doklę́ti, -kółnem, vb. pf. ausfluchen, zuende fluchen: ni ga več, doklel je, er ist nicht mehr, er hat ausgeflucht (= er wird nicht mehr fluchen), Mik.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
izklę́ti, -kółnem, vb. pf. aufhören zu fluchen.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
kléti kôlnem [kou̯nem] nedov., kolníte tudi kôlnite; klél; nam. klét in klèt (ẹ́ ó) 1. uporabljati grobe besede, besedne zveze, navadno v afektu: navadil se je kleti;
vozniki so vpili in kleli;
kolne kot Turek zelo;
ekspr. klel je, da se je vse bliskalo zelo / hudič! je po tihem klel 2. nav. ekspr. izražati sovraštvo, odpor, navadno s takimi besedami, besednimi zvezami: klela je njegovo žlahto / kolne dan, ko se je rodil / vola je s hudičem klel zmerjal, psoval
♦ rel. zelo nespoštljivo, žaljivo izražati se o Bogu, svetih osebah ali stvarehkléti se star.
prisegati, zaklinjati se: na čast, pri vseh svetnikih se ti kolnem, da ni bilo res; zaman se je klel, da je nedolžen
kolnèč -éča -e in kolnóč -a -e zastar.:
vrnil se je pijan in kolneč; policaj je kričal na kolneče moške
klét -a -o star.
preklet: kleta usoda
● zastar. naš kleti sovražnik nespravljiv, zaklet
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
kléti kôlnem [u̯n] nedov. kôlni -íte tudi kôlni -te, -èč -éča; klél -a, klèt/klét, klét -a; (klèt/klét) (ẹ́ ó) koga/kaj ~ dan, ko se je rodil; poud. ~ kot Turek |zelo kleti|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
kléti2 kôlnem
nedov.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024
kléti kólnem
nedovršni glagol,
glagol govorjenja1.
kdo uporabljati grobe, žaljive besede
/Neprestano/ so kleli /zaradi delovnih razmer/.
2.
kdo glasno in grobo oštevati koga/kaj
/Neprestano/ so ga kleli /zaradi površnosti/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024
klẹ́ti kọ́lnem nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
klę́ti, kółnem, vb. impf. 1) fluchen; eden moli, drugi kolne; k. s hudičem, s šentom, itd., solche Worte aussprechend fluchen, C.; k. koga, jemanden verfluchen, fluchend schelten; očeta, mater k.; — 2) k. se, schwören, schwörend betheuern, Dict., Cig., C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
kleti kolnem nedov. kleti, preklinjati:
sazhne ſe kregat, smeriat, saurashit, klet nedol., inu shentovati Boga ǀ sazhne hudizha kleti nedol., de je jo omotil ǀ ſe resjeſim, tagotim, kolnem 1. ed. preklinam ǀ ti is iese ſmeriash, inu kaunesh 2. ed. druge ǀ marmrash, kounesh 2. ed., shentujesh, inu ſe kregash ǀ kadaj ti kolnesh 2. ed., inu shentujesh ǀ govori hude greshne beſſede, de kolne 3. ed., preklina, po krivim ſe perſega ǀ kaune 3. ed. uro, inu zhaſſ, kir je bil v' taiſto hisho prishal ǀ mosh, inu shena … ſe ſaurashio kakor pſſ, inu mazhika, ter kauneta 3. dv. uro, inu dan, kadar ſta vkupai prishla ǀ kadar Mosh, inu shena ſe kregata, kouneta 3. dv., inu ſmeriata ǀ Vy ſe toshite, inu vezkrat kaunete 2. mn., ſusho, deſſ, veiter ǀ Kadar yh kounete 2. mn., inu toshite de vam shkodio ǀ vſy vaſs kauneio 3. mn., inu pravio de ſte hujshi kakor Turk ǀ kolneio 3. mn. uro, inu zhaſſ kadar ſo bili rojeni ǀ otrozy nekolneio +3. mn., netreskaio, ne tepeio ǀ na meiſti molitue, vas kolneo 3. mn. ǀ Neshentvai, nekolni +vel. 2. ed. kakor ena fardamana dusha ǀ Nikar nekouni +vel. 2. ed. taiſte ſtuary, katere na vſako beſſedo ſo pokorne ſvojmu ſtuarniku ǀ de bi zhlovek ſe reſieſil, ſmerial, klel del. ed. m, shentoval ǀ Ena shena je klela del. ed. ž deſh ǀ nemorem de bi ſe neiesila, Kregala, inu neklela +del. ed. ž ǀ kleli del. mn. m ſo ſusho, inu tudi deſſ de nei hotu priti ǀ malu ludij ſe najde v' naſhi deſeli, de bi ta shkodlivi, inu ſtrupeni mezh nenuzali, vſe skuſi nekleli +del. mn. m, sludjali, inu hudù ſvojmu blishnimu s' jeſikam nevoshzhili
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
kléti se kôlnem se
nedov.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024
nakléti se -kôlnem se [nakou̯nem se] dov., nakolníte se tudi nakôlnite se; naklél se; nam. naklét se in naklèt se (ẹ́ ó) ekspr. zadovoljiti svojo potrebo, željo po preklinjanju: pošteno se je naklel / ko se je naklel, se je pomiril
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
nakléti se -kôlnem se [u̯n] dov.; drugo gl. kleti (ẹ́ ó) poud. pošteno se nakleti |dosti kleti|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
naklę́ti se, -kółnem se, vb. pf. sich satt fluchen.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
odkléti -kôlnem [otkou̯nem] dov., odkolníte tudi odkôlnite; odklél; nam. odklét in odklèt (ẹ́ ó) 1. po ljudskem verovanju narediti, da kaj preneha biti zakleto: s poljubom odkleti zakleto kraljično 2. knjiž., ekspr. rešiti, osvoboditi: iz žalosti jo je odklelo delo odklét -a -o:
odkleti grad
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
odkléti -kôlnem [u̯n] dov.; drugo gl. kleti (ẹ́ ọ́) koga/kaj ~ začaranega kraljeviča; odkleti koga/kaj iz česa neobč. Iz žalosti jo je odklelo delo rešilo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
odkléti -kôlnem
dov.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024
odklę́ti, -kółnem, vb. pf. o. koga, von jemandem den Fluch nehmen, Cig. (T.); Nocoj bo svet odklet, Greg.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
oklę́ti se, -kółnem se, vb. pf. sich verschwören, Habd.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
poklę́ti, -kółnem, vb. pf. ein wenig fluchen, Z.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
prekléti -kôlnem [kou̯nem] dov., prekolníte tudi prekôlnite; preklél; nam. preklèt in preklèt (ẹ́ ó) navadno z grobimi besedami, besednimi zvezami izrazitia) željo, da bi koga zadelo zlo, nesreča: starši so jo prekleli;
preklel ga je za vse, kar mu je hudega storil b) ekspr. sovraštvo, odpor: prekleti ves svet;
preklela je svojo usodo preklét -a -o
1. deležnik od prekleti: čutil se je prekletega / njegovo življenje je bilo pač prekleto
2. ekspr. ki izraža negativen odnos do osebe, stvari: zapri tisti prekleti računalnik; ta prekleta baba ga je spet preslepila / preklete karte; ko ne bi bilo te preklete pijače / kot psovka molči, hudič prekleti
3. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji in z veliko intenzivnostjo: v tej prekleti vročini naj še dela; komaj ga je rešil iz te preklete zadrege / imeli so prekleto srečo / imel je pač to prekleto navado grdo, slabo; prisl.: prekleto se moti, če tako misli; ne bodi tako prekleto natančen / v členkovni rabi: prekleto, ali je res tako neumen; pohiti, prekleto, sicer bomo še zamudili
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
prekléti -kôlnem [u̯n] dov. preklétje; drugo gl. kleti (ẹ́ ó) koga/kaj ~ izdajalca; poud. ~ svojo usodo |biti z njo zelo nezadovoljen|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
prekléti2 -kôlnem
dov.1.
koga navadno z grobimi besedami, besednimi zvezami izraziti željo, da bi koga zadelo zlo, nesreča 2.
kaj navadno z grobimi besedami, besednimi zvezami izraziti sovraštvo, odpor SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024
preklę́ti, -kółnem, vb. pf. verfluchen, durchfluchen; preklet bodi! prekleta reč! — in den Kirchenbann thun, Cig., Jan.; (prekolneni ljudje, LjZv.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
prekleti -kolnem dov. prekleti:
S. Archangel Michael nej ſmu ſe potſtopit hudizha prekleti nedol., kadar ſta ſe preperala sa Moiſseſau truplo ǀ vidi per potu enu selenu figovu drivu ſe perblisha ſad na tiste nenajde, kar jo prezej prekolne 3. ed. ǀ Bug sa volo eniga ſamiga greha naſhih ſtariſhih to ſemlo je preklel del. ed. m ǀ figavu dreu je bil Chriſtus preklel del. ed. m → prekolniti
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
preklinjati -am nedov. preklinjati:
navado ſturè shentovati, inu preklinat nedol. blè, kakor voda nasdul tezhi ǀ En Ajd ſvoje folsh bogove preklinat nedol., sanizhovati ſe boij ǀ Bosh ſazhela preclinat nedol. vro, inu dan, na kateri ſi bila rojena ǀ ſe resjeſim, tagotim, kolnem preklinam 1. ed. ǀ ga preklinash 2. ed., ſmert mu shelish, hudizhu ga sdaiash ǀ ti pak vſak lubi dan shpotlivu preclinash 2. ed., inu shentuash tu s. Ime boshije ǀ od jutra do vezhera shentuje, inu Preklina 3. ed. ǀ s'letem sashenta, inu preclina 3. ed. ǀ S' jeſikam mi hualimo Boga, inu s' taiſtem preklinamo 1. mn. zhloveka po Boshim pildu ſtvarjeniga ǀ vſe skuſi kaunete, preklinate 2. mn., sludjate, treskate, eden temu drugimu ſmert, inu paku voshzhite ǀ tuoij poſli shentuijeio, inu preklinaio 3. mn. Ime Boshije ǀ hudizh pravi nezheſti Boga, ampak preklinai vel. 2. ed. inu shentvai Njegovu Ime ǀ Poite sdai karsheniki, ter ſmeriaite, inu priklinaite vel. 2. mn. pamet Judesha Iskariota ǀ Taisti Rasbojnik, kateri poprej je Christuſa preklinal del. ed. m ǀ Kadar ſim shlishal de moj ſaurashniKi ſo vſo moj shivino odgnali yh nej ſim preKlinjal del. ed. m, ali hudu voshil ǀ de ſi lih ſi nagle iesne nature, bi ne shentval, inu nepreklinal +del. ed. m s' Bugam ǀ drugi ſo ga preklinali del. mn. m → proklinjati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
prikléti -kôlnem [prikou̯nem] dov., prikolníte tudi prikôlnite; priklél; nam. priklét in priklèt (ẹ́ ó) preklinjajoč priti: iz hiše je priklel vojak
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
prikléti -kôlnem [u̯n] dov.; drugo gl. kleti (ẹ́ ó) poud. Iz hiše je priklel vojak |preklinjajoč prišel|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
prikléti -kôlnem
dov.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024
priklę́ti, -kółnem, vb. pf. 1) fluchend kommen: priklel je v hišo; — 2) erfluchen, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
prokléti -kôlnem [prokou̯nem] dov., prokolníte tudi prokôlnite; proklél; nam. proklét in proklèt (ẹ́ ó) zastar. prekleti: vse ljudi je proklel proklét -a -o
1. deležnik od prokleti: hodila je okrog prokleta in zavržena
2. ekspr. izraža negativen odnos do osebe, stvari: prokleta baba / ta prokleti dež; prisl.: prokleto malo skrbi za otroke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
prokléti2 -kôlnem
dov.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024
proklę́ti, -kółnem, vb. pf. = prekleti, verfluchen, Z., nk.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
razjeziti se -im se dov. razjeziti se:
ſuperno ſe resjeſim 1. ed., tagotim, kolnem preklinam ǀ ſe reſieſish 2. ed., ter tezhesh tvojga blishniga toshit ǀ ſe resjeſish 2. ed., reserdish, de nemoresh vezh od njega shlishat ǀ sakaj ſe tulikajn krat reſiesish 2. ed. ǀ kadar edn ſe reſieſi 3. ed., ſe neshona s' temy nernasramnishi beſſedamy smeriat ǀ kadar edn ſe reſiesi 3. ed., sazhne ſe kregat, smeriat, saurashit, klet, inu shentovati Boga ǀ ſe resjeſi 3. ed., inu v' njega ſtreli ǀ kramar ſe resjesj 3. ed., popade palzo sazhne oſla goislat ǀ K'sadnimu neuolna rata, ſe reſijeſi 3. ed., s'poſtele skozhi, kruglo mu poda ǀ ſe je bil taku mozhnu reſerdil, inu reſieſil del. ed. m, de je bil pamet sgubil ǀ on ſe je bil resjesil del. ed. m ǀ nej mogozhe, de bi zhlovek ſe nereſieſil, nereshalil, inu nereserdil +del. ed. m ǀ zhes njega ſo ſe bily resjeſili del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
razklę́ti, -kółnem, vb. pf. r. koga, jemandem den Fluch lösen, Cig. (T.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
sprekléti -kôlnem [sprekou̯nem] dov., sprekolníte tudi sprekôlnite; spreklél; nam. spreklét in spreklèt (ẹ́ ó) nar. prekleti: spreklel ga je / spreklel je svojo usodo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
sprekléti -kôlnem
dov.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024
sprokléti -kôlnem
dov.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024
togotiti se -im se nedov. togotiti se:
s' enu nezh bodo sazheli ſe tagotit nedol., ſerditi (V, 406) ǀ sa ſledno majhino rejzh ſuperno ſe resjeſim, tagotim 1. ed., kolnem preklinam (II, 192) ǀ saſaku malu kar vam shena ſuper rezhe netagotiteſe +vel. 2. mn., inu shnio nepreperajteſe (III, 66)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
zakléti -kôlnem [zakou̯nem] dov., zakolníte tudi zakôlnite; zaklél; nam. zaklét in zaklèt (ẹ́ ó) 1. uporabiti grobe besede, besedne zveze, navadno v afektu: ko je odhajal, je zaklel;
jezno, polglasno zakleti;
zakleti po tuje;
ekspr. zaklel je, da se je vse treslo zelo / preh., star. zaklel je svojega sina preklel / hudič, je zaklel
♦ rel. zelo nespoštljivo, žaljivo izraziti se o Bogu, svetih osebah ali stvareh2. po ljudskem verovanju izreči besedo, besede, ki povzročijoa) da kdo ali kaj izgubi kako dobro, zaželeno naravno lastnost, sposobnost: zakleti zemljo, da ne rodi b) da se kaj hudega odvrne, izgubi moč: zakleti neurje, točo c) da se kdo ali kaj spremeni v kaj nižjega, slabšega: čarovnica je deklico zaklela;
zakleti v kačo č) da kdo kam pride, od koder se ne more rešiti: zaklela bi ga v pekel / zakleti koga v samoto zakléti se ekspr.
podkrepljeno s kletvijo izraziti svojo odločitev, sklep glede česa: zaklel se je, da jo bo dobil / hudič naj me vzame, če bom še šel tja, se je zaklel / policija se je zaklela napraviti red trdno odločila
● star. na to se lahko stokrat zakolnem prisežem; ekspr. zdelo se je, kot da so se vsi zakleli proti njemu kot da so vsi trdno odločeni, da mu nasprotujejo, ga onemogočijo
zaklét -a -o
1. deležnik od zakleti: zaklet grad; zakleta kraljična; stvar se je, kot bi bilo zakleto, slabo končala
2. ekspr. velik, nepopustljiv: zaklet sovražnik alkohola
3. knjiž., navadno v povedni rabi prisiljen v kako stanje, iz katerega se ne da rešiti: usta, zakleta v molk / hiša, v katero so bili zakleti v kateri so bili prisiljeni živeti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
zakléti -kôlnem [u̯n] dov.; drugo gl. kleti (ẹ́ ó) jezno ~; zakleti koga/kaj ~ grad, kraljeviča; zakleti koga v kaj ~ deklico v kačozakléti se -kôlnem se [u̯n] (ẹ́ ó) poud. Zaklel se je napraviti red |se trdno odločil, sklenil|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
zakléti -kôlnem
dov.1.
uporabiti grobe besede, besedne zveze, navadno v afektu 2.
koga po ljudskem verovanju z določenimi besedami spremeniti koga v kaj nižjega, slabšega SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024
zaklę́ti, -kółnem, vb. pf. 1) verwünschen, verzaubern, in Bann thun, Cig., M.; duhove z., die Geister bannen, Cig.; zaklet, verwünscht, Cig., C.; z. kraj, Cig.; z. koga, jemanden beschwören, bannen, C.; Bogu kaj z., über jemanden oder etwas einen Fluch aussprechen, C., Jurč.; — 2) einen Fluch, ein Fluchwort aussprechen: grdo je zaklel; — 3) z. se, unter einem Fluch betheuern, schwören; z. se z dušo = pridušiti se, bei seiner Seele schwören, jvzhŠt.; — zakleti sovražnik, der geschworene Feind, Jan., nk.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
zakleti -kolnem dov. prekleti:
ſtukrat tvojga blishniga ſakolnesh 2. ed., sludiu sdash, ſmert voſzhish (II, 339) ǀ en ſamkrat je bila ſvojga brata saklela del. ed. ž (II, 337)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
zakléti se -kôlnem se
dov.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024