búrka1 -e ž (ȗ)
1. nav. mn. norčavo vedenje ali govorjenje: izmišljati si burke; predpustne, razposajene burke / pustimo burke! začnimo (govoriti, ravnati) resno; uganjati, zbijati, zganjati burke
 
burke briti iz vsega, z revežem norčevati se, šaliti se
2. lit. dramsko delo s šaljivo, včasih grobo vsebino, komiko: gledati, igrati burko; burka v enem dejanju

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

fársa fárse samostalnik ženskega spola [fársa] ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Farce) iz frc. farce ‛komedija’, prvotno ‛nadev (iz sesekljanega mesa)’ iz farcir ‛nadevati, natrpati’; pomenski razvoj je domnevno ‛trpanje’ > ‛vložek, vrivek, tudi v (religioznem) besedilu’ > ‛komični medklic, vložek v besedilu’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

fársa -e ž

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

fársičen fársična fársično pridevnik [fársičən] ETIMOLOGIJA: farsa

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

grotéskni grotéskna grotéskno pridevnik [grotéskni] ETIMOLOGIJA: groteska

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

harlekináda -e ž

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

kómičen -čna -o prid. (ọ́)
1. nanašajoč se na komiko: komični konflikt v komediji temelji na zamenjavi oseb; navadno igra komične vloge / je izrazit komični talent
 
glasb. komična opera opera z zabavno, veselo vsebino
2. ki vzbuja smeh, smešen: komična ljubezenska pustolovščina; njegovo ravnanje je komično / znajti se v komičnem položaju
3. šaljiv, humorističen: nova številka komičnega lista; komične in satirične pesmi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

kómika -e ž (ọ́)
kar vzbuja smeh: komika filma temelji na nesporazumih; imeti smisel za komiko
 
gled. karakterna komika; situacijska komika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

mím in mímos -a m (ȋgled.
1. umetniško podajanje zgodbe, čustev, razpoloženja samo z gibi telesa: obiskovati tečaj mima; strokovnjak za mim / mim je bil med vojno najbolj množična oblika gledališkega ustvarjanja
2. pri starih Grkih in Rimljanih kratka igra iz vsakdanjega življenja s šaljivo, včasih grobo vsebino, komiko: antični mimi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

mím -a m
1.
umetniško podajanje zgodbe, čustev, razpoloženja samo z gibi telesapojmovnik
SINONIMI:
2.
pri starih Grkih in Rimljanih, lit. kratka igra iz vsakdanjega življenja s šaljivo, včasih grobo vsebino, komiko
SINONIMI:
lit. mimična igra, lit. mimska igra

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024

nàdrealístično gledalíšče -ega -a s

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

satírična fársa -e -e ž

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

sitcom -a m

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

trágični trágična trágično pridevnik [trágični] STALNE ZVEZE: tragična krivda
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. tragisch in lat. tragicus iz gr. tragikós, glej tragedija

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

Število zadetkov: 14