Tiskanje

vodíti vódim nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj peljati koga/kaj na/v/skozi kaj / po/na čem / kod / kam
Strežniki vodijo bolnike na preglede.

2.

kdo/kaj usmerjati koga/kaj
Vodi slepega človeka.

2.1.

kdo/kaj usmerjati koga/kaj
Sprevod je vodil zastavonoša.

3.

kdo/kaj usmerjati koga od—do koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Pogosto vodi domov svoje prijatelje.

4.

kdo/kaj usmerjeno premikati kaj od—do/iz koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Vodil je čoln mimo čeri.

5.

kdo/kaj upravljati koga/kaj
Prvak /dobro/ vodi stranko.

6.

kdo/kaj upravljati koga
/Moralno-etično/ vodi mladino.

7.

kdo/kaj ciljno upravljati koga za koga/kaj
Vodi ga skrb za otroka.

8.

knjižno pogovorno kaj biti speljan od—do/iz/mimo koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Cesta vodi mimo šole.

9.

čustvenostno, preneseno kdo/kaj ciljno upravljati koga/kaj od—do/iz koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Pisec vodi bralca skozi zgodovino teh krajev.

10.

preneseno kaj delati, povzročati od—do/iz koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Delo vodi do uspeha.

11.

kdo opravljati kaj
/Redno/ vodijo evidenco o prebivalstvu.

12.

publicistično kdo/kaj biti na prvem mestu
Vodi mlajši kolesar.

13.

publicistično, v oslabljenem pomenu kdo/kaj določati kaj 'dejavnost'
Sedaj vodijo pogajanja (z drugimi državami).

14.

iz letalstva kdo/kaj usmerjati koga/kaj
Kontrola letenja vodi letalo.

15.

iz alpinistike kdo/kaj usmerjati koga/kaj
Najizkušenejši vodi navezo.

16.

iz gledališča kdo/kaj upravljati koga/kaj
Vodijo lutke.

17.

iz koreografije kdo/kaj usmerjati koga pri čem
Pri plesu vodi moški.

18.

iz radiotehnike kdo/kaj upravljati kaj
Vodijo oddaje.

19.

iz športa kdo/kaj usmerjati kaj
Vodi žogo.

20.

iz vojaštva kdo/kaj usmerjati kaj
Naprave vodijo izstrelek.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

íti grém in grèm nedovršni in dovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja

1.

kdo/kaj premikati se s korakanjem
Šel je (po prehodu za pešce).

1.1.

kdo/kaj premikati se kod / kam v določeno smer sploh
Ko gre vlak (skozi tunel), je treba zapreti okna.

2.

kdo/kaj premikati se na/v kaj / kam
Vsak dan gre na pokopališče.

2.1.

kdo/kaj premikati se k/h komu/čemu / na/v/po kaj
Šel je k sorodnikom na obisk.

2.2.

kdo/kaj izraža usmerjenost k čemu / na/v/po kaj
Šel je k izpitu.

3.

kdo/kaj premikati se iz/z/od koga/česa / od kod
Čas je, da gredo od tod.

4.

knjižno pogovorno kdo/kaj pojavljati se iz/do česa / od kod , premikati se iz/do česa / od kod/ v kaj / kam
Iz dimnika gre dim.

4.1.

kdo/kaj premi kaj oč se pojavljati
Že tri dni gre dež.

4.2.

kdo/kaj širiti se od—do česa / v/na kaj / po kom/čem / kam / kod
Novica je šla od vasi do vasi.

5.

knjižno pogovorno kdo/kaj potegniti, seči, vrtati čez/skozi/v/na koga/kaj / po kom/čem / kam / kod
Šel je /z roko/ čez čelo.

6.

knjižno pogovorno kaj teči, delovati
Stope so še vedno šle.

7.

knjižno pogovorno kaj biti speljan od—do koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Železnica gre mimo kraja.

8.

kaj obstajati, dogajati se
Gibanje gre /v krogu/.

9.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj

9.1.

biti usmerjen v/na kaj / kam
Šli so v boljšo prihodnost.

9.2.

biti v stanju usmerjenosti pred/na/v kaj / kam
Ura gre naprej/nazaj.

9.3.

pridružiti se k/h komu/čemu , vstopiti v/med koga/kaj
Šel je k partizanom/tabornikom.

10.

knjižno pogovorno kaj biti dostopno, razumljivo komu
Matematika mu ne gre.

10.1.

kaj biti všeč, tekniti komu
Meso mu gre, polenta mu ne gre.

11.

knjižno pogovorno kaj biti določeno, pripadati komu
Delež gre podjetju.

12.

kdo/kaj biti glede na obseg, količino postavljeno v kaj
V sobo gresta le miza in kavč.

12.1.

kdo/kaj biti glede na velikost, obliko postavljeno v/na kaj
Ta ključ gre v ključavnico, te rokavice ne gredo na njegove roke.

12.2.

kdo/kaj biti glede na estetske lastnosti postavljeno k čemu
K tej obleki gredo /kot edini ustrezni/ visoki čevlji.

12.3.

kdo/kaj biti glede na kvaliteto postavljeno v kaj
To gre v tretji kakovostni razred.

13.

brezosebnobiti nedopustno kaj
Ne gre dvomiti o tem.

14.

knjižno pogovorno kdo/kaj nepričakovano narediti kaj
Ti mu greš takole nagajati.

15.

knjižno pogovorno kaj miniti, minevati
Čas (mu) gre počasi.

16.

knjižno pogovorno kaj porabiti, potrošiti
To blago je že zdavnaj šlo.

16.1.

kaj uničiti se, pokvariti se
Guma je šla.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

rêči rêčem dovršni glagol, glagol govorjenja

1.

kdo/kaj glasovno izoblikovati, izraziti z govorilnimi organi kaj / o čem
Te besede (nam) ni rekel.

1.1.

kdo/kaj glasovno z govorilnimi organi posredovati komu/čemu kaj / o čem 'določeno vsebino'
Mora se jim reči, da so škodo že povrnili.

2.

kdo/kaj izjaviti, zatrditi kaj
Reče vse.

3.

kdo/kaj predlagati, svetovati komu kaj
Rekel mu je trenutno rešitev.

4.

kdo/kaj ukazati, veleti komu/čemu kaj
Rekel mu je umakniti se.

5.

kdo/kaj izraziti komu/čemu kaj 'ime, naziv, izraz'

5.1.

kdo/kaj izraziti komu/čemu kaj 'ime'
Reci mi Tone.

5.2.

kdo/kaj izraziti komu/čemu kaj 'naziv, poimenovanje'
Vsakemu odraslemu reče stric.

5.3.

kdo/kaj izraziti komu/čemu kaj 'izraz'
Ciklamam rečejo ponekod korčki.

6.

kdo/kaj misliti, meniti kaj
Človek bi rekel, da ne zna šteti do pet.

7.

v zvezi s hoteti kdo/kaj uvajati kaj 'stanje/lastnost'
Hoče reči, da to ni res.

8.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj biti kje / kdaj
Hočem reči jutri doma.

9.

navadno čustvenostno kdo/kaj podkrepiti kaj 'trditev'
Rečem, da me še ni razočaral.

10.

nav. v zvezi ti rečem, vam rečem kdo/kaj izražati komu/čemu kaj 'prepričanost, opozorilo, poudarjeno'

10.1.

kdo/kaj izražati komu/čemu kaj 'prepričanost'
Vam rečem, da bo vse dobil nazaj.

10.2.

kdo/kaj izražati komu/čemu kaj 'opozorilo'
Ne jezi me, ti rečem.

10.3.

kdo/kaj izražati komu/čemu kaj 'poudarjeno'
To je bilo življenje, ti rečem.

11.

v zvezi z bi kdo/kaj izražati kaj 'omejitev'
Rekel bi, da to ni res.

12.

v zvezi s kaj kdo/kaj izražati kaj na koga/kaj / k/h komu/čemu
Kaj bi rekli na vse to.

13.

čustvenostno, velelno za 1. osebo množine in dvojine kdo/kaj izraža kaj kot predlog
Recimo, da sprejmemo ponudbo.

14.

čustvenostno kdo/kaj povzročiti kaj 'glas, zvok'
Krava reče mu.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

príti prídem dovršni glagol, glagol (ciljnega/dogodkovnega) premikanja

1.

kdo/kaj premakniti se s korakanjem do/mimo koga/česa / proti komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam / kod
Ko je prišel do mostu, je počil strel.

2.

kdo/kaj z določenim namenom premakniti se iz/od koga/česa / k/h komu/čemu / na/v/po/pod/nad kaj / od kod / kam
Iz hiše je prišla gospodinja.

3.

kdo/kaj pri-/prestopiti k/h komu/čemu v kaj / ed koga/kaj
Več novih pevcev je prišlo k zboru.

4.

kaj pojaviti se do koga/česa / na/v kaj / kam
Do nje so prišle neresnične govorice.

4.1.

kdo/kaj pojaviti se do koga/česa / na/v kaj / kam
Pri deklamiranju je prišla do zadnje kitice.

5.

navadno v 3. osebi kaj izražati začetek nastopitve
(Na obraz) ji je prišel čuden izraz.

5.1.

izražati začetek nastopitve od—do/iz koga/česa / v/na koga/kaj / po/pri/v/na/ob kom/čem / pod/nad/pred/med/za kom/čim / kam / kod / kdaj / do kdaj
Prišlo je do odpoklica čet.

5.2.

izražati začetek okoliščin
Včasih /ravno tako/ pride.

6.

kaj umestiti se k/h komu/čemu čez/skozi/v/na/za koga/kaj / po/pri/v/na/ob kom/čem / pod/nad/pred/med/za kom/čim / kam / kod / kdaj
Stol pride k mizi.

7.

knjižno pogovorno kdo/kaj stati/veljati koliko / koliko česa
Obrtniki (ga) pridejo tri mesečne plače.

8.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj je stanjskem, lastnostnem razmerju do/iz koga/česa / k/h komu/čemu / v/na/za koga/kaj / kam
Zahteva ni prišla do izraza.

8.1.

nekaj izražati komu/čemu stanje
Prišlo mi je slabo.

9.

iz religije kdo/kaj pri-/prestopiti v kaj / kam
Prišla je v nebesa.

10.

iz športa kdo/kaj pri-/prestopiti v kaj / kam
Moštvo je prišlo v finale.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

hodíti hódim nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja

1.

kdo/kaj premikati se s korakanjem
Hodi že /brez bergel/.

1.1.

nekdo/nekaj imeti ustaljeno navado premikati se
(Po tem delu mesta) se lahko hodi.

1.2.

kdo/kaj potovati mimo/od—do/iz/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/med/nad/pod/za kom/čim / kod / od/do kod / kje
Ljudje veliko hodijo po svetu.

2.

kdo/kaj ponavlja pot na/v/čez/skozi/med kaj / po čem / k/h komu/čemu / kam / kod
Pogosto hodi čez mejo.

2.1.

kdo/kaj je usmerjen na/v kaj , k/h komu/čemu / po čem / kam / kod
Hodi na delo / na plese / na sestanke / na sprehode / po gobe.

3.

čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj biti kakšen
Hodi bos.

4.

v zvezi s pot, čustvenostno kdo/kaj usmerjati se, ravnati se v kaj / po čem / kod
Hodi po čudnih potih.

5.

z nikalnico kdo/kaj iti iz/od česa / k/h komu/čemu / v/na kaj / kam / od/do kod / kod
Naj ne hodijo iz hiše / od doma.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

dáti dám dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj usmeriti koga/kaj k/h komu/čemu drugemu
Dal jim je svojo knjigo.

2.

kdo/kaj napraviti določiti koga/kaj
Dal je svoj delež (za posodobitve).

3.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj narediti/ustvariti komu/čemu kako lastnost
Besedi je dal nov pomen.

4.

v posplošenem pomenu kdo/kaj namensko premakniti koga/kaj v/na kaj / kam
Predlog so dali na glasovanje.

5.

knjižno pogovorno kdo/kaj plačati za/na kaj
Koliko je dal za avto?

6.

kdo/kaj ustvariti kaj kot rezultat
Nekatere rude dajo velik odstotek železa.

6.1.

kdo/kaj povzročiti kaj
Obiski bodo dali boljši zaslužek.

6.2.

kdo/kaj oblikovati kaj
Podatki dajo visoko številko.

7.

v pomožniški vlogi, kot vez kdo/kaj določiti, izraziti lastnost, dejavnost
Dal (mu) je brco/klofuto.

8.

v posplošenem pomenu kdo/kaj postaviti/pritrditi/vložiti/poklicati koga/kaj na/v kaj / kam
Knjigo je dala na mizo.

9.

navadno z nikalnico kdo/kaj ne dovoliti komu/čemu koga/česa
Razmere mu ne dajo delovati.

10.

kdo/kaj ukazati/naročiti kaj
Dal je poklicati k sebi služabnike.

10.1.

kdo/kaj želeti/prositi kaj
Dajta kupiti liter vina.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

postáviti -im dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj dati koga/kaj blizu/sredi česa / k/h komu/čemu na/v/ob/med/pod/skozi koga/kaj / kam
Svetilko je postavila na mizo.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj dati koga/kaj v določeno držo sredi/okoli/okrog česa / k/h komu/čemu na/v/ob/med/pod/pred/skozi koga/kaj / kam
Učence je postavila v vrsto.

3.

v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti kaj
Postavil (jim) je šolo in bolnico.

4.

kdo/kaj določiti, izbrati koga/kaj za/na/nad/ob koga/kaj
Postavili so ga za razsodnika.

5.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj izraziti pred/ob kaj
Učitelj (mu) je postavil tri vprašanja.

6.

kdo/kaj narediti kaj
Postavili so novo dramsko delo.

7.

kdo/kaj določiti kaj
Postavili so visoke norme.

8.

kdo/kaj dati kaj pred/na koga/kaj
Jed je postavila na mizo.

9.

iz prava kdo/kaj dati koga/kaj izven koga/česa
Postavili so ga izven zakona.

10.

iz jezikoslovja kdo/kaj dati kaj v kaj
Pridevnik je postrebno postaviti v ženski spol.

11.

iz športa kdo/kaj doseči kaj
Postavila je svetovni rekord.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

povédati povém dovršni glagol, glagol govorjenja

GLEJ: pripovedováti 1

1.

kdo/kaj glasovno izoblikovati, izraziti z govorilnimi organi kaj / o čem
To (nam) ni povedal.

1.1.

kdo/kaj navadno glasovno z govorilnimi organi posredovati komu/čemu kaj / o čem 'določeno vsebino'
Povedal jim je za pot.

2.

kdo/kaj dati kaj / o čem 'določeno vsebino'
Bledica na njenem obrazu (mu) je povedala, da je bolna.

3.

nav. v zvezi povem ti, vam kdo/kaj izražati komu/čemu kaj 'prepričanost/opozorilo/poudarjeno/presenečenje'

3.1.

Službo bo kmalu pustil, povem ti.

3.2.

Povem ti, pazi se, kaj govoriš.

3.3.

Povem ti, bilo je zelo nevarno.

3.4.

Ja, česa ne poveš.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

délati -am nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj telesno/duševno delovati
Delajo in počivajo.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj delovati proti komu/čemu / za koga/kaj / pri/na/v/po/ob čem , s kom/čim
Dela proti svoji vesti.

2.1.

kdo/kaj nasprotovati proti komu/čemu
Delajo proti teroristom.

2.2.

kdo/kaj prispevati, prizadevati si za/v koga/kaj
Delajo v korist človeštva.

2.3.

kdo/kaj razvijati, sodelovati, delovati pri/na/v čem
Dela pri društvu.

2.4.

kdo/kaj usmerjati, upravljati, organizirati se s kom/čim
Delajo z mladino.

3.

kdo/kaj izražati delovni odnos pri/na/v/po/ob čem / s kom/čim
S knjigami /spoštljivo/ delajo.

4.

kdo/kaj proizvajati, izdelovati kaj
Delajo stroje/čevlje/čipke.

5.

v pomožniški vlogi, kot vez kdo/kaj določati, izražati kaj 'delovanje, dejavnost'
Delajo korake/grehe /kupčije.

5.1.

kdo/kaj se določati, izražati kot kaj 'dejavnost'
Dela kot skladiščnik.

6.

v pomožniški vlogi, kot vez kdo/kaj določati, izražati koga/kaj kaj / kakšnega/kakšno 'lastnost'
Frizura jo dela mladenko in sploh mlajšo.

7.

v pomožniški vlogi, kot vez kdo/kaj določati, izražati komu/čemu kaj 'odnos'
Dela mu žalost/veselje.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

dvígniti -em dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj višje premakniti koga/kaj
Otroka je /z lahkoto/ dvignil (iz zibelke v naročje).

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj napraviti koga/kaj višj-ega/-e
Hišo so dvignili /za dve nadstropnji/.

3.

v posplošenem pomenu kdo/kaj premakniti koga/kaj v pokončni, sedeči položaj
(S ceste) so dvignili podrt drog.

4.

v posplošenem pomenu kdo/kaj glede na količino, intenzivnost spraviti koga/kaj na višjo stopnjo
Dvignili so proizvodnjo, vendar tudi cene.

5.

kdo/kaj dobiti kaj
(V banki oz. iz banke) je dvignil denar.

6.

kdo/kaj pripraviti koga/kaj k/h/proti komu/čemu na/v/za/med/pod/nad/skozi koga/kaj / kam
Dvignil je ljudstvo proti okupatorju.

7.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj glede na količino, intenzivnost povzročiti, spraviti kaj na višjo stopnjo
/Zaradi nekaj malenkosti/ so (proti njemu) dvignili pravo gonjo.

8.

iz lovstva kdo/kaj spoditi, prepoditi kaj
Streli so dvignili divjad.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

nabráti -bêrem dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj pridobiti koga/kaj
Nabral si je ta boljša jedrca (na kup).

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti v gube koga/kaj
(Okoli pasu) si je krilo /prav na drobno/ nabrala.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

têči têčem nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj neprenehoma premikati se iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kje / kod
Tekel je po prehodu za pešce.

2.

v posplošenem pomenu kaj neprenehoma brez prekinitve premi kaj oč se, vrteč se delovati
Kolesa /dobro in namazano/ tečejo.

3.

kaj obstajati, dogajati se od—do/sredi česa / za koga/kaj / med/pred čim / od—do kdaj / kdaj / koliko
Pogajanja so tekla ves mesec.

3.1.

Tekel je boj za človeško življenje.

4.

kaj dogajati se, potekati brez prekinitve
Misli in stavki /gladko/ tečejo.

5.

knjižno pogovorno kaj biti speljan od—do koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Železnica teče mimo kraja.

6.

knjižno pogovorno kaj brez prekinitve slediti si
Oznake tečejo po abecednem redu.

7.

kdo/kaj hitro gibati se, premikati se
Kar teče že /brez bergel/.

8.

kdo gojiti, ukvarjati se s te kom
Tekel je državnem tekmovanju.

9.

navadno čustvenostno kdo/kaj premikati se k/h komu/čemu / na/v kaj / kam
Vsak dan teče na pokopališče.

9.1.

kdo/kaj izraža usmerjenost k čemu / na/v/po kaj / kam
Tekel je k izpitu.

10.

iz športa kdo zelo hitro premikati se glede na kaj / koliko česa
Teče sto metrov /pod desetimi sekundami/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

vléči vléčem nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj usmerjeno premikati koga/kaj
Konj /dobro/ vleče (navzgor).

2.

kdo/kaj usmerjeno premikati koga/kaj po podlagi
Za seboj je vlekla dolgo ogrinjalo.

3.

kdo/kaj usmerjeno premikati koga/kaj / s kom/čim po kom/čem / kod
Vlekel je čopič po platnu.

4.

kdo/kaj usmerjeno premikati koga/kaj iz/z/s koga/česa / od kod
Vlekel je zamašek iz steklenice.

5.

kdo/kaj premeščati koga/kaj k/h komu/čemu / na/v kaj / kam
Iz nagajivosti (mu) je vlekel kapo na oči.

6.

kdo/kaj delati koga/kaj večje/širše
Vleče tkanino.

7.

kdo/kaj s težavo premeščati koga/kaj
Vso garderobo je vlekla (na počitnice).

8.

kdo/kaj z dihanjem zajemati kaj vase
Vleče dim vase.

9.

čustvenostno kdo/kaj zajemati
Mladič zadovoljno vleče (dudo/mleko).

10.

navadno v 3. osebi nekaj premikati se
Veter /prav nadležno, skoraj kot burja/ vleče.

11.

kaj odvajati dim
Peč /dobro/ vleče.

12.

navadno čustvenostno kaj trajati
Godbeniki so /preveč/ vlekli.

13.

kdo/kaj zavajati koga/kaj
/Pošteno/ ga je vlekel.

14.

kdo/kaj zanimati koga/kaj
/Precej/ ga vlečejo stari gradovi.

15.

knjižno pogovorno kdo/kaj dobivati kaj
Vleče lepo plačo.

16.

iz narodopisja kdo/kaj usmerjeno premikati kaj po podlagi
Dekle je moralo vleči ploh.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

dahníti in dáhniti -em dovršni glagol, glagol ravnanja, elementarni (tvorni/netvorni) glagol/glagol naravnih pojavov

1.

kdo/kaj z odprtimi usti iztisniti zrak proti komu/čemu / v/na/skozi/čez kaj / na/v/po čem / kam / kod
/Na ukaz/ je dahnil proti njemu.

2.

čustvenostno kdo zelo tiho izgovoriti kaj / koliko česa
/Komaj slišno/ je dahnil pozdrav.

3.

čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj dati komu/čemu kaj
Pisatelj je gradivu dahnil življenje.

3.1.

kdo/kaj dati komu/čemu kaj ‘poljub’
Dahnil ji je poljub /na lice/.

4.

čustvenostno kdo/kaj priti iz/z/s koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v koga/kaj / kam / po kom/čem / kod / od/do kod
Prijeten hlad je dahnil iz gozda.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

drobíti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj deliti koga/kaj
Mati (jim) je žgance drobila (v kavo).

2.

kdo/kaj hoditi s kratkimi, hitrimi koraki premikati se s korakanjem
Otrok je drobil /zraven matere/ (proti hiši).

3.

čustvenostno kdo/kaj z živahnim govorjenjem, oglašanjem lahkotno izražati kaj / o čem
Kar naprej je /brez razmisleka/ nekaj drobila.

4.

čustvenostno kdo/kaj po malem, počasi jesti kaj
/Počasi in z užitkom/ je drobil velik kos kruha.

5.

čustvenostno kaj ena kom erno kratko, hitro udarjati v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob/na čem / pred/med/za/med kom/čim / kod / kam / kje
Dež je drobil na pločevinaste strehe.

6.

iz lovstva kaj peti začetni del speva
Divji petelin drobi.

7.

iz matematike kdo pretvarjati višje merske enote v nižje pri/po/ob čem / pred/med/za čim / kje / kdaj
Pri računanju enačb drobi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

napráviti -im dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj izdelati, proizvesti, ustvariti, pripraviti kaj
Napravili so cesto.

1.1.

kdo/kaj določi koga/kaj / komu/čemu kaj / kakšnega/kakšno 'lastnost'
Ta frizura jo napravi mlajšo.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti kaj 'opravilo, delo'
To bom že sama /dovolj dobro/ napravila.

2.1.

kdo/kaj narediti kaj
To je že /večkrat/ napravil.

2.2.

kdo/kaj uresničiti kaj 'kako opravilo, delo, dejanje'
Napravil je gib, korak.

3.

kdo/kaj končati, dokončati kaj
Ne ve, kdaj bo lahko napravil sliko.

4.

kdo/kaj povzročiti kaj 'kako dejanje'
Kaj (mu) je napravil.

5.

kdo/kaj pokazati odnos s kom/čim
/Grdo/ si napravil s knjigo.

6.

v posplošenem pomenu kdo/kaj opraviti koga/kaj
/Lepo/ je napravila otroka.

7.

iz lovstva kdo izstreliti kaj 'dva zaporedna strela'
Napravil je dvojec.

8.

iz religije, v oslabljenem pomenu kdo/kaj pokrižati
Napravil je križ nad prisotnimi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

bíti2 sem nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj obstajati, eksistirati
Tak kralj je res bil.

1.1.

kaj obstajati, eksistirati iz česa
Je iz kamnov/delov/sestavin.

2.

kaj dogajati se, vršiti se
(V Kamniku) je bil semenj.

3.

kdo/kaj nahajati se sredi česa / v/na/po/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kod / kje
Hiša je sredi polja.

3.1.

kdo/kaj imeti v kom/čem / kje
V vsakem človeku je nekaj dobrega.

3.2.

kdo/kaj udeleževati se na/v/pri čem / kje
Bil je na proslavi/zabavi, pri pouku/sestanku.

4.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj imeti stanje, lastnost koga/česa / proti komu/čemu / za/ob koga/kaj / s kom/čim
Je brez pameti.

5.

brezosebno, v oslabljenem pomenuoznačeno kaj
Bilo je mraz/škoda/čudno/prav.

6.

brezosebno, v oslabljenem pomenuoznačena naklonskost komu/čemu
Tu mu je biti.

7.

v pomožniški vlogi, kot vez kdo/kaj označen
Dekle je učiteljica.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

peljáti péljem tudi -ám nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj s prevoznim sredstvom spravljati koga/kaj od—do/iz/s koga/česa / proti/k/h komu/čemu / na/v/skozi/čez kaj / po/na čem / za/med/nad/pod kom/čim / kod / kam
Tujo delegacijo so (s posebnim diplomatskim spremstvom) peljali v mesto.

2.

kdo/kaj s prevoznim sredstvom premikati se od—do/iz/s koga/česa / proti/k/h komu/čemu / na/v/skozi/čez kaj / po/na čem / za/med/nad/pod kom/čim / kod / kam
/Po levi/ je peljal skozi križišče.

3.

knjižno pogovorno kaj biti speljan od—do/iz/mimo koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / za/med/nad/pod kom/čim / kam / kod
Cesta (nas) pelje mimo šole.

4.

čustvenostno, preneseno kdo/kaj ciljno upravljati koga/kaj od—do/iz/s koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / za/med/nad/pod kom/čim / kam / kod
Pisec pelje bralca skozi zgodovino teh krajev.

5.

preneseno kaj delati, povzročati od—do/iz/s koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / za/med/nad/pod kom/čim / kam / kod
Delo pelje do uspeha.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

poléči se -léžem se dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj postati manj izrazit, intenziven
(Šele proti večeru) se (mu) je jeza /počasi/ polegla.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj v smeri vodoravnega položaja premikati se, pojavljati se iz/z/od—do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam po/na/v kom/čem / med/nad/pod/pred/za kom/čim kod / kje / kdaj
Po vseh stvareh v prostoru se je polegel zelo viden prah.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

preživéti -ím dovršni glagol, elementarni (tvorni/netvorni) glagol

1.

kdo prebiti kaj pri/s kom / kje / kdaj
Mladost je preživel v domačem kraju.

1.1.

kdo prebiti kaj
Mladost je preživel /v revščini/.

1.2.

kdo prebiti kaj / koliko česa
Preživel je lepe čase.

2.

navadno z nikalnico kdo prebiti kaj do konca
Nesrečo so preživeli trije potniki.

3.

kdo/kaj časovno preseči koga/kaj
Oče je preživel sina.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

prežívljati -am nedovršni glagol, elementarni (tvorni/netvorni) glagol

1.

kdo imeti kaj pri/s kom / kje / kdaj
Mladost je preživljal v domačem kraju.

1.1.

kdo prebiti kaj
Mladost je preživljal /v revščini/.

1.2.

kdo imeti kaj / koliko česa
Preživlja lepe čase.

2.

kdo vzdrževati koga
Preživlja ženo in otroke (samo s svojo plačo).

2.1.

kaj vzdrževati kaj s čim
Ta žival se preživlja z rastlinsko hrano.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

vréči vŕžem dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj spraviti koga/kaj od/iz/z/mimo koga/česa / od kod / k/h/proti komu/čemu / na/v/med/pod/nad/predskozi/čez koga/kaj / po/pri/ob kom/čem / za kom/čim / kam
Torbo si je vrgel čez ramo /kot pravi vandrovec/ in odšel.

1.1.

/Brez zadržkov/ je za njimi vrgel sočno kletev.

2.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj spraviti koga/kaj iz česa / v kaj 'delovanje/dejavnost'
Dogodek ga je /predvsem zaradi ponovne aktualnosti/ vrgel v bes.

3.

v zvezi z oči, pogled, knjižno pogovorno, čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj usmeriti kaj 'oči, pogled' od/iz/z/mimo koga/česa / od kod / k/h/proti komu/čemu / na/v/med/pod/nad/predskozi/čez koga/kaj / po kom/čem /za kom/čim / kam
Naročila ji je, naj samo vrže oči na izdelek.

4.

čustvenostno kdo/kaj dati krmo čemu
/Kot dober gospodar/ je /redno in pravočasno/ vrgel živini.

5.

čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj spraviti koga/kaj od/iz/z/mimo koga/česa / od kod / k/h/proti komu/čemu / na/v/med/pod/nad/predskozi/čez koga/kaj / za kom/čim / kam
/Kot pravi portretist/ (jim) je obraze /v nekaj minutah/ vrgel na papir.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

dobíti -ím dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj začeti imeti kaj / koliko česa
Povsod kaj dobi.

2.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj začeti imeti kaj 'stanje/lastnost/pojav'
Dobil je bolezen.

3.

kdo/kaj sprejeti kaj / koliko za kaj
Koliko si dobil za avto, delo.

4.

v posplošenem pomenu kdo/kaj biti uspešen v prizadevanju doseči koga/kaj kakšnega/kakšno /za koga/kaj / v/na/po čem / kje / kdaj
Dobil je delo v tovarni.

5.

v posplošenem pomenu kdo/kaj uspešno najti, ujeti koga/kaj
Vlomilca so kmalu dobili.

6.

v posplošenem pomenu kdo/kaj napraviti koga/kaj iz/od česa / v/na kaj / v/na/po/ob čem / od kod / kam / kje
Dobili so ga iz ječe.

6.1.

kdo/kaj napraviti koga/kaj kot rezultat iz/od česa / v/na/po/ob/pri čem /od/iz kod / kje
Po delitvi dobijo pet.

7.

v posplošenem pomenu kdo/kaj imeti koga/kaj na razpolago v/pri/ob/po/na kom/čem kje / kdaj
Vstopnice so dobili pri blagajni.

8.

v pomožniški vlogi kdo/kaj označevati koga/kaj
Dobil je odgovor/plačilo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

naredíti -ím dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj izdelati, proizvesti, ustvariti, pripraviti kaj
Naredijo cesto.

2.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj uresničiti kaj 'kako opravilo, delo, dejanje'
Naredil je izpit.

2.1.

kdo/kaj povzročiti kaj 'kako dejanje'
Naredil je veliko hudega.

3.

kdo/kaj končati, dokončati kaj
Naredil je kip.

4.

kdo/kaj pokazati odnos s kom/čim
/Grdo/ je naredil s knjigami.

5.

v pomožniški vlogi, kot vez kdo/kaj določi komu/čemu / koga/kaj kaj / kakšnega/kakšno 'lastnost'
Naredili so deželo neodvisno.

5.1.

kdo/kaj določi komu/čemu kaj 'odnos'
Naredil mu je skrbi/veselje/žalost.

5.2.

kdo/kaj določi kaj 'delovanje'
Naredil je gib/korak/kretnjo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

opráviti -im dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj narediti kaj 'kako opravilo, delo, dejanje'
Opravil je izpit in tečaj.

2.

v pomožniški vlogi, kot vez kdo/kaj narediti kaj 'kako opravilo, delo, dejanje'
Opravili so nakupe, poizvedbe, analize, vožnjo, polet.

3.

v pomožniški vlogi, kot vez kdo/kaj biti uspešen
Tam ne bo /dosti/ opravil.

4.

v posplošenem pomenu kdo/kaj končati
Fant je /slabo/ opravil (pri zdravniku).

5.

v posplošenem pomenu kdo napraviti koga/kaj
/Hitro/ se je opravil.

6.

iz alpinistike, v oslabljenem pomenu kdo/kaj narediti kaj 'kako opravilo, delo, dejanje'
Opravili so ponovitev smeri.

7.

iz fizike, v oslabljenem pomenu kdo/kaj narediti kaj 'kako opravilo, delo, dejanje'
Stroj opravi določeno delo.

8.

iz matematike, v oslabljenem pomenu kdo/kaj narediti kaj 'kako opravilo, delo, dejanje'
Stroj je opravil določeno računsko operacijo.

9.

iz religije, v oslabljenem pomenu kdo/kaj narediti kaj 'kako opravilo, delo, dejanje'
Pred prazniki so opravili spoved.

10.

iz strojništva, v oslabljenem pomenu kdo/kaj narediti 'kako opravilo, delo, dejanje'
Mehanizem opravi določeno pot.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

pádati -am nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj prihajati v drug položaj iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kam / od/do kod / kje
Žito pada v posodo.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj zaradi lastne teže premikati se navzdol iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob/na čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kam / od/do kod / kje
V hribih bo padal sneg.

3.

kaj pojavljati se iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob/na čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kam / od/do kod / kje
Svetloba pada na mizo.

3.1.

Na zemljo /počasi/ pada noč.

4.

knjižno pogovorno kdo/kaj nenapovedano drug za drugim prihajati iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kam / od/do kod / kje
Z bojišč so v centre padale nasprotujoče si novice.

5.

v posplošenem pomenu kaj biti nižje v smeri navzdol iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob/na čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kam / od/do kod / kje
Brki (mu) padajo čez ustnice.

6.

kdo/kaj v precejšnji meri nižati se
Vpliv (mu) pada.

7.

v posplošenem pomenu kdo/kaj drug za drugim biti osvojen/-n-o, izgubljati veljavo
Mesta so padala /brez odpora/.

8.

kdo/kaj drug za drugim biti ubit
(Na fronti) so padali možje in fanje.

9.

v oslabljenem pomenu kaj biti izrečeno
Med streljanjem so /glasno/ padali ukazi.

10.

knjižno pogovorno, čustvenostno, preneseno kaj časovno večkrat priti na kaj
Prazniki padajo na različne dneve.

11.

iz matematike kaj označevati hkratno večanje neodvisne spremeljivke in manjšanje odvisne spremenljivke
Funkcija pada.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

potísniti -em dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj s sun kom spraviti kaj od—do/iz koga/česa / proti/k/h komu/čemu / za/v/na/pod/nad/med/čez/skozi koga/kaj / od/do kod / kam
Lase si je potisnila pod ruto.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj s sun kom spraviti koga/kaj v hitrejše premikanje od—do/iz koga/česa / proti/ k/h komu/čemu / za/v/na/čez/skozi/ob koga/kaj / od/do kod / kam
Avto so /s skupnimi močmi/ potisnili na vrh klanca.

3.

v posplošenem pomenu kdo/kaj s sun kom premestiti koga/kaj od—do/iz koga/česa / proti/ k/h komu/čemu / za/v/na/čez/skozi koga/kaj / od/do kod / kam
Mejo so potisnili /močno/ proti jugu.

4.

navadno čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj položajno ali stanjsko spraviti koga/kaj proti/ k/h komu/čemu / za/v/na/čez/skozi koga/kaj / do kod / kam
/Na silo/ so ga potisnili v neke afere.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

pripádati -am nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj je določen, namenjen komu
Nagrada pripada najboljšemu.

2.

kdo/kaj je dan v last komu/čemu
To zemljišče pripada njegovi družini.

3.

kdo/kaj je priključen komu/čemu
Ti ljudje pripadajo malemu narodu.

4.

kdo/kaj je podrejen komu/čemu
Tlačan je pripadal svojemu gospodarju.

4.1.

kdo/kaj je zelo vdan komu
Ni hotela pripadati nikomur.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

pripráviti -im dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti kaj za/na koga/kaj / za/na/pred/nad/pod kaj / kam / pred/nad/pod čim / kje
Pripravila je mizo za kosilo in sobo za goste.

1.1.

kdo/kaj postaviti kaj
Pripravila je vse potrebno za čaj.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj načrtno narediti kaj
Pobeg so pripravili /do najmanjših podrobnosti/.

3.

v posplošenem pomenu kdo/kaj namensko napraviti kaj iz česa / za kaj / kje
Pripravili so krmišča za divjad.

4.

v posplošenem pomenu kdo/kaj duševno usmeriti koga/kaj k čemu / za/na/v kaj / kam
/Previdno/ so ga pripravili na žalostno novico.

5.

v posplošenem pomenu kdo/kaj delovno usmeriti koga/kaj do česa / k čemu / na/v kaj / kam
/Previdno/ so ga pripravili do podpisa sporazuma.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

uíti uídem dovršni glagol, glagol premikanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj nepričakovano oditi, izteči iz/z/od koga/česa / k/h komu/čemu / po kom/čem / od kod / kod
/Kljub strogi zastraženosti/ (jim) je ušel iz pripora.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj izmakniti se komu/čemu
/Uspešno/ so ušli nevarnostim in poškodbam.

3.

čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj premakniti se iz/z/od—do koga/česa / od/do kod / kod / v/na/med/pod/nad/čez koga/kaj
Hlače so (mu) ušle čez rit do kolen.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

vêsti vêdem nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj peljati koga/kaj na/v kaj / kam
Vesti gosta v sobo.

2.

kdo/kaj usmerjati od—do koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Ta pot (nas) vede do vrha.

2.1.

kdo/kaj usmerjati koga od—do koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Vedel jih je v visoko družbo.

2.2.

kaj biti speljan od—do koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Ta pot vede do vrha.

3.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj biti usmerjen-o v/na kaj / kam
To vede v brezup.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

živéti -ím nedovršni glagol, elementarni (tvorni/netvorni) glagol

1.

kdo/kaj biti, obstajati
Vse, kar živi, /nujno/ potrebuje hrano.

2.

kdo/kaj biti, bivati, eksistirati, obstajati
Živi (v preteklosti).

3.

kdo/kaj delovati, biti v delovnem stanju
Živi /na škodo/žalost sorodnikov/.

3.1.

kdo/kaj shajati
/Komaj še/ živi /brez hrane/.

3.2.

kdo/kaj shajati
Živijo /kratko, od marca do oktobra/.

4.

kdo/kaj biti, rasti v/na/pri/ob čem / pod/nad/med čim / kje 'v svojem življenjskem okolju'
Raki živijo v potokih.

4.1.

kdo/kaj bivati, eksistirati, obstajati, prebivati/stanovati v/na čem / pri/ob kom/čem / s/pod/nad/med kom/čim / kje
Živi na deželi/v mestu.

5.

kdo shajati, preživljati se s čim
Živi /samo/ z invalidnino.

5.1.

kdo shajati, preživljati se od česa
Živi od izdelovanja suhe robe.

6.

knjižno pogovorno kdo preživljati, vzdrževati koga
/Kot navadni delavec/ živi ženo in otroke (z eno nizko plačo).

7.

čustvenostno kaj vplivati
(V svojih delih) /večno/ živijo.

7.1.

kaj uveljavljati se
Glasba /še kako/ živi (zunaj dvoran).

8.

čustvenostno kdo/kaj pojavljati se
Dogodek /zaradi bogatega družabnega življenja/ še naprej živi (v ljudskem izročilu).

9.

neobčevalno knjižno kdo uresničevati kaj
/Kot pravi raziskovalec in mislec/ živi svet/filozofijo/preteklost.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

delováti -újem nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj imeti, usmerjati učinek, vpliv na/za koga/kaj / proti komu/čemu
Bivanje v gorah /blagodejno/ deluje na zdravje.

1.1.

kdo/kaj prenašati svoj vpliv na/za koga/kaj
Take stvari /neprijetno/ delujejo nanj.

1.2.

kdo/kaj usmerjati učinek, vpliv proti komu/čemu
Zdravilo /učinkovito, vendar s hudimi stranskimi učinki/ deluje proti mrzlici.

2.

kdo/kaj opravljati delo ob/v/na/pri kom/čem / pred/med/nad/pod kom/čim / kje / kod
Deloval je /kot učitelj/ ob meji.

3.

kdo/kaj biti v delovnem stanju
Motor še ne deluje.

3.1.

kdo/kaj opravljati, izpolnjevati nalogo
Misel mu je /zagrizeno/ delovala.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

divjáti -ám nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj neprenehoma in prehitro brez prekinitve premi kaj oč se, vrteč se delovati
Že cel dan divja /brez pravega cilja/.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj neprenehoma in prehitro premikati se iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kod / kje
/Neprevidno/ je divjal po prehodu za pešce.

3.

kaj nastopati, pojavljati se z veliko silo od—do/sredi česa / za/čez/v koga/kaj / v/na/pri/ob čem / med/pred/nad/pod čim / kje / od/do kod / od—do kdaj / kdaj / koliko
V dolini divja veter že nekaj dni.

3.1.

Divjal je boj za človeško življenje.

4.

čustvenostno kdo kazati svojo jezo, togoto
Divja /kot obseden/.

5.

čustvenostno kaj preveč hitro, nepravilno rasti
Korenje in solata /kar preveč divjata/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

iztêči -têčem tudi stêči stêčem dovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja

1.

kaj priti iz/z/s/od—do koga/česa / k/h komu/čemu / na/v/čez/skozi koga/kaj / na/po/ob/pri kom/čem / med/pod/nad/pred kom/čim / od/do kod / kod / kam
Iz rane (mu) je izteklo preveč krvi.

2.

iz medicine kaj izliti se
/Zaradi hudega udarca/ (mu) je izteklo oko.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

kopáti kópljem tudi -ám nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj delati, obdelovati kaj od—do/iz koga/česa / proti/k/h komu/čemu / za/v/na/čez/skozi koga/kaj / po/pri/na/v kom/čem / med/nad/pod/pred kom/čim / od/do kod / kam / kje
V okolici si je moral /sam/ kopati jamo.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj pridobivati, jemati kaj od—do/iz koga/česa / proti/k/h komu/čemu / za/v/na/čez/skozi koga/kaj / po/pri/na/v kom/čem / med/nad/pod/pred kom/čim / od/do kod / kam / kje
Dresirani psi so (jim) tartufe kopali iz pobočij v bližnji okolici.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

korákati -am nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja

1.

kdo/kaj premikati se s korakanjem
(Po različnih poteh) /navadno/ korakajo /drug za drugim/.

2.

kdo/kaj premikati se s korakanjem mimo/od—do/iz/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/med/za kom/čim / kod / od/do kod / kje
Korakal je na čelu sprevoda.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

nabráti se -bêrem se dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj priti, začeti nahajati se
(V mlaki) se (v deževnih obdobjih) nabere precej vode.

2.

knjižno pogovorno, čustvenostno kdo/kaj začeti imeti v večjih količinah koga/česa
(V enem dnevu) se je nabral preveč žaljivk in kletvic /kot berač uši/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

nakázati tudi nakazáti -kážem dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj dati kaj
Zahtevani znesek (jim) je že nakazal /prek banke/.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj predstaviti kaj , opozoriti na kaj , dati za kaj
(V predavanju) je govornik /kot dober poznavalec/ osnovne probleme /samo/ nakazal.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

napredováti -újem tudi naprédovati -ujem nedovršni in dovršni glagol, tvorni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj uspešno prehajati z nižje stopnje na višjo
Celotno gospodarstvo je (v zadnjih letih) /precej/ napredovalo.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj uspešno pomikati se proti/k/h komu/čemu / v/na/med koga/kaj
Proti vrhu so (v hudi strmini) napredovali /zelo počasi/.

3.

v posplošenem pomenu kdo/kaj uspešno preiti v/na/med koga/kaj
(V zadnji službi) je napredoval v vodjo.

4.

iz šaha kaj uspešno pomikati se pri/na/v/ob čem / kje / kdaj
Pri prvi potezi kmet napreduje /za dve polji/.

5.

iz šolstva, v posplošenem pomenu kdo/kaj uspešno prehajati z nižje stopnje na višjo
Učenci so (v zadnjem letu) /lepo/ napredovali.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

naročíti -ím dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj zagotoviti koga/kaj za koga/kaj
Podjetje je za svoje stalne kupce (v tujini) naročilo blaga /za več milijonov evrov/.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj določiti koga/kaj za koga/kaj
(Pri ponovnem testiranju) so ga naročili za posebno psihofizično zahtevne naloge.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

nastópati -am nedovršni in dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, čustvenostno

1.

kdo/kaj predstavljati se od—do česa / sredi česa / v/na/pri čem / kje / pred/pod/nad/med čim / kod / od—do kdaj / kdaj
/Kot solisti/ so nastopali gojenci glasbenih šol.

2.

v zvezi s proti, za kdo/kaj biti proti komu/čemu , za koga/kaj
Že več let (na mednarodnih tekmovanjih nastopa) za državno reprezentanco.

3.

čustvenostno kdo/kaj pojavljati se od—do česa / sredi česa / v/na/pri čem / kje / pred/pod/nad/med čim / kod / od—do kdaj / kdaj
Njeno ime nastopa /kot neke vrste garant za kvaliteto/ skoraj povsod.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

odpustíti -ím dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj oprostiti komu/čemu kaj
Odpustil jim je vse žalitve.

2.

kdo/kaj odpisati komu/čemu kaj
Odpustil mu je ves dolg.

3.

kdo/kaj odsloviti koga/kaj
Odpustili so več delavcev.

3.1.

kdo/kaj osvoboditi koga/kaj
Več zapornikov so odpustili.

4.

iz religije kdo/kaj oprostiti kaj
Duhovnik (jim) je odpustil greh.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

poléči -léžem dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj namestiti, spraviti koga/kaj čez/skozi/na/v kaj / v/na/pri/po/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kod / kam / kdaj
/Zaradi pregleda oz. evidence/ si je vse vredne stvari polegla na posteljo okrog sebe.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj namestiti se, spraviti se
/Brez predsodkov/ so utrujeni potniki polegli (kar po tleh avtobusne postaje).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

postáti -stánem dovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, v oslabljenem pomenu

1.

kdo/kaj narediti se kaj / kakšnega/kakšno / kako
Postal je samotar/bogataš/strelec.

1.1.

kdo/kaj narediti se kako
Obleka (ji) je postala prav.

2.

brezosebnonarediti se komu / koga kako / kaj
Postalo je neprijetno.

2.1.

narediti se kako
Zvečer postane hladno.

3.

brezosebnonarediti se komu koga/kaj
Žal mu ga je postalo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

rásti rástem tudi rásem nedovršni glagol, elementarni glagol (naravnih pojavov)

1.

kaj postopno razvijati se
Človek raste približno dve desetletji.

2.

kdo/kaj preživljati čas zorenja, rasti
Rastla je /brez staršev/ (pri babici).

3.

kdo/kaj biti, nahajati se pri/na/v/ob kom/čem / med/za kom/čim / kje / kdaj
V tem obdobju /dobro/ rastejo žita.

4.

v posplošenem pomenu kdo/kaj postopno postajati večji, obsežnejši, dosegati višjo stopnjo, intenzivnost
Hrup okoli njega je /vse bolj/ rastel (v navadno razbijanje).

5.

čustvenostno kdo/kaj nastajati, začenjati obstajati, kazati se iz/od/izpod koga/česa / v/pri/na/po/ob kom/čem / med/pred kom/čim / kje / kod / kdaj
Izpod njegovega pipca so rastle majhne lesene figurice.

6.

čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj postopno postajati samozavestnejši
/Od ponosa/ je kar rastel.

7.

iz jezikoslovja kaj postopno tonsko dvigati se
Intonacija vprašalne stavčne povedi /navadno/ raste.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

rodíti se -ím se dovršni in nedovršni glagol, elementarni glagol (naravnih pojavov)

1.

kdo/kaj začeti biti, obstajati kakšen
Lani se je rodilo več dečkov kot deklic.

2.

kdo/kaj začeti biti, obstajati kakšen od—do česa / sredi česa / v/na čem / med čim / kje / od—do kdaj / kdaj
Lani se je v Ljubljani rodilo več dečkov.

3.

čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj nastati
Na morju se je rodil nov otok.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

sledíti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj iti proti komu/čemu , dosegati koga/kaj
Policisti/Policija so/je sledil-i/-a osumljenca.

2.

kdo/kaj zaznavno biti blizu komu/čemu , zaznavati koga/kaj
Sledil jo/ji je /s pogledom/.

3.

kdo/kaj premi kaj oč prilagajati se komu/čemu
Otroci so sledili očetu /kot nebogljeni mladiči/.

4.

kdo/kaj premi kaj oč biti blizu komu/čemu , upoštevati koga/kaj
Sledili so ozki poti (skozi grmovje).

5.

kdo/kaj biti nadaljevanje komu/čemu
Hodniku je sledilo nekaj stopnic.

6.

kdo/kaj biti posledica komu/čemu
Postopku je sledila kazen.

7.

kdo/kaj biti podrejen komu/čemu
Sledil je njihovim navodilom.

8.

kdo/kaj biti naklonjen komu/čemu
Sledil je filmu in komentarju po njem.

9.

navadno v 3. osebi kaj biti iz česa
Iz razprave sledi, da je treba storilnost povečati.

10.

iz matematike kaj biti kot sklep iz česa
Iz obeh formul sledi, da je a večji kot b.

11.

iz montanistike kdo/kaj zaznavati, ugotavljati kaj
Sledili so sloj premoga, drugje spet žilo rude.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

usmériti -im dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti kaj
Usmeril je čoln (proti pristanišču).

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj urediti kaj
Gospodarstvo so /izvozno/tržno/ usmerili.

3.

v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti koga
/Idejno oz. filozofsko/ usmeriti koga.

4.

v posplošenem pomenu kdo/kaj urediti koga proti komu/čemu / v/na/skozi kaj / na/v/po čem / kam / kod
Usmerili so učence v študij matematike.

5.

iz agronomije, v posplošenem pomenu kdo/kaj urediti koga/kaj proti komu/čemu / v/na/skozi kaj / na/v/po čem / kam / kod
Kmetijo so usmerili v živinorejo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

bíti1 bíjem nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj udarjati okoli koga/česa / ob/v/na koga/kaj / o kom/čem / kam / kod
Dež bije v okna.

1.1.

kdo/kaj udarjati okoli koga/česa / ob/v/na koga/kaj / o kom/čem / kam / kod
Mož bije /s pestjo/ po mizi.

2.

kdo/kaj udarjati koga/kaj / po kom/čem / kod
Bili so ga /do krvi/.

3.

v pomožniški vlogi, kot vez kdo/kaj imeti kaj
Bijejo odločilno bitko.

4.

v zvezi z ura kaj naznanjati koliko
Ura bije dve.

5.

nav. v zvezi s srce kaj sunkovito premikati se
Srce (mu) še bije.

6.

v zvezi z biti plat zvona kdo/kaj naznanjati kaj
Ob toči je v zvoniku začel biti plat zvona.

7.

kdo/kaj prihajati iz/od koga/česa / od kod
Iz zidu bije hlad.

8.

iz narodopisja kdo skuša prevrniti kaj 'stoječ predmet'
Otroci bijejo kozo.

9.

iz narodopisja kdo skuša uganiti koga 'storilca'
Včasih je staro in mlado bilo rihtarja.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

govoríti -ím nedovršni glagol, glagol govorjenja

1.

kdo/kaj oblikovati besede, stavke z govorilnimi organi
Govori /kot navit/.

1.1.

kdo/kaj biti sposoben oblikovati besede, stavke z govorilnimi organi
Naša papiga govori.

2.

kdo/kaj z govorjenjem izražati, posredovati kaj / o čem
Kar naprej je nekaj govorila.

2.1.

kdo/kaj z jezikovnimi sredstvi izražati kaj / o čem
Avtor govori o tem vprašanju /z zaskrbljenostjo/.

3.

kdo/kaj znati, obvladati kaj 'jezik'
Govori šest jezikov.

4.

kdo/kaj neposredno podajati v javnosti
Na sestanku je /kot vodilni izvedenec/ govoril (o trenutnih razmerah).

5.

navadno v 3. osebi kdo/kaj širiti kaj / o čem
O njem govorijo čudne stvari.

5.1.

nekdo/nekaj širiti kaj / o čem
O tem se je govorilo, da je praktično neuresničljivo.

5.2.

kdo/kaj izražati kaj / o čem
Pohištvo govori o dobrem okusu lastnikov.

6.

oseba v množini/dvojini kdo/kaj izmenjavati mnenja, misli o čem
/Vneto/ so govorili o vsakdanjih stvareh.

6.1.

nekdo izmenjavati mnenja, misli o čem
O teh stvareh se javno govori in piše.

7.

čustvenostno, navadno osebek v dvojini ali množini kdo/kaj biti v normalnih odnosih
Soseda spet ne govorita.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

hitéti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj hitro gibati se, premikati se
Hiti že /brez bergel/.

2.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj hitro usmerjati se, ravnati se k/h komu/čemu / na/v kaj / po čem / kam / kod 'dejavnost'
Hiti na delo / na plese / na sestanke / na sprehode / po gobe.

3.

kdo/kaj telesno, duševno hitro delovati
Hitijo (cel dan).

4.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj izražati, imeti nujnost uresničiti kaj 'dejanje' zaradi okoliščin, potrebe/dolžnosti, zahtev
Na starost je hitela beračiti.

4.1.

Hitel je na izpit.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

krampáti -ám in krámpati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj kopati s krampom
(Med počitnicami) je /ogromno/ krampal (pri domači hiši).

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj delati, obdelovati kaj od—do/iz koga/česa / proti/k/h komu/čemu / za/v/na/čez/skozi koga/kaj / po/pri/na/v kom/čem / med/nad/pod/pred kom/čim / od/do kod / kam / kje
V svoji soseski si je moral /sam/ krampati rov za cevi (od regionalne ceste do svoje hiše).

3.

kdo/kaj nerodno, okorno hoditi
/Počasi in brez ozira na vozila/ je krampal (po prehodu za pešce).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

krížati -am nedovršni in dovršni glagol, stanjski (telesni) glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kaj biti speljan čez koga/kaj
(Pri tem gozdičku) cesta križa travnik.

2.

kdo/kaj premikati se čez koga/kaj
/Z motorjem/ (jim) (na zoženem delu) /redno/ križa pot.

3.

kdo/kaj polagati koga/kaj križem
/Druga za drugo/ so križale roke (v naročju).

4.

kdo/kaj pribijati koga/kaj na križ
(Izven mesta) so tatove križali /enako kot krivoverce/.

5.

iz religije kdo/kaj delati križe na koga/kaj križem
/Pobožno/ se je križal (po čelu in prsih).

6.

iz biologije kdo/kaj medsebojno oplojevati koga/kaj
/Kot sadjar/ je znal /uspešno/ križati sadno drevje.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

mázati mážem nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti

1.

kdo/kaj nanašati na kaj s kom/čim
Kose kruha si je mazal z marmelado.

2.

knjižno pogovorno, čustvenostno kdo/kaj ličiti kaj
/Na krajši čas/ si je mazala obraz /na licih/.

3.

kdo/kaj dajati mazivo na koga/kaj
Posamezne dele stroja si je mazal (s posebnim mazivom).

4.

knjižno pogovorno kdo/kaj načrtno obkladati koga/kaj s kom/čim
/Pred odločitvami/ so ga /vztrajno/ mazali z darili in denarjem.

5.

kdo/kaj delati kaj umazano, nepotrebno s kom/čim
S čevlji (mu) je /brezvestno/ mazal hlače.

5.1.

kdo/kaj jemati kaj ‘ugled’ s kom/čim
/Z velikim užitkom/ (ji) je mazal dobro ime z izmišljenimi pikantnostmi.

6.

knjižno pogovorno, čustvenostno kdo/kaj tepsti koga/kaj / o kom/čem / s čim
Mazal ga je /po goli koži/ z debelo palico.

7.

knjižno pogovorno, čustvenostno kdo/kaj reševati koga/kaj iz koga/česa / od kod
/Nesramno/ ga je mazal ven.

8.

žargonsko, iz igralništva kdo/kaj prilagati komu/čemu karte visokih vrednosti
Mazal mu je, če je le imel priložnost.

9.

iz gastronomije kdo/kaj nanašati na kaj s čim
Razvaljano testo je mazala z nadevi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

metáti méčem nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj pošiljati koga/kaj iz/od koga/česa / proti/h/h komu/čemu / za/v/na/med/pod/nad/čez/ob kaj / po kom/čem / od kod / kam /kod
/Z jezo/ je metal kozarce ob tla.

2.

kdo/kaj sunkovito premikati koga/kaj iz/od—do/z/s koga/česa / proti/h/h komu/čemu / za/v/na/med/pod/nad/ob kaj / po kom/čem / od kod / kam /kod
Orodje je metal iz kota v kot.

3.

čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj na hitro oblikovati kaj za/v/na/med/pod/nad/ob kaj / po kom/čem
Svoje ideje je /sproti in z vnemo/ metal v beležnico.

4.

v zvezi z oči, pogledi, čustvenostno kdo/kaj sunkovito premikati kaj ‘oči, poglede’ iz/izpod/od—do/z/s koga/česa / proti/h/h komu/čemu / za/v/na/med/pod/nad/ob kaj / po kom/čem / za kom/čim / od kod / kam /kod
/Nadvse/ rad meče oči po ženskah.

5.

čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj izražati kaj ‘vsebino’
Celo noč so (po mizah) metali karte in kocke.

6.

čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj usmerjati kaj ‘vsebino’ za/v/na/med/pod/nad/ob kaj / po kom/čem / za kom/čim / od kod / kam /kod
Ljudje oz. njihove postave so metale senco po sedečih okrog mize.

7.

iz športa kdo/kaj usmerjati na kaj
Stranski igralec je metal avt.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

pregnáti -žênem dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

navadno čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj po potrebi usmerjati koga/kaj od—do koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na/med koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Preveč naporno delo celo udarnike prežene k lažjemu delu.

2.

kdo/kaj odpraviti kaj
Bolečine si je pregnala /s tabletami/.

3.

kdo/kaj utruditi koga/kaj
/S priganjanjem/ si je /preveč/ pregnal vprežno živino.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

prežáti -ím nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol

1.

kdo/kaj čakati v določenem položaju
/Kot ta prava plenilka/ kar naprej preži.

2.

navadno čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj čakati, pogledovati na/za/v/čez koga/kaj / po kom/čem / za kom/čim
Celotna policija preži za tihotapci.

3.

navadno čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj napeto gledati, opazovati iz/izza/od koga/česa / k/h/proti komu/čemu / v/na/skozi/čez/med/nad/pod kaj / na/v/po čem / za kom/čim / kje / kam / kod
Izza sosednjega vogala je prežal na potencialnega tatu.

4.

navadno čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj groziti
(Vse okoli nas) /kot tempirana bomba/ preži naravna katastrofa.

5.

navadno čustvenostno, v oslabljenem pomenu kaj že obstajati ali napovedovati se iz/izza/okoli/okrog/od koga/česa / k/h/proti komu/čemu / v/na/skozi/čez/med/nad/pod kaj / na/v/po čem / za kom/čim / kje / kam / kod / kdaj
Vse okoli nas /kot tempirana bomba/ preži naravna katastrofa.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

ríniti -em nedovršni glagol, glagol (ciljnega/dogodkovnega) premikanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj s silo premikati, spravljati koga/kaj iz/od koga/česa / k/h komu/čemu / na/v/po/pod/nad/med/skozi/čez koga/kaj / od kod / kam
/Kar naprej/ so ga rinili naprej.

2.

čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj s silo premikati se, spravljati se iz/od/izpod koga/česa / k/h komu/čemu / na/v/po/pod/nad/med/skozi/čez koga/kaj / od kod / kam
/V ihti/ je rinila mednje.

3.

čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj težko živeti, prebijati se
/Z veliko težavo/ rine skozi življenje.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

stísniti -em dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo tesno obdati koga/kaj
Stroj ga je stisnil (za roko) /do krvi/.

2.

kdo spraviti koga/kaj tesno k/h komu/čemu / v/na/pod/nad/med koga/kaj / kam
Stisnila je svoj obraz k njenemu.

3.

kdo spraviti koga/kaj čim bolj skupaj
Stole in nato še ljudi je /po premisleku/ stisnil /samo v tri vrste/.

4.

v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti koga/kaj manjš-ega/-e, neuporabn-ega/-o
Kolo (mu) je /grdo/ stisnilo nogo.

5.

v posplošenem pomenu kdo/kaj odstraniti koga/kaj od/iz/z/s koga/česa / komu/čemu
/Ročno/ je stisnil sok iz limon.

6.

v posplošenem pomenu kdo spraviti koga/kaj v manjši obseg, prostor
Papir je /z jezo/ stisnila /v kepo/.

7.

čustvenostno kdo spraviti koga/kaj okoli/do koga/česa / k/h komu/čemu / v/na/pod/nad/med koga/kaj / kam
V roko (mu) je stisnil nož.

8.

čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj s silo, težavo dobiti, reči kaj od/iz/z/s koga/česa / komu/čemu
Iz/Od njega so /s težavo/ stisnili priznanje in obljubo.

9.

v oslabljenem pomenu kaj načeti koga/kaj
/Pri največjem delu/ ga je stisnila huda bolezen.

10.

čustvenostno kaj prizadeti koga/kaj
Krč ga je stisnil (v nogo).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

vídeti -im nedovršni in dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol

1.

kdo/kaj z vidom zazna(va)ti
Otrok ne vidi.

2.

kdo/kaj čutno zazna(va)ti koga/kaj
Ladje vidi (skozi okno s prostim očesom).

3.

kdo/kaj čutno doje(ma)ti koga/kaj
(V mestu) smo /na lastne oči/ videli najnovejšo predstavo.

4.

kdo/kaj ugotoviti, opaziti koga/kaj
/Hitro/ je videl, da mu sledijo.

5.

kdo/kaj na določen način, glede na pojave (po)kazati, ugotoviti/ugotavljati koga/kaj
/Po drevju/ je videl bližajočo pomlad.

6.

kdo/kaj opaziti/opazovati koga/kaj v/na/pri/ob kom/čem / kje / kod
Na sliki vidimo dele stroja.

7.

čustvenostno kdo/kaj skrbeti za koga/kaj
Mati je videla samo sina.

8.

v zvezi biti videti, v oslabljenem pomenu kdo/kaj označevati kaj 'stanje/lastnost'
Pot je videti dobra.

9.

v zvezi rad videti kdo/kaj želeti/hoteti koga/kaj
Rada ga vidi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

vžgáti1 vžgèm dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj z iskro povzročiti kaj
Cigareto si je (v kotičku ustnice) /elegantno/ vžgal (s posebnim vžigalnikom).

2.

kdo/kaj spraviti kaj v delovanje, pogon
/S težavo/ so vžgali motor in nato še avto.

3.

kaj zaradi zgorevanja goriva začeti delovati
Motor še /s težavo/ vžge, avto pa noče vžgati /brez tuje pomoči/.

4.

čustvenostno kdo/kaj povzročiti kaj kot intenziven začetek ali odziv čustva
Takšne besede so (v njej) vžgale hudo jezo.

4.1.

kdo/kaj vzbuditi zelo močen navadno pozitiven čustveni odziv
Take govorice (pri njem) ne vžgejo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

zdélati -am dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, čustvenostno

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj oslabiti koga/kaj
Vse skupaj jo je zdelalo /, da se je kar sesedla/.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj uničiti koga/kaj
(Po časopisih in v medijih) sploh so ga /kljub uglednim zagovornikom čisto/ zdelali.

3.

knjižno pogovorno, v posplošenem pomenu kdo/kaj dokončati kaj ‘opravilo’
Pot sta zdelala (v enem dnevu).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

délati se -am se nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

navadno v 3. osebi kaj pojavljati se, nastajati
Mrak se dela.

2.

kaj nastaja komu / na kom/čem
Bula se mu dela.

3.

v pomožniški vlogi, kot vez kdo kazati se kaj / kakšnega
Dela se prijatelja.

4.

v pomožniški vlogi, kot vez kdo kazati se koga
Dela se norca.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

glédati -am nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj usmerjati pogled proti komu/čemu / v/na/skozi kaj / na/v/po kom/čem / za kom/čim / kam / kod
Celo poletje so gledali proti planinam.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj imeti odprte oči
Gleda /kakor miš iz moke/.

3.

kdo/kaj z gledanjem dojemati kaj
Rad gleda filme in tudi televizijo.

4.

kdo/kaj z gledanjem izražati stanje, lastnost
/Zaljubljeno/ gleda /kot kakšen mladenič/.

5.

kaj biti usmerjeno proti komu/čemu / v/na/skozi kaj / kam
Soba gleda na dvorišče.

6.

kdo/kaj ukrepati kaj 'želeno'
Gleda le na to, da bi kaj zaslužil.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

iskáti íščem nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj premi kaj oč se hoteti videti koga/kaj
(V leksikonu) je iskal napake.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj prizadevati si doseči koga/kaj
(V mestu) je iskal delo in stanovanje.

3.

v posplošenem pomenu kdo/kaj prizadevati si ugotoviti koga/kaj
Svojce so iskali po časopisih in po radiu.

4.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj želeti, hoteti kaj 'stanje/lastnost'
Iskal je sočutje.

5.

v zvezi s hoditi, iti kdo/kaj prizadevati si dobiti koga/kaj k/h komu/čemu / v/na/pred/za kaj / kam
Šla je iskat tolažbo k materi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

izpustíti -ím tudi spustíti -ím dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj hote ali nehote premakniti ali spraviti koga/kaj iz/z/od/do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam / kdaj / od—do kdaj
/Brez pravega vzroka/ je izpustil kozarec iz rok.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj hote spraviti koga/kaj iz/z/ od/do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam / kdaj / od—do kdaj
/Zaradi pomanjkanja dokazov/ so ga /predčasno/ izpustili iz zapora.

2.1.

Iz avtomatske puške je izpustil rafal na nasprotnika.

3.

kdo/kaj hote ne imeti za mar koga/kaj
/Samo iz gole nemarnosti/ je izpustil pomembno predavanje.

4.

iz prava kdo/kaj hote osvoboditi koga
Izpustili so ga /pogojno/.

5.

iz športa kdo/kaj nehote spregledati kaj
Izpustil je vratca, zato so ga diskvalificirali.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

izročíti -ím dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj dati komu/čemu koga/kaj
Izročila mu je lepe pozdrave od sorodnikov.

1.1.

kdo/kaj podariti/pokloniti komu kaj
Izročila mu je knjigo (za spomin).

2.

kdo/kaj komu/čemu kaj v/na/za kaj
Izročili so jim hišo v trajno last.

3.

v posplošenem pomenu kdo/kaj namensko dati koga/kaj komu/čemu / v/na/za kaj / kam
Vse orožje so izročili v vojašnico.

4.

iz politike kdo/kaj dati komu/čemu koga/kaj
Izročili so jim protestno noto.

5.

iz religije kdo/kaj namensko dati koga/kaj komu/čemu / v/na/za kaj / kam
Izročili so se bogu.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

iztêči se -têčem se tudi stêči se stêčem se dovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja

1.

v posplošenem pomenu kaj prenehati trajati, teči, veljati
Življenje se (ji) je /zaradi bolezni prehitro/ izteklo.

2.

knjižno pogovorno kaj biti speljan iz/z/s/od—do koga/česa / k/h komu/čemu / na/v/čez/skozi/mimo koga/kaj / a/po/ob/pri kom/čem /med/pod/nad/pred kom/čim / od/do kod / kod
Cesta se /komaj opazno/ izteka pod hribom.

3.

iz matematike kaj iziti se
Deljenje se /lepo/ izteče.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

kázati tudi kazáti kážem nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj delati bolj opazno/vidno koga/kaj
/Z vidno zavzetostjo / Vidno zavzeto/ (mu) je kazal vse vrste blaga.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj usmerjati pozornost k/proti komu/čemu / na koga/kaj za kom /po čem / za kom/čim
/S prizadetostjo/prizadeto/ je kazal proti vratom.

3.

nav. v zvezi s pot kdo/kaj voditi, usmerjati pot
Dekle (jim) je /z žepno baterijo/ kazala pot.

4.

kaj označevati kaj / koliko
Števec je kazal sto petdeset kilometrov na uro.

5.

navadno čustvenostno kdo/kaj imeti koga/kaj vidno, opazno
Prekratko krilo kaže noge.

6.

kdo/kaj posledično izražati, označevati kaj
Letna bilanca kaže hudo izgubo.

6.1.

nekdo/nekaj izražati kaj 'možnost, verjetnost'
Kazalo je, da ga bodo odpustili.

7.

kdo/kaj imeti sporočilne zunanje znake
Letina /dobro/ kaže.

8.

navadno v 3. osebi nekdo/nekaj prisojati komu/čemu /s kom/čim
Kaže mu /dobro/.

9.

v posplošenem pomenu kdo/kaj delati opazno/vidno koga/kaj / koliko 'stanje/lastnost/odnos' v čem / kje
V vsaki družbi kaže naklonjenost do nje.

9.1.

V šoli je kazal pridnost.

9.2.

Ta obleka ga je kazala mlajšega.

10.

čustvenostno, navadno v 3. osebi komu/čemu izražati se kaj 'primernost/potrebnost'
Kaže pustiti vse skupaj.

10.1.

v zvezi z drugega, izpustno, navadno z nikalnico komu/čemu izražati se kaj 'primernost/potrebnost'
Vdal sem se, drugega mi ni kazalo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

mánjkati -am nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj ne biti navzoč
Manjka (na sestanku / pri pouku).

2.

navadno v 3. osebi koga/česa ne biti v zadostni količini
Zmeraj (mu) manjka denarja.

3.

navadno v 3. osebi kdo/kaj ne biti dostopen, dosegljiv
Manjka (mu) dobra vzgoja.

4.

brezosebno, v oslabljenem pomenudati možnost do česa / za kaj
/Za las/ je manjkalo, da nisem umrl.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

nagájati tudi nagajáti -am nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj povzročati nevšečnosti komu/čemu
(Med poukom) mu /s ščipanjem vztrajno/ nagajajo.

2.

čustvenostno kdo/kaj ne delovati prav, povzročati nevšečnosti
Aparature že cel teden nagajajo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

napráviti se -im se dovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

kaj pojaviti se, nastati
Dan se je napravil.

2.

kaj nastati komu/čemu / na kom/čem
Bula se mu je napravila.

3.

čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj postati kaj
Fant se je napravil.

4.

v pomožniški vlogi, kot vez kdo pokazati se kaj / kakšnega
Napravil se je gluhega, veselega.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

naprávljati -am nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj proizvajati, izdelovati kaj
Napravljali so (jim) kosilo, gostijo (za jubilej).

2.

v pomožniški vlogi, kot vez kdo/kaj določati komu/čemu / koga/kaj za kaj 'delovanje, dejavnost'
Napravljala ji je kodre.

2.1.

kdo/kaj določati komu/čemu kaj 'odnos'
Napravlja mu žalost/veselje.

3.

v posplošenem pomenu kdo/kaj opravljati koga/kaj
/Lepo/ je napravljala otroka (za nastop).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

naravnáti -ám dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj pravilno usmeriti kaj
/Pred ogledalom/ si je naravnal kravato (proti pasu).

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj pravilno urediti kaj
Fotografski aparat si je naravnal /po najbližjem robu/ in začel slikati.

3.

v posplošenem pomenu kdo/kaj usmeriti kaj proti komu/čemu / v/na/skozi/čez kaj / na/v/po čem / kam / kod
Vodni curek so naravnali proti goreči stavbi.

4.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj usmeriti kaj ‘vsebino’ proti komu/čemu / v/na/skozi/čez kaj / na/v/po čem / kam / kod
Pogled je /z zanimanjem/ naravnal k malo večji skupini ob oknu.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

naredíti se -ím se dovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

kaj pojaviti se, nastati
Mrak se je naredil.

2.

kaj nastati komu/čemu / na kom/čem
Bula se mu je naredila.

3.

čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj postati kaj
Fant se je naredil.

4.

v pomožniški vlogi, kot vez kdo pokazati se kaj / kakšnega
Naredil se je gluhega, veselega.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

nosíti nósim nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

GLEJ: nêsti

4.

čustvenostno kaj premikati koga/kaj od—do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam na/v/po čem / kod
Nemir ga je nosil od vrat do okna in spet nazaj.

5.

kdo premikati koga/kaj od—do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam na/v/po čem / kod
Bolnik je /s težavo / težko/ nosil hrano v usta.

6.

kdo/kaj prinašati kaj od—do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam na/v/po čem / kod
/S posebnim veseljem/ je nosila novice po vasi, od soseda do soseda.

7.

kdo/kaj odločilno vplivati na koga/kaj
Mlajši rod nosi revijo.

8.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj imeti kaj kot oblačilo, opravo
Že nekaj časa nosi nove čevlje in hlače.

9.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj imeti kaj kot lastnino
Vedno nosi denar (pri sebi).

10.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj imeti kaj kot svojo sestavino, lastnost
Že dolga leta nosi brado in brke.

11.

čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj prenašati kaj 'stanje'
/Tiho/ je nosila svojo žalost.

12.

čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj imeti kaj 'predstavo, misel'
To že /dolgo/ nosi /v glavi/.

13.

v posplošenem pomenu kdo/kaj omogočati, ohranjati kaj v določenem položaju, na določenem mestu
Strehe že težko nosijo sneg.

14.

kdo/kaj imeti ohranjati koga/kaj v telesu
Sporočila jim je, da nosi tretjega otroka.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

obvládati -am dovršni glagol, glagol upravljanja

1.

kdo/kaj nadvladati koga/kaj
(V napadu) je napadalca obvladal (z leseno palico).

2.

kdo/kaj odločujoče vplivati na kaj
Ta človek zna obvladati svoja čustva.

3.

kdo/kaj uspešno opravljati kaj
/Odlično/ obvlada risanje.

4.

kdo/kaj nadzorovati koga/kaj
Sovražnik je /suvereno/ obvladal vso državo.

5.

kaj polno načeti koga/kaj
Spanec jih je /popolnoma/ obvladal.

6.

iz ekonomije kdo/kaj nadzorovati koga/kaj
Borza obvlada trg.

7.

iz šaha kdo/kaj nadzorovati koga/kaj
Igralec obvlada polje.

8.

iz gozdarstva kdo/kaj nadzorovati koga/kaj
Smreke so obvladale listavce.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

pojáviti se -im se dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj začeti biti, obstajati
(Na trgu) so se pojavili novi izdelki.

1.1.

kdo/kaj postati viden, zaznaven
(Na nebu) se je pojavilo sonce.

2.

kaj začeti biti, obstajati
Bolezen se je pojavila (nenadoma).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

potegníti in potégniti -em dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj usmerjeno premakniti koga/kaj iz/izpod/z/s česa / k/h komu/čemu / za/v/na/čez/skozi koga/kaj / od kod / kam
Iz morja so potegnili polno vrečo rib.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj usmerjeno premakniti s čim po čem / kod
S čopičem je potegnil po zidu.

3.

kdo/kaj sunkovito premakniti kaj
/Z vso močjo in zelo sunkovito/ je potegnil zavoro.

4.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj sunkovito narediti kaj
/S strastjo in zelo energično/ je potegnil mejo na zemljevidu.

5.

knjižno pogovorno, v posplošenem pomenu kdo/kaj spraviti kaj vase
/Z vso močjo je potegnil dim (iz cigare).

6.

kdo/kaj začeti peljati, voziti
Avto /še preveč/ potegne.

7.

knjižno pogovorno kdo/kaj odpeljati koga/kaj do koga/česa / k/h komu/čemu / za/v/na/čez/skozi koga/kaj / do kod / kam
(Kar s službenim vozilom) jih je potegnil do doma.

8.

knjižno pogovorno, v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti kaj do/okoli česa / k/h komu/čemu / za/v/na/čez/skozi koga/kaj / pri kom/čem / med kom/čim / kod / do kod / kam
Čez travnik so potegnili novo cesto.

9.

navadno čustvenostno kdo/kaj narediti časovno daljše kaj / s čim
Potegnil je spanec / s spancem.

10.

brezosebnozačeti pihati, vleči
/Hladno/ je potegnilo.

10.1.

kaj začeti pihati, vleči
/Precej nepričakovano/ je potegnil močen veter.

11.

žargonsko kdo/kaj namerno napačno usmeriti koga
Spet so ga /grdo/ potegnili.

12.

knjižno pogovorno kdo/kaj dobiti kaj / koliko česa
Potegnil je lepo plačo.

13.

knjižno pogovorno, čustvenostno, navadno v 3. osebi komu/čemu spoznavanjsko odkriti se kaj
Potegnilo ji je, da ji želi nekaj sporočiti.

14.

knjižno pogovorno, čustvenostno kdo/kaj pritegniti koga/kaj
Dobra ponudba ga je /na hitro/ potegnila.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

potováti -újem nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja

1.

kdo/kaj premikati se s korakanjem
Potovali so /pretežno peš/.

2.

kaj prenašati se mimo/okoli/okrog/brez/zaradi koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/na/ob čem / pred/za kom/čim / kje / kam / kod / kdaj
Dražljaji potujejo /po živcih/ v možgane.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

šíriti se -im se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj vsestransko premikati se, pojavljati se iz/z/od—do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam po/na/v kom/čem / med/nad/pod/pred/za kom/čim kod / kje / kdaj
/Zaradi boljše paše/ so se /stalno/ širili na sosednja ozemlja.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj biti na široki površini od—do koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / na/v/pri/po/ob kom/čem / za/pod/nad/med kom/čim / kam / kje / kod
Ploščad se širi vse naokrog.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

tékati -am nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja, čustvenostno

v posplošenem pomenu kdo/kaj neprenehoma hitro premikati se iz/z/od—do/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / od/do kod / kod / kje
Otroci (jim) tekajo po nepokošenih travnikih.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

umiríti se -ím se dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

v posplošenem pomenu kdo/kaj postati manj intenziven
(Proti jutru) se (ji) je otrok umiril in zaspal.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

upokojíti -ím dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj spraviti koga v nezaposleno, navadno mirnejše stanje
Morali so ga /predčasno/ upokojiti.

2.

iz prava kdo/kaj spraviti koga pred določeno starostjo ali pred pote kom delovne dobe v nezposleno stanje
Firma je odločila, da bo nekaj delavcev /predčasno/ upokojila.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

ustvárjati -am nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj delati, izdelovati kaj
Ustvarjali so robote.

1.1.

kdo/kaj delati, povzročati kaj sploh
Ustvarjali so prijateljske stike.

2.

kdo umetniško delati, izdelovati kaj
Ustvarjal je kipe in slike.

2.1.

kdo uresničevati kaj 'sposobnosti/prizadevanja'
Ustvarjala je celovite odrske like.

3.

kdo odločilno oblikovati kaj 'delovanje'
Ti ljudje so ustvarjali politiko.

4.

kdo/kaj povzročati kaj 'stanje'
Ustvarjati nemir in veselo razpoloženje.

5.

kdo delati, povzročati komu kaj 'stanje'
Ustvarjal si je svojo predstavo o svetu.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

vléči se vléčem se nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja

1.

kdo/kaj se premeščati v prostoru
Stopljen sir se /počasi in težko/ vleče; Čas se vleče /kot testo/.

2.

kdo/kaj premeščati se po podlagi po čem / za kom/čim / kod
Obleka se je vlekla za njo.

3.

kdo/kaj premeščati se od koga/česa / od kod / po čem / kod
Oblaki so se vlekli od juga, po cesti se vlečejo vozovi.

4.

kdo/kaj s težavo premikati se v/na/čez kaj / kam
Konj se je vlekel čez potok.

5.

čustvenostno kaj biti/ obstajati čez koga/kaj / po/ob kom/čem / kje / kod
Razpoka se vleče čez vso steno.

6.

čustvenostno kaj trajati
Bolezen se je /preveč/ vlekla.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

vozíti vózim nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj s premikanjem upravljati kaj / koliko od—do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / na/v/skozi/čez kaj / po/na čem / kod / kam
Otrok že zna voziti kolo.

2.

kdo/kaj s prevoznim sredstvom spravljati koga/kaj od—do koga/česa / proti/k/h komu/čemu / na/v/skozi/čez kaj / po/na čem / kod / kam
Delegacije so (z avtomobili) vozili od letališča do mesta in nazaj.

3.

kaj redno premikati se od—do/iz/mimo koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Trajekt /vsakodnevno/ vozi čez reko.

4.

kdo/kaj navadno premikati koga/kaj s kom/čim
Kurilno olje vozijo s težkimi cisternami.

5.

knjižno pogovorno kdo/kaj biti s kom/čim
Z ženo /lepo/ vozita.

6.

iz avtomobilizma kdo/kaj premikati se
Vozil je /v tretji/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

zalíti -líjem dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj narediti kaj bolj vlažn-ega/-o
Zalila (jim) je cvetje (s postano vodo).

2.

kdo/kaj narediti kaj ‘hrano/pijačo’ bolj redko, mokro
Omako si je zalila (z belim vinom).

3.

kdo/kaj narediti kaj polno
Zidarji so zalili vse špranje v zidu.

4.

kdo/kaj narediti koga/kaj nevidn-ega/-a/-o
Reka je zalila travnik /čez in čez/.

5.

kdo/kaj narediti kaj polno
Zidarji so zalili drogove (z betonom).

6.

čustvenostno, v oslabljenem pomenu kaj opazno čustveno prizadeti kaj
Pot (ji) je zalil obraz.

7.

čustvenostno kdo/kaj narediti kaj bolj slavnostno
Novorojenca so /izdatno/ zalili.

8.

čustvenostno, v oslabljenem pomenu kaj opazno čustveno zajeti koga/kaj
Zalila jo je groza.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

bežáti -ím nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja

1.

kdo/kaj premeščati se v določeni smeri od/iz/z/s koga/česa / proti/k/h komu/čemu / na/v/skozi kaj / kam / po kom/čem / med/nad/pod/pred kom/čim / kod / kje
/Plašno/ so začeli bežati iz sobe.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj hitro premikati se v določeni smeri
Ljudje /panično/ bežijo kar (po cesti).

3.

navadno čustvenostno kaj hitro časovno odmikati se
Čas beži /z bliskovito hitrostjo/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

čutíti in čútiti -im nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol

1.

kdo/kaj zaznavati s čutili koga/kaj
Čuti kri v ustih.

2.

kdo/kaj nagonsko dojemati ali predvidevati koga/kaj
Čutila je njegovo bližino.

3.

kdo/kaj z zavestjo ugotavljati koga/kaj
Poslušalci niso čutili osti njegovih besed.

4.

kdo/kaj doživljati kaj
Čutil je žalost in praznino.

4.1.

kdo/kaj doživljati kaj 'neprijetnega, hudega'
Vsi čutijo posledice vojne.

4.2.

kdo/kaj doživljati kaj
Ali kaj čuti (do njega)?

4.3.

kdo/kaj doživljati kaj
Čutil je krivico (z reveži).

5.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj izražati kaj 'stanje'
V nogi čuti bolečine.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

drséti -ím nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj s tesnim dotikanjem premikati se, teči iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / od kod /kod/ kam
Iz nosu (mu) je drsela svečka.

2.

brezosebnobiti nevarno spolzko komu/čemu pri/po/ob/v kom/čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / od kod /kod/ kam
V teh čevljih mu /zelo/ drsi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

funkcionírati -am nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj biti v delovnem stanju
Motor (mu) še ne funkcionira /kot si je zamislil/.

1.1.

kdo/kaj opravljati, izpolnjevati nalogo
Misel (mu) je /zagrizeno/ funkcionirala.

2.

kdo/kaj opravljati delo ob/v/na/pri kom/čem / pred/med/nad/pod kom/čim / kje / kod
/Zelo uspešno/ je funkcioniral /kot učitelj/ ob meji.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

godíti se1 -ím se nedovršni glagol, glagol ravnanja

GLEJ: dogájati se 1

2.

dobro dogajati se komu/čemu
Godi se mu /kot v nebesih/.

2.1.

kaj dogajati se komu/čemu
Kar vsega preveč se mu godi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

izbíti -bíjem dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj dati stran koga/kaj
/Ročno/ (mu) je izbil orožje (iz rok).

2.

kdo ukiniti koga/kaj od/iz/z/s koga/česa
Ta dogodek (mu) je iz glave izbil vso domišljavost.

3.

iz fizike kdo/kaj odstraniti kaj iz česa
/Z ustrezno naelektritvijo/ iz kovine izbijejo elektrone.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

izgovoríti -ím dovršni glagol, glagol govorjenja

1.

kdo/kaj z besedami izraziti kaj 'misli, čustva, razpoloženja'
Avtomat je /precej nejasno/ izgovoril določene glasove.

2.

kdo/kaj z dogovorom zagotoviti komu/čemu koga/kaj
/Zelo težko/ si je izgovoril pol posestva.

3.

kdo/kaj opravičiti koga/kaj
/Pred gosti/ je izgovorila svojega precej nagajivega otroka.

4.

iz jezikoslovja kdo/kaj glasovno izraziti kaj
Teorija o tem, kako /pravilno/ izgovarjamo samoglasnike.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

izpostáviti -im dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj dati, postaviti komu/čemu koga/kaj na razpolago
Tega otroka so /predvsem zaradi lastnih ambicij /preveč/ izpostavili javni sodbi in kritiki.

2.

kdo/kaj postaviti koga/kaj
Pohabljene otroke so izpostavili (v slabo vzdrževane sirotišnice / po slabo vzdrževanih sirotišnicah).

3.

kdo/kaj narediti opazno, poudariti kaj
Avtor je (v romanu) izpostavil predvsem glavnega junaka in njegovo duševno ter socialno stisko.

4.

iz jezikoslovja kdo/kaj namensko postaviti kaj
Stavčni člen je /zaradi členitve po aktualnosti/ izpostavila (na začetek stavčne povedi).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

izstopíti1 in izstópiti -im dovršni glagol, glagol premikanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj oditi iz/z/s/od/do koga/česa / k/h komu/čemu / v/na/pod/nad/med/pred/skozi/po koga/kaj / na/v/pri/ob kom/čem / med/pod/nad/pred kom/čim kam / kod / kje
Krogla (mu) je izstopila na nasprotni strani noge.

2.

kdo/kaj oditi iz česa / od kod
Iz stranke je izstopil šele letos.

2.1.

Zakon je /s prvim/ izstopil iz veljave.

3.

navadno čustvenostno kdo/kaj postati viden, opazen
/Od strahu/ so (ji) oči izstopile (iz jamic).

4.

iz alpinistike kdo/kaj sestopiti
(Iz stene) so sestopili /kot junaki/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

kapljáti -ám nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja

1.

kaj padati iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob/na čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kam / od/do kod / kje
Kri (mu) kaplja iz rane.

2.

knjižno pogovorno, čustvenostno kdo/kaj nenapovedano drug za drugim prihajati iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kam / od/do kod / kje
Skozi vrata avtobusa so začeli kapljati turisti.

3.

kdo dajati po kapljah kaj iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob/na čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kam / od/do kod / kje
Zdravilo si je kapljal na kavno žličko.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

kipéti -ím nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj v velikih količinah ali v močnem curku teči iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/na/pri/ob kom/čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kam / od/do kod / kje
Voda (ji) že kipi iz pokritega lonca.

2.

čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj obstajati v veliki meri in obsegu iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/na/pri/ob kom/čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kam / kod / od/do kod / kje
V njem je kipela huda jeza.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

kolobáriti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, glagol (procesnega/dogodkovnega) premikanja, čustvenostno

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj krožno premikati se, gibati se mimo/od—do/iz/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/med/za kom/čim / kod / od/do kod / kje
Nad glavo je /čudno in skoraj zastrašujoče/ kolobaril /z rokami/.

2.

iz agronomije kdo/kaj sistematično, v določenem zaporedju upravljati, ravnati
Kmetje so spet začeli kolobariti.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

korístiti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj dajati komu/čemu
To nikomur ne koristi.

2.

kdo/kaj delati korist
Rad bi (jim) /učinkovito/ koristil s svojim delom.

3.

neknjižno pogovorno kdo/kaj uporabljati kaj
(Za prevoz surovin) koristijo železnico.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

máhati tudi maháti -am nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, tvorni (procesni/dogodkovni) glagol

1.

kdo/kaj migati s čim
Vedno (mu) maha s kakšno novo knjigo.

2.

čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj premikati se, gibati se s čim
/Zelo vneto/ maha z metlo.

3.

čustvenostno, v posplošenem pomenu kaj premikati se, gibati se
Dolgi lasje so (mu) mahali /po vratu/.

4.

čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj zadevati po kom/čem / kod
(S časopisom) maha po muhah.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

mastíti -ím nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti

1.

kdo/kaj delati kaj mastno
Lojnice (mu) mastijo lasišče.

2.

iz strojništva kdo/kaj dodajati mast, olje ali mazivo na koga/kaj
Posamezne dele stroja si je mazal (s posebnim mazivom).

3.

iz tekstilstva kdo/kaj dodajati mast, olje ali mazivo na koga/kaj
(S posebnimi napravami) in /po ustaljenih postopkih/ so si mastili predivo in volno.

4.

iz usnjarstva kdo/kaj dodajati mast, olje ali mazivo na koga/kaj
Ustrojeno kožo so mastili (z namenskimi maščobami).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

obésiti -im dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj namestiti koga/kaj mimo/okoli/okrog koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/pod/nad/med/skozi/čez koga/kaj / kam / na/v/po/ob kom/čem / pred/med/nad/pod/za kom/čim / kod
Sliko je obesila na zid na hodniku.

2.

čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj povedati, naložiti komu/čemu koga/kaj
/Na grbo/ mu je obesila kar oba otroka.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

obráčati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj upravljati koga/kaj
(Na tem predelu ceste) je /strogo prepovedano/ obračati vozila.

2.

iz ekonomije, iz finančništva kdo/kaj upravljati kaj 'denar'
/Zelo uspešno/ obračajo denar.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

ostáti ostánem dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj ne prenehati biti, nahajati se v/na/pri/ob kom/čem / za/pod/nad kom/čim / kje / kod
Ostal je na deželi in ne v mestu.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj kljub premikanju, gibanju biti, nahajati se v/na/pri/ob kom/čem / za/pod/nad kom/čim / kje / kod
Krogla (mu) je ostala pod lopatico.

3.

v posplošenem pomenu kdo/kaj ne prenehati biti, obstajati
Jama od bombe je ostala.

4.

v posplošenem pomenu kdo/kaj ne prenehati biti, obstajati po kom/čem / za kom/čim
Za nevihto je ostalo opustošenje.

5.

v posplošenem pomenu kdo/kaj ohraniti se komu/čemu
Lepota ji je ostala.

6.

v posplošenem pomenu kdo/kaj ne prenehati biti kot del celote v/na/pri/ob kom/čem / za/pod/nad kom/čim / kje
V semenu je ostal plevel.

7.

v posplošenem pomenu kdo/kaj biti še neporabljeno, nerazdeljeno, nenarejeno, nepreseženo
Ostalo je še (nekaj časa).

8.

v posplošenem pomenu kdo/kaj ne prenehati biti kot del celote v/na/pri/ob kom/čem / za/pod/nad kom/čim / kje
V semenu je ostal plevel.

9.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj tudi vnaprej imeti stanje, lastnost koga/česa / proti komu/čemu / za/ob/na koga/kaj / pri kom/čem / s kom/čim / kje
Ostal je brez pameti.

10.

brezosebno, v oslabljenem pomenutudi vnaprej označeno kaj / kako
Še naprej je ostalo mraz/škoda/čudno/prav.

11.

kot vez kdo/kaj / komu/čemu biti tudi vnaprej označen-o kot kaj / kakšen / kateri / kolikšen / kako / koliko
Dekle je ostala učiteljica.

12.

iz matematike kaj ne prenehati biti
Pet v sedemindvajset gre petkrat, ostane dve.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

pomágati -am in pomagáti -am nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj napraviti komu/čemu na/v/pri čem / kje
Otroci mu že pomagajo na polju.

2.

kdo/kaj prizadevati si komu/čemu narediti
Pomagali so mu rešiti problem.

3.

kdo/kaj koristiti komu/čemu s kom/čim
Bolni kravi so /z vso vnemo in prizadevnostjo/ pomagali z zelišči.

4.

kdo/kaj koristiti do koga/česa / proti komu/čemu / za koga/kaj / pri kom/čem
Dieta je pomagala proti mozoljavosti.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

poznáti -znám nedovršni glagol, glagol razumevanja

1.

kdo/kaj vedeti za koga/kaj 'predmetnost/pojavnost'
Nihče ga ne pozna.

2.

kdo/kaj znati, obvladati kaj 'predmetnost/pojavnost'
/Precej dobro/ pozna razmere.

3.

kdo/kaj vedeti za kaj 'predmetnost/pojavnost'
/Dobro/ pozna režim in njegovo politiko.

4.

čustvenostno kdo/kaj upoštevati koga/kaj v/na/ob/pri kom/čem / kdaj / kje
Nihče ga ni poznal v nesreči.

5.

navadno z nikalnico, v oslabljenem pomenu kdo/kaj imeti kaj 'odnos do česa '
Nobene mere ne pozna.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

premíkati -am nedovršni glagol, glagol (procesnega/dogodkovnega) premikanja

1.

kdo/kaj upravljati koga/kaj
Knjige nezakonito premikajo.

1.1.

kdo/kaj upravljati svoj del
Plesalci premikajo le boke.

2.

kdo/kaj spravljati koga/kaj v gibanje
Z roko je premikala voziček.

3.

kdo/kaj premeščati koga/kaj
Iz nagajivosti (mu) je premikal lestev.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

premíkati se -am se nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja

1.

kdo/kaj premeščati se v določeni smeri proti/k/h komu/čemu / na/v kaj / kam / po kom/čem / kje / kod / kam
Neki predmet se je premikal po vodi.

1.1.

kdo/kaj premeščati se v prostoru sploh
Ptice se premikajo /s perutmi/.

1.2.

kdo/kaj iti, hoditi proti/k/h komu/čemu / na/v kaj / kam / po kom/čem / kje / kod / kam
/S težkimi koraki/ so se premikali naprej.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

prestáviti -im dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj dati koga/kaj od/iz/z/mimo koga/česa / od kod / k/h/proti komu/čemu na/v/med/pod/skozi koga/kaj / kam
Torbo je /nervozno/ prestavil iz roke v roko.

2.

kdo/kaj dati koga/kaj
/Brez pravih pojasnil/ so jo prestavili.

3.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj dati koga/kaj na/v kaj 'stanje/dogajanje'/ kdaj
Čas obiska je prestavil na drugi teden.

4.

iz avtomobilizma kdo/kaj spremeniti hitrost
Prestavil je.

5.

iz čebelarstva kdo/kaj dati koga/kaj
Prestavil je čebele.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

pridržáti -ím dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj za krajši čas ohraniti koga/kaj v določenem položaju, mestu
/Zaradi prepiha/ (jim) je pridržala vrata.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj za kraši čas ohraniti koga/kaj za/čez kaj / v/na/pri/ob kom/čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kdaj
Otroke so pridržali na nadaljnjih pregledih.

3.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj krajši čas ustaviti kaj ‘dejavnost’
Ko je šla mimo bogatih izložb, je za nekaj trenutkov pridržala korak.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

priredíti1 -ím dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj vsebinsko/oblikovno ustrezno narediti, pripraviti kaj
Priredila (jim) je besedilo (za nastop).

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj namensko napraviti, pripraviti kaj iz česa / za kaj / kje
Priredili so krmišča za divjad.

2.1.

kdo/kaj urediti na novo kaj
Stroj je preuredil (na elekrični pogon).

3.

v posplošenem pomenu kdo/kaj načrtno narediti kaj
Dogodek so priredili /do najmanjših podrobnosti/.

3.1.

Znanstvenik bo priredil predavanje (tudi pri nas).

4.

iz matematike kdo/kaj urediti čemu kaj
Številu so priredili njegov kvadrat.

5.

iz muzikologije kdo/kaj namensko napraviti, pripraviti kaj iz česa / za koga/kaj
Skladbo za mešani zbor je priredil za moški zbor za posebno priložnost.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

prispéti -spèm dovršni glagol, glagol (ciljnega/dogodkovnega) premikanja

1.

kaj z določenim namenom priti
Prispelo je pričakovano sporočilo.

2.

kdo z določenim namenom priti
Turista sta /z letalom srečno/ prispela (na cilj).

3.

iz poštarstva kaj z določenim namenom priti
Prispela je pošiljka (od ponudnika).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

púščati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj imeti koga/kaj v/na čem / pri kom / kje
Obleko pušča vsepovsod.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj držati koga/kaj
V določenih dneh so ga puščali /na/pri miru/.

3.

v posplošenem pomenu kdo/kaj dati koga/kaj / komu/čemu delati kaj / kje / kod z določenim namenom/ciljem
Testo je puščala vzhajati.

4.

v posplošenem pomenu kdo/kaj nezavedno delati koga/kaj v/na čem / pri kom / kje
Svoj dežnik pušča kjer koli.

5.

kdo/kaj povzročati kaj
/Zavestno/ so puščali žrtve kar (na bojišču).

6.

kdo/kaj zaradi premikanja začeti imeti zadaj koga/kaj v/na/pri kom/čem / s/za/pred/med/pod/nad kom/čim / kje / kod
Najboljši je začel puščati za seboj tekača za tekačem.

7.

kdo/kaj dajati stran koga/kaj k/h komu/čemu v/na/pri kom/čem / kje / kod
Možje /brezvestno/ puščajo žene doma.

8.

kdo/kaj nehavati intenzivno obravnavati kaj
Vedno več ljudi /z lahkoto/ pušča delo (v državnih podjetjih).

9.

kaj dajati možnost navadno nezaželenega prehoda za
Lonec pušča.

10.

kdo/kaj odvzemati kaj
Včasih so tudi (ljudem) puščali kri.

11.

kdo/kaj delati odprtino, prehod v kaj
Zdravnik (mu) je /s skalpelom/ puščal gnojne bule.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

razuméti -úmem dovršni in nedovršni glagol, stanjski (duševni) glagol

1.

kdo zavestno sprejeti, ugotoviti kaj
/Zaradi današnjih okoliščin/ učenci tovrstne probleme /zelo hitro/ razumejo.

2.

kdo predstavljati si kaj
Tega dela (pri danih okoliščinah) ne smemo razumeti /preozko/.

3.

kdo naklonjeno obravnavati koga/kaj
Njegovo delo (v danih okoliščinah) še /kako dobro/ razume.

4.

kdo akustično zaznati koga/kaj
(V levem kotu zadaj) ga nič ne razume.

5.

kdo biti sposoben dojeti, dojemati kaj
Nemško /precej dobro/ razume, govoriti pa ne zna.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

šíriti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj intenzivno količinsko in obsegovno večati kaj
(Po drugi vojni) so /načrtno/ širili bazično industrijo.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj načrtno prenašati koga/kaj iz/z/ od—do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam po/na/v kom/čem / med/nad/pod/pred kom/čim / kod / kje / kdaj / od—do kdaj
Razvita civlizacija je širila svoj vpliv tudi na druge celine.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

težíti -ím nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol

1.

kdo/kaj obteževati koga/kaj
Nahrbtnik ga teži.

2.

kdo/kaj bremeniti koga/kaj
Teži ga slab občutek.

3.

kdo/kaj usmerjati se proti/k/h komu/čemu / v/na/skozi kaj
Vasi težijo k centrom.

4.

slengovsko kdo/kaj sitnariti s čim
Kar naprej teži s svojimi idejami.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

upírati se -am se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj pritiskati v/na/ob kaj / kam
Žival se (jim) je upirala /s prednjimi nogami/ ob prag.

2.

kdo/kaj izražati voljo, ne pustiti se obvladati komu/čemu
Okupatorju so se upirali /brez pomisleka in z vsemi mogočimi sredstvi/.

3.

navadno v 3. osebi kdo/kaj vzbujati komu/čemu skrajen gnus, odpor
Tovrstna jed in pijača se mu upirata.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

vzéti vzámem dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj začeti imeti kaj od/iz koga/česa
Vzel je košaro in odšel po sadje.

2.

kdo/kaj dobiti koga/kaj
Na pot so vzeli najnujnejše stvari.

3.

v posplošenem pomenu kdo/kaj prestaviti koga/kaj
/Nerad/ je vzel denar od staršev.

4.

kdo/kaj povzročiti komu/čemu , da preneha imeti koga/kaj
Učiteljica mu je vzela test.

5.

v posplošenem pomenu kdo/kaj uničiti, odstraniti koga/kaj
Gnilo sadnje so vzeli proč.

6.

v posplošenem pomenu kdo/kaj dati, namestiti koga/kaj v/na/pod kaj / kam
Vzeli so si jed na krožnik.

7.

kdo/kaj sprejeti, vključiti koga/kaj k/h komu/čemu / v/na/med koga/kaj / kam
V firmo so vzeli več novih delavcev.

8.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj vključiti koga/kaj v/na/med kaj 'stanje, lastnost'
Bolnika so vzeli v oskrbo.

9.

v posplošenem pomenu kdo/kaj premestiti koga/kaj iz/z koga / s česa / od kod
Iz denarnice je vzela bankovce.

9.1.

kdo/kaj oskrbeti koga/kaj iz česa / od kod
Material so vzeli iz tovarniškega skladišča.

10.

knjižno pogovorno, v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti koga/kaj za predmet dela
(Pri obdelavi) so vzeli širši pas zemljišča.

11.

kdo/kaj uporabiti kaj
Vzela je sirup proti kašlju.

12.

kdo/kaj obravnavati koga/kaj
Vse vzame /s mešne strani/.

13.

kdo/kaj sprejeti kaj 'trditev kot izhodišče'
Če vzamemo, da je hitrost vozila sto kilometrov na uro, zavorna razdalja večja.

14.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj izraziti kaj 'stanje, dejanje'
Vzel je zalet in skočil.

15.

v zvezi nase kdo/kaj sprejeti kaj 'stanje, dejanje' na koga
Vzeli so krivdo in odgovornost nase.

16.

v zvezi vzeti v roke kdo/kaj sprejeti kaj 'stanje, dejanje' v kaj
Nerada je vzela metlo v roke.

17.

iz ekonomije kdo/kaj premestiti kaj iz česa / od kod
Vzeti bankovec iz obtoka.

18.

iz igralništva kdo/kaj povzročiti s čim
Vzel (mu) je z mondom.

19.

iz prava kdo/kaj povzročiti komu/čemu kaj
Vzeli so mu prstne odtise.

20.

iz medicine kdo/kaj povzročiti komu/čemu kaj
Vzeli so ji bris.

21.

iz šaha kdo/kaj izločiti kaj iz česa / od kod
Vzel je figuro iz igre.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

zamudíti -ím dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj predolgo odlašati
/Kot vedno/ je tudi tokrat zamudil.

2.

kdo/kaj izpustiti kaj
/Zaradi gole eksistence/ se boji zamuditi priložnost.

3.

kdo/kaj zadržati koga
/Po pričakovanjih/ ga je naloga /krepko/ zamudila.

4.

iz športa kdo/kaj prepozno zaznati kaj
/Kot neizkušen tekmovalec/ je zamudil start.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

zdéti se zdí se nedovršni glagol, stanjski (duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, navadno v 3. osebi

1.

nekdo/nekaj nepričakovano/negotovo kazati se komu/čemu
Zdelo se jim je, da nekdo trka.

1.1.

nekdo/nekaj z omejeno gotovostjo in prepričanostjo kazati se komu/čemu
Zdelo se mu je, da je to knjigo že prebral.

2.

nekdo/nekaj dajati možnost komu/čemu kaj narediti
Če se vam zdi, ga pridite poslušat.

3.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj biti, kazati se komu/čemu kot kakšen/kakšno / kako
Sredi mesta se je /nenadoma/ zdel sam sebi majhen.

3.1.

nekdo/nekaj biti, kazati se komu/čemu glede na njegovo mnenje kakšen/kakšno / kako
Nekatere pesmi se mu zdijo sporne.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

zmágati -am dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj doseči najboljši rezultat, najvišjo nagrado
/Po hudem boju/ so zmagali.

2.

kaj prevladati koga/kaj
/Prehitro/ ga je zmagal spanec.

3.

iz športa kdo/kaj doseči najboljši rezultat, najvišjo nagrado
/Že kot mladinec/ je zmagal (v mnogoboju).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

zmánjkati -am dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

navadno v 3. osebi koga/česa nehati biti na razpolago
Zmeraj (mu) zmanjka denarja.

1.1.

koga/česa nehati biti komu/čemu na razpolago
Potapljaču je zmanjkalo zraka.

1.2.

koga/česa nehati biti na razpolago sredi česa / kje
Sredi gozda zmanjka poti.

2.

navadno v 3. osebi kaj biti ukradeno, vzeto
Spet (mu) je zmanjkala ena knjiga.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

blodíti in blóditi -im nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj premikati se
Karavana blodi (po puščavi).

2.

kdo zmedeno govoriti, izražati kaj / o čem
/V vročici/ je blodil.

3.

kdo spravljati koga/kaj
Misel na dekle ga blodi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

brzéti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, čustvenostno

kdo/kaj hitro, lahkotno gibati se, premikati se
Brzi že /brez bergel/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

curljáti -ám nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja

1.

kdo/kaj polzeti v tankem curku iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim od/do kod / kod / kje
Iz nosu (mu) je curljala smrkelj.

1.1.

nekaj polzeti v tankem curku iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim od/do kod / kod / kje
Iz rane (mu) curlja.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

dostáviti -im dovršni glagol, glagol ravnanja (govorjenja)

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj poslati komu/čemu koga/kaj
Kupljeno blago jim /po želji/ dostavimo (na dom).

2.

kdo/kaj dodatno povedati kaj
(Besedilu) je dostavil še nekaj nujno potrebnih besed.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

dvígniti se -em se dovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj premakniti se navzor, kvišku
(Iz vinograda) se je dvignila jata škorcev.

2.

v oslabljenem pomenu kaj začeti biti, obstajati
(V želodcu) se (mu) je dvignila slabost.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

eksplodírati -am dovršni in nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj silovito, s po kom naenkrat pojaviti se
Granata je /nepredvideno/ ekplodirala že (v zraku).

2.

čustvenostno kdo nezadržano silovito izraziti kaj , zlasti jezo
(Kjer koli) /za vsak prazen nič/ eksplodira.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

gíbati se -ljem se tudi -am se nedovršni glagol, glagol (procesnega/dogodkovnega) premikanja

1.

kdo/kaj premikati se, hoditi
Vozilo se /lahko/ giblje.

2.

kdo/kaj premikati se, hoditi po/v čem / med/nad/pod/pred kom/čim / kod / kje
Giblje se po obodu.

3.

kdo/kaj biti, zadrževati se na/v čem / med kom/čim / kje / kod
Giblje se na svežem zraku.

3.1.

kaj biti omejen, postavljen na/v čem /med čim / kje / kod
Razprava se giblje v družbenopolitični sferi.

4.

kaj nastopati v določenem razponu od—do/okoli/okrog česa / koliko
Cene se gibljejo od pet do deset tolarjev za kilogram.

4.1.

kaj biti samo približno določeno, ocenjeno od—do/okoli/okrog česa / koliko
Škoda se giblje od dveh do treh milijonov.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

grozíti -ím nedovršni glagol, glagol govorjenja (glagol ravnanja)

1.

kdo/kaj preteče napovedovati, zamahovati komu/čemu kaj / s čim
/Brez zadržkov/ jim je grozil z zaporom.

2.

kdo/kaj preteče napovedati se komu/čemu
Grozita jim vojna in vojska.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

hlapčeváti -újem nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo biti, služiti za hlapca
/Zelo vdano/ je hlapčeval (pri mnogih kmetih).

1.1.

kdo pretirano služiti
Hlapčeval je (nadrejenim) /, ne da bi ga bilo količkaj sram/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

igráti -ám nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj umetniško obdelovati kaj ‘besedilo, glasbo’
V gledališču igrajo komedijo /po režiserjevi zamisli/.

2.

kdo/kaj športno uresničevati kaj ‘tekmo’
Olimpija je /v finalu/ igrala košarko (s Crveno zvezdo / proti Crveni zvezdi).

3.

kdo/kaj dejavno obvladovati kaj ‘določeno igro’
Že cel večer igrajo karte /za denar/.

4.

kdo/kaj poklicno ukvarjati se z igro
Kljub starosti še vedno /dobro/ igra košarko.

5.

čustvenostno kdo/kaj pretvarjati se
Ves večer je samo igrala.

6.

čustvenostno kaj od razburjenja premikati se komu/čemu / pri/na/v kom/čem
Prsti so ji kar igrali (po mizi).

7.

čustvenostno kaj biti viden, opazen po/pri/na/v/ob kom/čem / kje
Na njenem obrazu (ji) je igral nenavaden izraz.

8.

iz igralništva kdo/kaj aktivno delovati
Igral je.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

izgubíti se -ím se tudi zgubíti se -ím se dovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj nepredvideno, neopazno iti, oditi, z manjšanjem obsega, intenzivnosti postati neviden, neopazen
Sam bi se (v nepoznanem mestu) /zlahka/ izgubil.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj postati neviden izpred/iz/z/s koga/česa / v/na/za kaj / kam / v/na/pri/ob/po čem / za/med/pred kom/čim / kje
Letalo se je izgubilo v daljavi, za oblaki.

3.

v posplošenem pomenu kaj prenehati biti, obstajati
Napetost se je izgubila.

4.

navadno olepševalno, navadno v 3. osebi, v posplošenem pomenu kdo/kaj biti ukraden, vzet
(Iz trgovine) se je izgubila velika količina blaga.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

izolírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol upravljanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj dati koga/kaj
Bolnike z nalezljivo boleznijo so izolirali (od drugih).

2.

kdo/kaj zlasti lastnostno deliti koga/kaj
Ta lastnost ga izolira (od drugih sošolcev).

3.

iz biologije, iz kemije kdo/kaj zlasti lastnostno ločiti kaj
Določeno kulturo bakterij so izolirali.

4.

iz šaha, iz vojaštva kdo/kaj prostorsko in lastnostno ločiti in usmeriti kaj
Na šahovnici je /z vnaprej določeno taktiko poteka/ izoliral enega kmeta (od drugih istobarvnih).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

kipéti iz -ím iz nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj v velikih količinah ali v močnem curku teči iz koga/česa / od kod
Voda (ji) že kipi iz pokritega lonca.

1.1.

kaj v veliki meri kazati se, pojavljati se iz koga/česa / od kod
Iz prsi so (ji) kipeli vzdihi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

kotíti se -ím se nedovršni glagol, glagol ravnanja, navadno v 3. osebi ednine

1.

kaj množiti se od—do česa / sredi česa / v/na čem / med čim / kje / od—do kdaj / kdaj
Vse vrste komarji se kotijo v mlakah.

2.

čustvenostno, v posplošenem pomenu kaj nastajati
(Tu in v današnjem času) se koti presenetljivo veliko bolezni.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

líti líjem nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja

1.

v posplošenem pomenu kaj v močno, v velikih količinah teči, padati iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kje / kam / kod
Pot (mu) /v curku/ lije s čela in po hrbtu.

2.

navadno čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj izločati kaj
Nebo lije potoke vode (po poljih).

3.

navadno čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj pojavljati se iz česa / od kod / v/na/za kaj / po/na kom/čem / med/nad kom/čim / kam /kod
Mir (jim) lije v duše.

4.

brezosebnozelo močno deževati
/Neprenehoma/ lije /v curkih/curkoma/.

5.

kdo/kaj izdelovati kaj
Krogle so /z veliko spretnostjo/ lili (iz svinca).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

miníti mínem dovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

kaj časovno odmakniti se
Od takrat sta minili dve leti.

2.

kaj prenehati obstajati
Noč bo minila /, kot bi pihnil/.

3.

navadno v 3. osebi, v oslabljenem pomenu kaj 'stanje' prenehati za koga
Jeza, slaba volja ga je minila.

3.1.

nekaj prenehati za koga
Jih bo že minilo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

molčáti -ím nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

kdo/kaj ne govoriti, ne izražati svojega mnenja
(V sobi) so molčali /kot okameneli/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

molíti -mólim nedovršni glagol, glagol govorjenja, iz religije

1.

čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj prizadevati si k/h komu/čemu / za koga/kaj
/Stalno/ so molili za dež.

2.

kdo/kaj z molitvijo izražati kaj / o čem
Molil je jutranjo molitev.

3.

kdo/kaj s presojo vrednotiti koga/kaj
/Trendovsko/ eni molijo boga, drugi malike.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

nabráti si -bêrem si dovršni glagol, glagol ravnanja, čustvenostno

v posplošenem pomenu kdo/kaj pridobiti si koga/kaj
/Sčasoma oz. z leti/ si je nabral izkušnje in zanesljive ljudi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

nagíbati -am in -ljem nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

knjižno pogovorno, v posplošenem pomenu kdo/kaj spravljati koga/kaj do—do/okoli/okrog koga/česa / proti/k/h komu/čemu / za/v/na/čez/skozi koga/kaj / pri kom/čem / med/pod/nad/pred kom/čim / kod / do kod / kam
Pri vožnji si je kolo /preveč/ nagibal v levo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

najéti -jámem dovršni glagol, glagol ravnanja

v posplošenem pomenu kdo/kaj začasno namensko dobiti koga/kaj
(V klubu) so /za krajši čas/ najeli dobrega kuharja in natakarja.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

naletéti na -ím na dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

v posplošenem pomenu kdo/kaj nepričakovano najti, srečati koga/kaj
(V leksikonu) je naletel napake.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

naletéti se -ím se dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

v posplošenem pomenu kdo/kaj priti, pojaviti se blizu/sredi/okoli/okrog koga/česa / k/h komu/čemu na/v/ob/med/pod/skozi koga/kaj / kam / v/na/po/pri čem / med/pred/pod/nad/za kom/čim / kod / kje
/Postopoma/ so se muhe naletele na meso.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

namériti -im dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj merilno določiti kaj / koliko česa
Namerili so najvišjo temperaturo v tem letu.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj usmeriti kaj / s čim proti komu/čemu / v/na/skozi koga/kaj / na/v/po kom/čem / kam / kod
Nameril je pištolo v črno piko in sprožil.

2.1.

kdo/kaj usmeriti kaj / s čim proti komu/čemu / v/na/skozi koga/kaj / na/v/po kom/čem / kam / kod
Nanj je nameril hude očitke.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

namnožíti -ím dovršni glagol, glagol ravnanja

v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti koga/kaj številčnejše
/Kot pravi gospodar/ si je čredo /krepko/ namnožil.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

namnožíti se -ím se dovršni glagol, glagol ravnanja

v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti se številčnejše
Delo se (mu) je /brez prave kontrole preveč/ namnožilo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

naselíti -sélim dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj načrtno premakniti koga/kaj iz/z/ od—do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam po/na/v kom/čem / med/nad/pod/pred kom/čim kod / kje / kdaj / od—do kdaj
Delavce so iz predmestnih barak naselili v nova stanovanja.

2.

kdo/kaj načrtno zavzeti kaj
Prazna področja so /nahitro/ naselili (s prišleki).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

naselíti se -sélim se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

kdo/kaj načrtno premakniti se proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam po/na/v kom/čem / med/nad/pod/pred/za kom/čim kod / kje / kdaj
/Končno/ so se naselili v nova stanovanja.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

nosíti se nósim se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

GLEJ: nêsti se

3.

kdo/kaj obnašati se
Zna se nositi v vsaki družbi.

4.

v posplošenem pomenu kdo obnašati se
Hotela se je nositi /po najnovejši modi/.

5.

navadno v 3. osebi, v posplošenem pomenu kaj obnašati se
To blago se je /zelo dobro/ nosilo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

obhájati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

neobčevalno knjižno kdo/kaj imeti ali ne imeti pod nadzorom koga/kaj
Straža je vso noč obhajala tabor.

2.

neobčevalno knjižno kdo/kaj zaznamovati kaj 'dogodek'
Danes /z velikimi pričakovanji/ obhaja svoj šestnajsti rojstni dan.

3.

neobčevalno knjižno, čustvenostno, v oslabljenem pomenu kaj določati koga/kaj
/Zaradi smradu/ ga je obhajala slabost.

4.

iz religije kdo/kaj s hostijami posvečevati koga
Duhovnik je spovedal in obhajal bolnika.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

obráčati se -am se nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja

v posplošenem pomenu kdo/kaj usmerjati se
(V razredu med poukom) so se /kar naprej/ obračali.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

obrníti in obŕniti -em dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj v različnih smereh ali krožno usmeriti koga/kaj od/do koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi kaj / na/v/po čem / kam / kod
Čoln je obrnil proti pristanišču.

2.

kdo/kaj dati koga/kaj s spodnjo stranjo navzgor
Ciganka (ji) je obrnila dlan.

3.

kdo/kaj usmeriti kaj do koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/med koga/kaj / na/v/po kom/čem / kam / kod
Obrnili so pogovor drugam.

4.

iz ekonomije kdo/kaj vrednostno spremeniti kaj
Obrnili so sredstva.

5.

iz finančništva kdo/kaj preusmeriti kaj
Banka je dobro obrnila denar.

6.

iz navtike kdo/kaj preusmeriti kaj od/do koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi kaj / na/v/po čem / kam / kod
Obrnil je jadro od vetra ali proti vetru.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

odbíti -bíjem dovršni glagol, glagol upravljanja

1.

kdo/kaj odstraniti koga/kaj
(Kamnu) je odbila robove (s kladivom).

2.

kdo/kaj s sun kom povzročiti spremembo smeri koga/kaj s kom/čim do/od koga/česa / proti komu/čemu / v kaj / po čem / kam / kod
Žogo je odbil /z glavo/ v gol / proti golu.

3.

v posplošenem pomenu kdo/kaj s svojo aktivnostjo preprečiti kaj ‘nasprotno aktivnost’
Vojska je odbila napad.

4.

čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj odkloniti koga/kaj
Njegovo darilo je odbila.

5.

kdo/kaj nehati upoštevati kaj od/iz česa / komu/čemu
Od izplačila je odbil stroške.

6.

kdo/kaj posledično oddati kaj
Morska gladina je odbila svetlobo /zaradi gladke gladine/.

7.

v zvezi z ura kaj izraziti kaj / koliko
Ura je odbila enajst.

8.

iz fizike kdo/kaj s sun kom oddaljiti kaj
Odbili so delce z enakim nabojem.

9.

iz jezikoslovja kdo/kaj odstraniti koga/kaj
(Besedi / Od besede) je odbil končnico.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

oddájati -ám nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj z določenim namenom dajati komu/čemu kaj
Ključe navadno oddajajo vratarjem (v spravo).

1.1.

kdo/kaj podarjati/poklanjati komu kaj
Znancem sproti oddajal svoje knjige (za spomin).

1.2.

kdo/kaj delati, da prehaja kaj k/h komu/čemu
Oddajali so stanovanje študentom (za nekaj mesecev).

2.

kdo/kaj usmerjati koga/kaj k/h komu/čemu / v/pri čem / kam / kje
Svoje deleže je redno oddajal (v) posojilnici.

3.

v posplošenem pomenu kdo/kaj delovati kot izvor dajati kaj naprej
Naprava oddaja ozek curek svetlobe.

4.

kdo/kaj z oddajnimi napravami posredovati
Televizija oddaja na tridesetih kanalih.

5.

iz fizike kaj z elektromagnetnimi valovi prenašati na daljavo
Vezje oddaja (elektromagnetne valove).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

odíti -ídem dovršni glagol

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj premakniti se iz/z/od koga/česa / od kod
Vstal je in odšel.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj premakniti se k/h komu/čemu / na/v/po/za kaj / kam
Ptice so odšle v tople kraje.

3.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj izraža usmerjenost k čemu / na/v/po kaj / po čem
Odšel je k počitku.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

odpráviti -im dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj ukiniti kaj 'delo/delovanje/dejavnost'
Odpravili so izkoriščanje in nepismenost.

2.

navadno čustvenostno kdo/kaj odvrniti, zavrniti koga/kaj
/Z nestrpnimi kretnjami/ so odpravili nadležnega obiskovalca.

3.

v posplošenem pomenu kdo/kaj pripraviti koga/kaj do česa / k čemu / na/v kaj / kam
Zjutraj je /na hitro/ odpravila otroke v šolo.

4.

kdo/kaj poslati koga/kaj
Blago so /ekspresno/ poslali /z naslednjim letalom/.

5.

nestrokovno kdo/kaj povzročiti
Ko je bila že tretjič noseča, je odpravila.

6.

publicistično, v posplošenem pomenu kdo/kaj premagati koga/kaj
Domačini so odpravili goste /z visokim rezultatom/.

7.

čustvenostno kdo/kaj obravnavati koga/kaj
Predpis je /nakratko/ odpravil reforme delovnih razmer; /Kot vodilni/ je sodelavce je odpravil /z omalovaževalno kretnjo/.

8.

v pomožniški vlogi kdo/kaj odločiti se prenehati kaj 'delo/delovanje/dejavnost'
Odpravili so preskrbo in ugodnosti.

9.

iz matematike kdo/kaj z računskimi postopki doseči kaj 'da odpade določena neznanka/operacija v sistemu enačb'
Odpravil je neznanko.

10.

iz poštarstva kdo/kaj odposlati pošiljko iz spremne pošte naslovni pošti
Odpravili so pošiljko.

11.

iz železničarstva kdo/kaj po ugotovitvi varnih razmer za vožnjo v določeno smer dati znak za odhod vlaka
Dopoldne so lahko odpravili vse vlake.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

odrêči -rêčem dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj zanikati kaj
/Zaradi spora/ so (mu) odrekli pravico do nastopa.

2.

kdo/kaj onemogočiti kaj
/Zaradi spora/ so (mu) odrekli azil.

3.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj onemogočiti komu/čemu kaj
/Nenadoma/ jim je odrekel gostoljubje in pomoč.

4.

neobčevalno knjižno, navadno v 3. osebi kdo/kaj oslabeti
Včasih (mu) /zaradi bolezni/ odrečejo oči.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

oprostíti -ím dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj razbremeniti koga/kaj koga/česa
/Kot lažjega invalida/ so ga oprostili vojaške obveznosti.

2.

kdo/kaj pomilostiti koga/kaj
Sodišče ga je oprostilo.

3.

kdo/kaj odpustiti komu/čemu kaj
Oprostili so mu zamudo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

plêsti se plêtem se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, čustvenostno

1.

kdo/kaj premikati se, gibati se
(Med nogami) se (ji) je pletla mačka.

2.

kaj dogajati se
(V podjetju) se dogajajo napake.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

podáti -dám dovršni glagol, glagol ravnanja, glagol govorjenja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj dati komu/čemu koga/kaj
/Dobrohotno/ mu je podal palico (za lovljenje rečnih postrvi).

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj izraziti komu/čemu koga/kaj
(V začetku) jim je (za jasnejšo predstavo) podal kratek zgodovinski pregled.

3.

iz šolstva, v posplošenem pomenu kdo/kaj dati komu/čemu koga/kaj
(V oddelkih) so slušateljem /redno/ podali predpisano snov (za letni ali zimski semester).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

pokríti -kríjem dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj zavarovati koga/kaj
(S šalom) se je pokril /čez glavo/.

2.

kdo/kaj narediti koga/kaj nevidn-ega/-o
Čelo so (mu) pokrili gosti lasje.

3.

v oslabljenem pomenu kaj vplivati na koga/kaj
Zadrega (ji) je pokrila obraz.

4.

v posplošenem pomenu kdo/kaj zagotoviti koga/kaj s kom/čim
S tem se (jim) bodo pokrili stroški za natečaj.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

polzéti -ím nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj počasi premikati se, teči iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim kam / kje / kod /od kod
Iz nosu (mu) je polzela svečka.

2.

v zvezi polzeti iz rok, med prsti kdo/kaj počasi premikati se, teči iz/z koga/česa / med kom/čim kje / kod /od kod
Ribe (ji) polzijo iz rok.

3.

čustvenostno, preneseno kaj počasi časovno odmikati se
Dnevi (mu) kar polzijo /kot jara kača/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

posláti póšljem dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj dati komu/čemu koga/kaj
Poslal ji je rože.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj dati komu/čemu koga/kaj na/v kaj / kam
/Kot precej premožni/ so ga poslali ven.

3.

čustvenostno, v pomožniški vlogi kdo/kaj izraziti kaj 'čustva/razpoloženje'
Poslal (ji) je poljub.

4.

iz poštarstva kdo/kaj dati naprej kaj
Poslali so knjige /po povzetju/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

prakticírati -am nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj delati potrebno prakso za strokovno in poklicno osamosvojitev
/Vsakodnevno/ prakticira (v ambulanti).

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj uresničevati, izvajati kaj
/Kot mirovnik/ prakticira politiko miroljubnega soobstajanja in strpnosti.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

pretíti -ím nedovršni glagol, glagol govorjenja (glagol ravnanja)

1.

kdo/kaj preteče napovedovati, zamahovati komu/čemu kaj / s čim
/Brez zadržkov/ jim je pretil z zaporom.

2.

kdo/kaj preteče napovedati se komu/čemu
Pretita jim vojna in vojska.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

prizanêsti - nêsem dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj odpustiti komu/čemu
Mati rada prizanese.

2.

kdo/kaj oprostiti komu/čemu
Prizanesli so mu (s hudimi skrbmi).

2.1.

kdo/kaj oprostiti komu/čemu
Epidemija jim je prizanesla (z umrljivostjo).

3.

kdo/kaj prisluhniti komu/čemu
Neprištevnim in zaljubljenim je treba prizanesti.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

propásti -pádem dovršni glagol, tvorni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj prenehati obstajati
Firma je /kar prehitro/ propadla.

2.

kdo/kaj opustiti dejavnosti, izgubiti lastnosti
/Kot slikar/ je (v tržnem komuniciranju) /popolnoma/ propadel.

3.

kdo/kaj izgubiti vrednost, veljavnost
Ves denar in vsi boni so (jim) propadli /zaradi zamenjave valute/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

ravnáti -ám nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj delati ravno kaj
Ravnali so (jim) parcelo.

1.1.

kdo/kaj staviti kaj v naraven, pravilen položaj
Ravnal (mu) je izpahnjeno nogo.

2.

kdo/kaj izražati odnos, razmerje s kom/čim
/Grdo/ ravna s knjigami.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

slabéti -ím nedovršni glagol, netvorni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj postajati oslabel, onemogel, propadati
Dve leti je /od stradanja počasi/ slabel.

2.

navadno v 3. osebi, v posplošenem pomenu kdo/kaj izgubljati popolnost svojih značilnosti postajati oslabel, onemogel, propadati
Sunki vetra /občutno/ slabijo.

3.

navadno v 3. osebi, v posplošenem pomenupostajati slabo, slabše
Po preobilnem obroku (mu) je slabelo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

spovédati spovém dovršni glagol, glagol govorjenja, čustvenostno

1.

kdo sprašati koga
/Dnevno/ ga je spovedal /zaradi sprotnega finančnega stanja/.

2.

kdo zaupati komu kaj
/Dnevno/ ji je spovedala svoje težave.

3.

iz religije kdo sprašati koga
Poklicali so duhovnika, da ga je spovedal.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

spovédati se spovém se dovršni glagol, glagol govorjenja

kdo/kaj razkríti se glede koga/česa / za koga/kaj
Spovedal se (mu) je glede svojih otrok.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

spoznáti -znám dovršni glagol, glagol razumevanja

1.

kdo/kaj ugotoviti koga/kaj 'predmetnost/pojavnost'
Spoznal je lastnosti snovi.

2.

kdo/kaj zaznati koga/kaj v/na/pri/ob kom/čem / kje / kod
V njem so spoznali pravega prijatelja.

3.

kdo/kaj prepoznati koga/kaj 'predmetnost/pojavnost'
/Hitro kot oče/ je spoznal bratovo pisavo.

4.

kdo/kaj seznaniti koga s kom/čim
Novinca so spoznali z vodilnimi in z njegovim delom.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

správiti se -im se dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, knjižno pogovorno

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj premakniti se iz/z/od koga/česa / od kod
/Po teh besedah/ se je spravil iz sobe.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj premakniti se k/h komu/čemu / na/v/po/za kaj / kam
Spravil se je k delu.

3.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj izraža usmerjenost k čemu / na/v/po kaj / po čem
Spravil se je k počitku.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

stakníti in stákniti -em tudi iztakníti in iztákniti dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, navadno čustvenostno

1.

kdo/kaj skupaj dati koga/kaj
/Po že utečeni navadi/ si je razpoložljive dele staknil (v uporabno cev za črpanje vode).

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj uspešno najti, ujeti koga/kaj
/S težavo/ so ga /končno/ le staknili.

3.

knjižno pogovorno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj začeti imeti kaj 'stanje/lastnost/pojav'
Staknil je hud prehlad in nato še resno bolezen.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

stopíti1 in stópiti -im dovršni glagol, glagol premikanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti korak iz/z/s/od/do koga/česa / k/h komu/čemu / v/na/pod/nad/med/pred/skozi/po koga/kaj / kam / kod
/Zelo na hitro in hinavsko/ je stopil iz hiše v gozd.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj pojaviti se iz/z/s/od/do koga/česa / k/h komu/čemu / v/na/pod/nad/med/pred/skozi/po koga/kaj / kam / kod
Solze so (ji) /nepričakovano/ stopile v oči.

3.

navadno čustvenostno kdo/kaj priti v/na/pod/nad/med koga/kaj / kam / kod / kdaj
/Z velikim nadušenjem/ je stopil mednje.

3.1.

Zakon je /s prvim/ stopil v veljavo.

4.

kdo/kaj vključiti se v/na/pod/nad/med koga/kaj / kam / kod
V stranko je stopil šele letos.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

súkati se -am se in súčem se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj v zavojih premikati se iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/na/ob/pri čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kod / kje / kdaj
Iz nosu se (mu) je sukala dolga svečka.

2.

knjižno pogovorno, čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj nahajati se, zadrževati se okoli/okrog/od—do koga/česa / na/v/pri/po/ob kom/čem / med kom/čim / kje / kod
Rad se suka okoli deklet / med dekleti.

3.

knjižno pogovorno, v posplošenem pomenu kdo/kaj biti speljan od—do koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / med kom/čim / kam / kje / kod
Železnica se suka mimo kraja.

4.

v posplošenem pomenu kdo/kaj biti, nastopati v stanju nepravilnih oblik, položaja in omejene količine
Listje se /bolno/ suka.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

tovóriti -im tudi tovoríti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

kdo/kaj premikati koga/kaj od—do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam na/v/po čem / kje / kod
Velike količine mamila so na sever tovorili /kar v tovornjakih/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

tožíti in tóžiti -im nedovršni glagol, glagol govorjenja

1.

kdo/kaj z neglasnim govorjenjem izražati nejevoljo, nesoglasje
/Zaradi zares slabih razmer/ so ljudje kar naprej tožili in se jezili.

2.

kdo/kaj z obsojajo čim govorjenjem označevati koga/kaj
/Brez uspeha/ ga je kar nekaj let tožila (za očetovstvo).

3.

kdo/kaj z neglasnim govorjenjem nejevoljno izražati komu/čemu kaj / o čem
/Stalno, kot največji revež/ jim toži, koliko dolgov da ima.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

ubíti ubíjem dovršni glagol, glagol splošne spremembe/spremembe lastnosti

1.

kdo/kaj smrtno zadeti koga/kaj
Napadalec je potnika /nasilno/ ubil (z nožem).

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj počiti, poš kod ovati kaj
/Po nesreči/ je ubil šipo.

2.1.

Jajce si je ubila /v juho/ ali ga spekla.

3.

čustvenostno kdo/kaj narediti koga/kaj telesno in duševno nemočn-o/-ega
Preganjanje ga je /čisto/ ubilo.

4.

čustvenostno kdo narediti kaj bolj znosno
Dolgo čakanje si je ubil /z branjem/.

5.

čustvenostno kdo/kaj odvzeti kaj
Izrečene besede so ubile živahno razpravo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

ukvárjati se z/s -am se z/s nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj baviti se s kom/čim
Babica se je /veliko/ ukvarjala z vnuki.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj strokovno, poklicno delati s kom/čim
Ukvarjal se je s popravljanjem čevljev.

3.

v posplošenem pomenu kdo/kaj vsebinsko zaposlovati se s kom/čim
Današnja medicina se /intenzivno/ ukvarja z neozdravljivimi boleznimi.

3.1.

kdo/kaj službeno zaposlovati se s kom/čim
Uslužbenka se je z vsako stranko ukvarjala /približno deset minut/.

4.

v posplošenem pomenu kdo/kaj biti v dejavnem stiku s kom/čim
/Kot družinski človek/ se /veliko/ ukvarja z družino in otroki.

4.1.

kdo/kaj biti v prostovoljno dejavnem stiku s kom/čim
Vzgojitelj se ukvarja z vsakim učencem /posebej/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

umiríti -ím dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

v posplošenem pomenu kdo/kaj spraviti koga/kaj v mirnejše, harmoničnejše stanje
/Z najrazličnejšimi prepričevanji/ so umirili množico.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

upogíbati -am in -ljem nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

knjižno pogovorno, v posplošenem pomenu kdo/kaj kriviti koga/kaj do—do/okoli/okrog koga/česa / proti/k/h komu/čemu / za/v/na/čez/skozi koga/kaj / pri kom/čem / med/pod/nad/pred kom/čim / kod / do kod / kam
Upogibal si je nogo do zadnjice nazaj.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

upokojíti se -ím se dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

kdo končati obdobje zaposlenosti
/Zaradi zdravstvenih težav/ se je /predčasno/ upokojil.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

uporabíti in uporábiti -im dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj izkoristiti kaj
Papirnato embalažo lahko uporabite /le enkrat/.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj preizkusiti kaj
V zadnji vojni so najnovejše orožje /dvakrat/ uporabili.

3.

v posplošenem pomenu kdo/kaj namensko porabiti kaj za/v kaj
Za vlom je uporabil različno orodje.

4.

v posplošenem pomenu kdo/kaj ugodno porabiti kaj
(V govoru) je večkrat uporabila kako narečno besedo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

ustáviti se -im se dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj prenehati gibati se, premikati se
Dvigalo se /prehitro/ ustavi.

2.

kdo/kaj prenehati delati, delovati
Stroj se /lahko nenadoma/ ustavi.

3.

kdo/kaj prenehati potekati, razvijati se
Napredovanje se je ustavilo.

4.

kdo/kaj krajši čas prebiti sredi česa / na/v/pri čem / pri kom / pred/nad/pod/za čim / kje
/Mimogrede/ se ustavi doma.

5.

kdo/kaj krajši čas ostati sredi česa / na/v/pri/ob čem / pri kom
Ustavili so se pri bistvenih vprašanjih.

6.

kaj komu/čemu prenehati ustrezati
Meso se mu je ustavilo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

ustrézati -am nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol

1.

kdo/kaj biti prilagojen komu/čemu
Take ceste ne ustezajo prometu.

1.1.

kdo/kaj biti stopenjsko prilagojen komu/čemu
Cene ustrezajo ponudbi.

2.

kdo/kaj biti pravno, normativno prilagojen komu/čemu
Pogodba ustreza predpisom.

3.

kdo/kaj biti v skladu, primeren
To orodje ustreza.

4.

kdo/kaj biti všeč, ugajati komu/čemu
Skušal jim je ustrezati /v vsem/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

veseljáčiti -im nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) ravnanja

kdo/kaj lahkotno zabavati se
/S prijatelji/ je veseljačil (pozno v noč).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

víti se víjem se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj počasi premikati se, teči iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/na/ob/pri kom/čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kod / kje / kdaj
Iz nosu (mu) je vila dolga svečka.

2.

knjižno pogovorno, v posplošenem pomenu kdo/kaj biti speljan od—do koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / med kom/čim / kam / kje / kod
Železnica se vije mimo kraja.

3.

kdo/kaj biti v stanju nepravilnih oblik in položaja
Listje se /bolno/ vije.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

vnéti vnámem dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj prizadejati koga/kaj z ognjem
Vnel je stenj pri petrolejki.

2.

čustvenostno kdo/kaj z veliko silo, intenzivnostjo povzročiti koga/kaj
Vneli so prepir.

3.

čustvenostno kdo/kaj vzbuditi koga/kaj
Vnela ga je njena lepota.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

vréči se vŕžem se dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, knjižno pogovorno, navadno čustvenostno

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj sunkovito premakniti se k/h/proti komu/čemu / na/v/med/pod/nad/predskozi/čez koga/kaj / po kom/čem /za kom/čim / kam
/Iz obupa/ se je vrgel v prepad.

1.1.

kdo/kaj sunkovito premakniti se okoli/okrog/od/iz/z/s česa / k/h/proti čemu / na/v/med/pod/nad/pred/skozi/čez kaj / po čem /za čim / kod / kam
/Navdušeno se (mu) je vrgla okoli vratu.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

vŕtati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj globinsko obdelovati koga/kaj
/Skoraj mesečno/ so (mu) vrtali zobe.

2.

kdo/kaj globinsko povzročati koga/kaj
(Po celi površini zunanje police) si je moral vrtati luknje.

3.

kdo/kaj posegati v/na/med/nad/pod koga/kaj / po/v/na/ob/pri kom/čem / med/pod/nad/med/za/pred kom/čim kje / kod / kam
/Z neko prikrito nervozo/ si /izmenično/ vrta po nosu in ušesih.

4.

knjižno pogovorno, čustvenostno kdo/kaj vztrajno prizadevati si
/Z veliko prizadevnostjo/ je vrtal (za vsako sledjo).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

vstáti vstánem dovršni glagol, glagol (ciljnega/dogodkovnega) premikanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj premakniti se, spraviti se iz/z/s/od/izpod koga/česa / proti/k/h komu/čemu / na/v/po/pod/nad/med koga/kaj / od kod / kam
/Kljubovalno/ je vstal izza mize.

2.

navadno čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj pojaviti se, pokazati se iz/z/s/od/izpod/izza koga/česa proti/k/h komu/čemu / na/v/po/pod/nad/med koga/kaj / ob/pri/na/v kom/čem / med/nad/pod/pred/za kom/čim / od kod /kod/ kam / kje
Danes je sonce že vzšlo izza hribov.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

vtísniti -em dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj s pritisnjenjem, pritiskanjem spraviti kaj ‘zdravilno tekočino’ v/na kaj / kam
Vtisniti koščke sadja v testo.

2.

kdo/kaj s pritisnjenjem, pritiskanjem narediti š kod o v/na/skozi kaj
(Pri trčenju) je vtisnil leva avtomobilska vrata.

3.

čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj vriniti kaj v/na kaj / kam
Vse najpomembnejše si je vtisnil /naravnost/ v možgane.

4.

čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj pridati k/h komu/čemu kaj
Znanju je /s ponavljanjem in sploh utrjevanjem snovi/ vtisnil tudi odločnost.

5.

iz papirništva, iz tekstilstva kdo/kaj s pritisnjenjem, pritiskanjem narediti kaj v/na kaj / kam
V tkanino ali v papir so /navadno/ vtisnili moare ali kakšen drugi manj razpoznaven vzorec.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

vzíti1 vzídem se dovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja, navadno v 3. osebi

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj premakniti se navzgor, kvišku
(Izza obzorja) je vzšla škrlatna zarja.

2.

neobčevalno knjižno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj pojaviti se
(Prav v zadnjih dneh) je vzšlo upanje.

3.

iz astronomije kaj zaradi vrtenja Zemlje navidezno dvigniti se nad obzorje
Danes sonce vzide nekaj minut prej.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

zadržáti se -ím se dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj ustaviti se v/na/pri/ob kom/čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kod / kdaj
/Spotoma/ so se zadržali v Pivki.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj kljub nasprotnim silam ohraniti mirnost in preudarnost v določenem položaju, mestu
/Pod velikim pritiskom/ se je zadržal.

3.

v posplošenem pomenu kdo/kaj izraziti, pokazati se do koga/česa / proti/nasproti komu/čemu / pred/nad/pod/med kom/čim
Do njega se je /zelo lepo/ zadržal.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

zagotovíti -ím dovršni glagol, glagol govorjenja (glagol ravnanja)

1.

kdo/kaj obljubiti komu/čemu kaj / o čem
/Brez zadržkov/ jim je zagotovil nagrado.

2.

kdo/kaj izjaviti komu/čemu za kaj / o čem
/Brez zadržkov/ jim je zagotovil, da bolezen ni nevarna.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

zakuríti in zakúriti -im dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj z iskro povzročiti kaj
(Na jasi) so si podvečer /iz suhega dračja/ zakurili.

2.

čustvenostno, preneseno kdo/kaj postreči komu/čemu neprijetnim
/Zaradi raztresenosti/ mu je zakuril (z zelo nepremišljenim dejanjem).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

zastáviti2 -im dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj dati komu/čemu kaj za zavarovanje upnikove terjatve
/V že hudi stiski/ je gospodarju zastavil hišo.

2.

navadno čustvenostno kdo/kaj dati kaj za koga/kaj
/Dobrohotno/ je za izgradnjo šole zastavil precej svojega denarja.

3.

iz prava kdo/kaj dati komu/čemu kaj za zavarovanje upnikove terjatve
/Kot porok/ je banki zastavil celotno gospodarsko poslopje, brez stanovanjskega dela.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

zgodíti se -ím se dovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

kaj dogoditi se, pripetiti se
Zgodila se je nesreča.

2.

kaj dogoditi se, pripetiti se kot okoliščina
Zgodilo se je(, da je šel na lov).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

báti se bojím se nedovršni glagol, stanjski (duševni) glagol

1.

kdo/kaj čutiti strah, biti v strahu
Otrok se v gozdu boji.

2.

kdo/kaj biti izpostavljen neprijetnosti koga/česa
Boji se kazni/smrti.

2.1.

kdo/kaj imeti spoštljiv strah do koga/česa
Fant se boji samo očeta.

2.2.

kdo/kaj ne želeti si, ne marati koga/česa
Boji se odgovornosti/stroškov/zamer.

3.

v pomožniški vlogi kdo/kaj ne imeti volje, poguma početi kaj
Vsako stvar se boji začeti.

4.

čustvenostno kdo/kaj domnevati, meniti kaj
/Kot izkušen izvedenec/ se boji, da ni tako, kot mislite.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

bíti se bíjem se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj udeleževati se
Bili so se (za osamosvojitev) /do zadnjega/.

2.

kdo/kaj zelo prizadevati si za koga/kaj
/Z vztrajnostjo in pogumno/ so se bili za delavske pravice.

3.

kaj biti v nasprotju s čim
Tako ravnanje se je bilo z njegovimi nazori.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

bívati -am nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj biti, živeti v/na/pri/ob kom/čem / pod/nad/med/pred/s kom/čim / kje / kdaj 'v svojem življenjskem okolju'
Biva na deželi/v mestu.

2.

kdo/kaj biti, eksistirati, obstajati
Ta sreča /v resnici/ biva.

3.

neobčevalno knjižno, iz umetnosti kdo živeti kaj 'dejavnost, dogajanje'
Biva svet.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

čŕpati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj s črpalko dobivati kaj od/iz/z/mimo koga/česa / od kod / k/h/proti komu/čemu na/v/med/pod/nad/skozi koga/kaj / kam
Nafto so črpali iz različnih vrelcev.

2.

neobčevalno knjižno kdo/kaj dobivati kaj iz koga/česa / od kod
Podatke (jim) je /brez omejitev/ črpal iz statističnega urada.

3.

čustvenostno kdo/kaj prizadevati koga/kaj
Vročina (mu) /intenzivno/ črpa telo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

čŕtati -am nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj delati črte po kom/čem / kje / kod
(S temnim svinčnikom) si je črtala po svetlih obrvnih dlakah.

1.1.

kdo/kaj delati črte za kaj po kom/čem / kod
(S temnim svinčnikom) si je črtala obrvi /po svetlih obrvnih dlakah/.

2.

dovršno in nedovršno, v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti, delati črte čez kaj iz/z česa / od kod
(Z rdečim svinčnikom) in /z velikim veseljem/ (mu) je črtal iz predloženega besedila črtal zahteve.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

čvekáti -ám nedovršni glagol, glagol govorjenja, slabšalno

1.

čustvenostno kdo/kaj vsebinsko prazno, nespametno govoriti
Nekatere ženske rade čvekajo.

2.

čustvenostno kdo/kaj s praznim, nespametnim govorjenjem širiti kaj / o čem
Spet (nam) je /na dolgo in široko/ čvekal o dolžnostih.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

debatírati -am nedovršni glagol, glagol govorjenja

1.

kdo/kaj neposredno govoriti v javnosti
Na sestanku je (z njimi) debatiral (trenutne razmere / o trenutnih razmerah).

2.

oseba v množini/dvojini kdo/kaj izmenjavati mnenja, misli o čem
/Vneto/ so /kot zelo sproščeni/ debatirali o vsakdanjih stvareh.

2.1.

nekdo/nekaj izmenjavati mnenja, misli o čem
O teh stvareh se /javno/ debatira.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

déti dénem dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj z določenim namenom/ciljem postaviti, premakniti koga/kaj okrog/okoli/iz/s koga/česa / v/na/nad/pod/med/čez kaj / kam
Lovec navadno dene puško na ramo pa gre.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj koristiti
Vsakovrstna hvala (mu) /zelo dobro/ dene.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

díhati -am nedovršni glagol, stanjski (telesni) glagol, elementarni (tvorni/netvorni) glagol/glagol naravnih pojavov

1.

kdo/kaj zajemati zrak v pljuča in ga iz njih iztiskati
/Težko/ diha /kot kovaški meh/.

2.

kdo/kaj z odprtimi usti rahlo iztiskati zrak proti komu/čemu / v/na/skozi/čez kaj / na/v/po čem / kam / kod
Dihala si je v roke.

3.

čustvenostno kdo vdihavati kaj / koliko česa
/Hlastno in z navdušenjem/ je dihala gorski zrak.

4.

čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj živeti, bivati
Vse, kar diha, se veseli pomladi.

4.1.

kdo/kaj živeti, bivati za koga/kaj
Diha le še za svoje delo in za svoje otroke.

5.

čustvenostno kaj prihajati iz/z/s koga/česa / od kod
Iz fanta je dihalo zadovoljstvo.

6.

čustvenostno kaj prinašati kaj proti komu/čemu / v/na/skozi/čez kaj / na/v/po čem / kam / kod
Gozd diha prijeten hlad po bližnjih pašnikih.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

drčáti -ím nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja

1.

kdo/kaj hitro premikati se, teči iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob/pri kom/čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kod / kje
Plaz je drčal proti planincu.

2.

brezosebnobiti nevarno spolzko komu/čemu / pri/po/ob/v/na kom/čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kod / kje
/V teh čevljih/ mu /zelo/ drči po mokri travi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

frazáriti -im nedovršni glagol, glagol govorjenja, slabšalno

1.

čustvenostno kdo/kaj navadno vsebinsko prazno govoriti v frazah
Nekateri radi /na vse kriplje/ frazarijo.

2.

čustvenostno kdo/kaj s praznim govorjenjem širiti kaj / o čem
Spet (nam) je /na dolgo in široko/ frazaril o dolžnostih.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

gnáti žênem nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj navadno hitro premikati koga/kaj
Motor /z vso silo in včasih prek možnosti/ žene črpalko.

1.1.

/Pridno/ je gnal koso.

2.

navadno čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj po potrebi usmerjati koga/kaj od—do koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Celo otroke žene k težkemu delu.

3.

čustvenostno kdo/kaj govoriti, ponavljati kaj
Ženske so /na vso moč/ gnale svoj očenaš.

4.

kaj poganjati
Drevje že žene.

5.

iz medicine nekaj po potrebi usmerjati koga/kaj na kaj
Bolnika /kar prepogosto/ žene na vodo in /premalokrat/ na blato.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

godrnjáti -ám nedovršni glagol, glagol govorjenja, čustvenostno

1.

kdo/kaj z neglasnim govorjenjem izražati nejevoljo, nesoglasje
/Zaradi zares slabih razmer/ so ljudje kar naprej godrnjali in se jezili.

2.

kdo/kaj z neglasnim govorjenjem nejevoljno izražati kaj / o čem
Začel je nekaj mencati in godrnjati.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

gomazéti -ím nedovršni glagol, glagol premikanja (stanjski (telesni/duševni) glagol), navadno v 3. osebi

1.

kdo/kaj živahno premikati se v večjem številu v vseh smereh na/v/po kom/čem / kje / kod
Mravlje so gomazele po listih.

2.

kaj živahno premikati se na/v/po kom/čem / kje / kod
/Od groze/ so (mu) po hrbtu gomazeli mravljinci.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

gospodáriti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj uporabljati, upravljati materialne dobrine
(Na svojem) /zelo slabo/ gospodari.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj upravljati s kom/čim
Sin (jim) /uspešno/ gospodari z denarjem in nepremičninami.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

gósti gódem nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, redko

1.

kdo/kaj igrati glasbo
/Lepo/ zna gosti (na citre in kontrabas).

2.

čustvenostno kdo/kaj navadno jezno govoriti
/Stalno sam pri sebi trdovratno/ gode (eno in isto).

3.

čustvenostno kdo/kaj povzročati komu/čemu
Otroci so obljubili, da jima ne bodo več tako (in take) godli.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

govoríčiti -im nedovršni glagol, glagol govorjenja

1.

čustvenostno kdo/kaj vsebinsko prazno govoriti
Nekatere ženske rade govoričijo.

2.

čustvenostno kdo/kaj s praznim govorjenjem širiti kaj / o čem
Spet (nam) je govoričil o dolžnostih.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

gúgati se -am se nedovršni glagol, glagol (procesnega/dogodkovnega) premikanja

1.

kdo/kaj premeščati se v določeni smeri proti/k/h komu/čemu / na/v kaj / kam / po kom/čem / kje
Neki predmet se je premikal po vodi.

2.

kdo/kaj premeščati se v različnih smereh
Miza se guga, da se ne more pisati na njej.

3.

iz navtike kaj premeščati se okrog prečne osi
Ladja se guga.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

izdélati -am dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni) glagol

1.

kdo/kaj dokončno narediti kaj
Obleko je potrebno le še izdelati /do konca/.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj z delom omogočiti kaj
Izdelali so potrdilo /v več izvodih/.

3.

kdo uspešno študijsko končati kaj / pri/na čem
Razred je izdelal /z dobrim uspehom/.

4.

iz lovstva kaj uspešno ugotoviti kaj , priti na kaj
Pes izdela sled do divjadi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

izgnáti -žênem dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj dati stran koga/kaj od/iz/z/s koga/česa / od kod
Iz teh krajev so /na hitro in kruto/ izgnali veliko domačih ljudi.

2.

iz prava kdo/kaj dati stran koga/kaj od/iz/z/s koga/česa / od kod
/S prisilo/ so jih izgnali iz države.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

izhájati -am nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

kaj pojavljati se v tiskani obliki
Zbirka je /kot zaključen opus del/ začela izhajati (pred vojno).

2.

kdo/kaj prihajati iz česa / od kod / kdaj
Izhaja iz učiteljske družine.

3.

navadno v 3. osebi kaj biti jasno vidno, kazati se iz česa / od kod
Iz podatkov izhaja, da se je proizvodnja povečala.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

klepetáti -ám in -éčem nedovršni glagol, glagol govorjenja

1.

kdo/kaj sproščeno pogovarjati se
(Z njo) /posebej/ rada klepeta.

2.

kaj dajati ostre glasove
Zobje so (ji) klepetali /od mraza/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

krásti krádem nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj brez dovoljenja jemati koga/kaj
(Staršem) je /kot tujec občasno/ kradel denar (iz denarnic).

2.

iz narodopisja kdo ugibati kaj 'katero blago predstavljajo drugi'
Šli so se igrico blago krasti.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

krásti se krádem se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

kdo/kaj brez dovoljenja, pritajeno hoditi iz/z/s česa / k/h komu/čemu / v/na/za koga/kaj / ri/na/v/ob kom/čem / med/nad/pod/pred kom/čim / od/do kod / kod / kje
/Tiho/ se (jim) je kradel za hrbet.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

kričáti -ím nedovršni glagol, glagol govorjenja

1.

kdo oglašati se z močnim, neprijetnim glasom
/Vztrajno/ se dere.

2.

kdo glasno in grobo znašati se na koga/kaj / nad/za kom/čim
/Neprestano/ je kričal nanj /zaradi površnosti/.

3.

čustvenostno kaj biti zelo vidno zaradi kontrasta z okoljem
(S sten) kričijo reklame.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

kríti kríjem nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj varovati koga/kaj
Čelo (ji) (z debelimi prameni) krijejo lasje.

1.1.

kaj vplivati na koga/kaj
Zadrega (ji) je /z rahlo rdečico/ krila njen obraz.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj zagotavljati koga/kaj s kom/čim
S tem se (jim) bodo krili stroške za natečaj.

3.

iz šaha kdo/kaj varovati koga/kaj
/Uspešno/ krije kraljico.

4.

iz športa kdo/kaj varovati koga/kaj
/Dobro/ je kril nasprotnega igralca.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

kvantáti -ám nedovršni glagol, glagol govorjenja, slabšalno

1.

kdo/kaj vsebinsko prazno, nespametno govoriti
Nekateri prav radi kvantajo.

2.

čustvenostno kdo/kaj s praznim, nespametnim govorjenjem širiti kaj / o čem
Spet (nam) je /na dolgo in široko/ kvantal o dolžnostih.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

ljubíti in ljúbiti -im nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol

1.

kdo/kaj zaznavati s čutili koga/kaj
Ljubila jih je /kot svoje otroke/.

2.

kdo/kaj rad imeti kaj
/Prepričljivo, z delom/ je ljubil zemljo, mir in svobodo.

3.

čustvenostno, navadno v 3. osebi kaj imeti kaj kot dober pogoj rasti, razvijanja
Te rastline /načeloma/ ljubijo svetlobo in vlažna tla.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

ljubíti se in ljúbiti se -im se nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol

1.

kdo/kaj rad se imeti
Starši in otroci se /navadno/ ljubijo.

2.

navadno v 3. osebi komu/čemu dati se kaj / česa
Ljubi se ji govoriti in zabavati druge.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

lotíti se in lótiti se -im se dovršni glagol, fazni (dogodkovni/procesni) glagol (začetnosti)

1.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj začeti kaj 'delo/delovanje/dejavnost'
Tega dela se je /komaj/ lotil.

1.1.

/Z odporom/ se je lotil knjige.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj začeti obdelovati koga/kaj
Lotil se jih je /s pestmi/.

3.

navadno v 3. osebi, v oslabljenem pomenu kaj 'proces/stanje/lastnost' pojaviti se kot sestavina koga/česa
Lotila se ga bolezen.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

mašíti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja, glagol splošne spremembe/spremembe lastnosti

1.

kdo/kaj delati kaj zaprto s čim
Luknje so /vztrajno/ mašili z umazanimi krpami.

2.

čustvenostno kdo/kaj spravljati kaj v kaj / kam
Bonbone so si mašili v žepe.

3.

nav. v zvezi z luknja, vrzel, čustvenostno kdo/kaj nadomeščati kaj v/na/pri/po čem / kje
/Z ihto/ so si mašili vrzeli v izobrazbi.

4.

iz obrtništva kdo/kaj nadomeščati, krpati kaj ‘izrabljene dele pletenine, tkanine’
Vsak dan so mašile nogavice.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

mísliti -im nedovršni glagol, glagol mišljenja

1.

kdo/kaj biti dejaven v zavesti
Dolgo ni mogel misliti.

2.

kdo/kaj imeti kaj 'povedano' glede na svoje vedenje, osebni odnos za resnično
Mislila sta, da bosta kmalu na cilju.

3.

kdo/kaj pozitivno, negativno meniti o kom/čem
/Slabo/ mislijo o njem.

3.1.

kdo/kaj pozitivno, negativno meniti
Tudi on misli kot vsi.

4.

kdo/kaj izraža kaj 'namero, pojasnilo'

4.1.

namero
Mislil je govoriti z njim.

4.2.

pojasnilo
Ni ga mislil prizadeti.

5.

v zvezi z reči kdo/kaj natančneje uvajati kaj , hoteti reči kaj 'določitev povedanega / povzetek povedanega'
Potreben je, mislim reči denar.

6.

kdo/kaj točno, konkretno določati koga/kaj
Očeta mislim, ne tebe.

7.

v zvezi z ali, kaj kdo/kaj izražati kaj 'začudenje/nejevoljo, podkrepitev'

7.1.

začudenje/nejevoljo
Misliš, da tega ne vem.

7.2.

podkrepitev
To je uspeh, kaj misliš.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

napovédati -povém dovršni glagol, glagol govorjenja

1.

kdo/kaj vnaprej povedati kaj
Napovedali so goste.

2.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj izraziti pripravljenost za kaj
Država je napovedala boj korupciji.

3.

iz igralništva kdo/kaj prevzeti pobudo za kaj
iz radiotehnike Napovedali so spored in nato še reklame.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

nêsti nêsem nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj premikati koga/kaj
/Lahkotno/ nese otroka in kovček.

2.

kdo/kaj z določenim namenom premikati koga/kaj do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam / kod
Nesla jim je malico.

3.

kdo/kaj z določenim namenom premikati koga/kaj do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam / kod
Tok ga je nesel v vrtinec.

4.

v posplošenem pomenu kaj delovati
Ta puška /daleč/ nese.

5.

knjižno pogovorno, čustvenostno kdo/kaj prevladati koga/kaj
(Pri delu) nese vsakogar.

6.

v posplošenem pomenu kaj prinašati korist/dobiček
Trgovina /dobro/ nese.

7.

kaj prinašati, izločati
Jarčke so začele nesti.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

obésiti se -im se dovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja, navadno čustvenostno

kdo/kaj namestiti se mimo/okoli/okrog koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/pod/nad/med/skozi/čez koga/kaj / kam / na/v/po/ob kom/čem / pred/med/nad/pod/za kom/čim / kod
/Zaradi strahu/ se (mu) je obesil okoli vratu.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

obnášati se -am se nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj izražati se
(Do starejših) se /vljudno/ obnaša.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj dokazovati se
Te gume se na snegu /dobro/ obnašajo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

obravnávati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj izražati, označevati kaj
Na seji so /kot neposredno prizadeti/ obravnavali problematiko proizvodnje.

2.

kdo/kaj izražati, podajati kaj
V knjigi pisatelj obravnava problem izseljeništva.

3.

kdo/kaj upravljati, označevati koga/kaj
Vozniki /različno/ obravnavajo pešce.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

odmévati -am nedovršni glagol, glagol razumevanja (stanjski (telesni/duševni) glagol)

1.

v posplošenem pomenu kaj oglašati se
Njihovo vriskanje je odmevalo (po dolini).

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj biti odziv-en/-no po/pri/ob/v/na kom/čem / med/nad/pod/za kom/čim / kje / kod
Njegovo mnenje je /glasno/ odmevalo tudi v vladnih krogih.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

odpovédati -povém dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj onemogočiti kaj
/Zaradi spora/ so (mu) odpovedali službo.

2.

kdo/kaj zanikati kaj
/Zaradi spora/ so odpovedali pogodbo.

3.

kdo/kaj preklicati kaj
/Zaradi bolezni v ansamblu/ so odpovedali predstavo.

4.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj onemogočiti komu/čemu kaj
Odpovedali so jim gostoljubje.

5.

kdo/kaj oslabeti
Včasih (mu) /zaradi bolezni/ odpove spomin.

6.

iz finančništva kdo/kaj preklicati kaj
Odpovedal je na odpovedni rok vezano hranilno vlogo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

odstraníti in odstrániti -im dovršni glagol, glagol upravljanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj dati stran koga/kaj
/Ročno/ je odstranil dračje (z dvorišča).

2.

kdo/kaj ukiniti kaj
Zakon je odstranil slabosti.

3.

kdo/kaj odstaviti koga
Direktorja so /hitro/ odstranili (s položaja).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

odvzéti -vzámem dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj začeti imeti kaj od/iz koga/česa
Od honorarja je odvzel manjši znesek.

2.

kdo/kaj na silo pobrati komu/čemu koga/kaj
Odvzeli so ji otroke.

3.

kdo/kaj komu/čemu dati stran koga/kaj
Odvzeli so mu potni list in prtljago.

4.

iz prava kdo/kaj v sodnem postopku določiti komu/čemu , da zaradi pravno določenih okoliščin ne sme urejati določenih ali vseh svojih pravnih zadev
Odvzeli so mu poslovno sposobnost.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

oprávljati1 -am nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj delati kaj
Vse /uspešno/ opravlja sam.

2.

v pomožniški vlogi, kot vez kdo/kaj določati kaj 'delovanje, dejavnost'
Opravljajo izvidniške polete.

2.1.

kdo/kaj določati se česa / kot kaj 'dejavnost'
Opravlja službo oskrbnika.

3.

v posplošenem pomenu kdo/kaj namensko delati kaj 'določeno dejavnost'
Vse te naloge opravlja hrbtenica.

4.

iz fizike, v oslabljenem pomenu kdo/kaj delati kaj 'kako opravilo, delo, dejanje'
Sila opravlja delo.

5.

iz religije, v oslabljenem pomenu kdo/kaj delati kaj 'kako opravilo, delo, dejanje'
Opravljati božjo službo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

oskrbéti -ím dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj obdati koga/kaj s čim
Pek vsak dan oskrbi ljudi s kruhom.

2.

kdo/kaj dopolniti koga/kaj
Strokovnjaki so oskrbeli cevi za vodovod.

3.

kdo/kaj uresničiti koga/kaj
(Kraju) je oskrbel avtobusno čakalnico.

4.

kdo/kaj obdelati koga/kaj
Strežnica je bolnika /dobro/ oskrbela.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

osvobodíti -ím dovršni glagol, glagol ravnanja, glagol (splošne) spremembe

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti/povzročiti kaj
Paznik je (jetniku) osvobodil roke.

2.

navadno čustvenostno kdo/kaj razbremeniti koga/kaj koga/česa
Osvobodili so ga vojaške obveznosti.

3.

navadno čustvenostno kdo/kaj narediti,povzročiti koga/kaj prost-ega/-o
Glasba ga je osvobodila.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

píhati -am nedovršni glagol, stanjski (telesni) glagol, elementarni (tvorni/netvorni) glagol/glagol naravnih pojavov

1.

navadno v 3. osebi kaj gibati se, premikati se z enega področja na drugo zaradi razlik v zračnem pritisku, temperaturi
Veter je /zelo agresivno/ pihal.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj z ustnim iztis kom zraka premikati kaj iz/z/s koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v koga/kaj / kam / po kom/čem / pod/nad/pred kom/čim / kod / od/do kod
(Otroku) je pihala krvaveči prstek.

3.

kaj ena kom erno oddajati kaj / koliko česa
Kalorifer piha topel zrak.

4.

čustvenostno kdo/kaj izražati strah, ogroženost, jezo
Mačka je začela /jezno/ pihati (proti obiskovalcu).

5.

čustvenostno kdo/kaj igrati
Godci so začeli /poskočno/ pihati in piskati.

6.

iz obrtništva kdo/kaj oblikovati kaj ‘steklo’
Že več let piha steklo v bližnji steklarni.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

píhniti -em dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj z ustnim iztis kom zraka premakniti kaj iz/z/s koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v koga/kaj / kam / po kom/čem / pod/nad/pred kom/čim / kod / od/do kod
(Otroku) je /ljubeče/ pihnila krvaveči prstek.

2.

čustvenostno kdo/kaj izraziti strah, ogroženost, jezo
Mačka je /jezno/ pihnila (proti obiskovalcu).

3.

knjižno pogovorno, čustvenostno kdo/kaj z orožjem ubiti koga/kaj
/V pretepu/ je /po nesreči/ nekoga pihnil in sedaj sedi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

písati in pisáti píšem nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo delati črke navadno na gladki površini
/Počasi/ je že pisal.

2.

kdo pisno izdelovati kaj / o čem
Snov si /prizadevno in z neverjetno voljo/ piše (v notes).

3.

v posplošenem pomenu kdo umetniško ustvarjati kaj / o čem
(Svojim domačim) je pisal roman (za spomin).

4.

kdo znati, obvladati kaj
Govori in piše kar tri jezike.

5.

knjižno pogovorno, v posplošenem pomenu kdo priznati kaj
Nadur (mu) niso hoteli pisati.

6.

iz jezikoslovja kdo znati pisno izražati kaj
Določene besede /lahko/ pišemo /narazen ali skupaj/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

plávati -am nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj v vodi premikati se iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob kom/čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kje / kod / kdaj
Žival plava pod vodo /samo z repom/.

2.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj biti, nahajati se po/na/pri/ob kom/čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kje / kod / kdaj
V teh globinah plava samo bela riba.

2.1.

kdo/kaj biti negotov po/na/pri/ob kom/čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kje / kod / kdaj
/Brez pravega interesa in veselja/ v tej stroki že dolgo plava.

3.

čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj biti deležen visoke stopnje stanja po/na/pri/ob kom/čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kje / kod / kdaj
Ta polenta kar plava v zabeli.

4.

iz športa kdo delati kaj
Eden plava kravl, drugi pa metuljčka.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

plêsti plêtem nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj delati tekstilne izdelke s pletil kam i, pletilnim strojem
Zna plesti /ročno in strojno/.

2.

kdo/kaj izdelovati kaj
/Samo s prsti/ (mu) je pletla jermen (za bič).

3.

kdo naskrivaj govoriti, pripravljati kaj / o čem
/Z veseljem/ so o tem pletli cele zgodbe.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

podáti se -dám se dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, glagol premikanja

1.

kaj biti skladno k/h komu/čemu
Barve se ji /lepo/ podajo.

2.

kaj biti skladno s čim
Barva se mora podati z ostalim pohištvom.

3.

kdo/kaj oditi k/h komu/čemu / na/v/po kaj / kam
Vsak dan se poda na pokopališče.

3.1.

kdo/kaj izraža usmerjenost k čemu / na/v/po kaj
Podal se je k izpitu.

4.

kaj pod pritis kom spremeniti položaj, obliko
Strop se je podal /zaradi starosti/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

posnéti -snámem dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj odstraniti kaj
Pri padcu si je posnel kožo (s kolen).

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj podobno, enako narediti kaj
Arogantno obnašanje je posnel (po najbližji družbi).

3.

v posplošenem pomenu kdo/kaj ugotoviti kaj
(Iz njegovih besed) je posnel, da ne živi ravno slabo.

4.

v posplošenem pomenu kdo/kaj dati koga/kaj v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam
V tistem burnem obdobju je dogodke in ljudi /skrbno/ posnel na filmski trak.

5.

iz agronomije kdo/kaj odvzeti kaj 'maščobo'
Mlekarne /v obdelavi/ vse mleko posnamejo.

6.

iz fotografije, iz radiotehnike kdo/kaj dati koga/kaj v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam
Ljudi in glasbo je posnel na digitalne diske /z najnovejšimi aparaturami/.

7.

iz frizerstva kdo/kaj odvzeti kaj 'maščobo'
(Po vratu in na sencih) (mu) je /temeljito/ posnela lase.

8.

iz obrtništva, v posplošenem pomenu kdo/kaj podobno, enako narediti kaj
Kroj posname (po znanih modnih revijah).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

posredováti -újem nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj delati, pomagati pri/v kom/čem / med kom/čim
/Nerad/ je posredoval med njima.

2.

kdo/kaj posegati, pomagati v/ob čem / kdaj / kje
Policisti so morali v teh dneh večkrat posredovati.

3.

v posplošenem pomenu kdo/kaj pojasnjevati, sporočati kaj
Posredoval (jim) je svoje izkušnje.

3.1.

kdo/kaj izraža kaj
Posredovali so (jim) njegove pozdrave.

4.

kdo/kaj omogočati kaj
Založba (bralcem) posreduje pregled celotnega pesniškega ustvarjanja tega obdobja.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

povézati in povezáti povéžem dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj dati koga/kaj
Lase si je povezala (v čop).

2.

kdo/kaj dati koga/kaj skupaj, v navezo s kom/čim
Tako speljana cesta je povezala kraj z industrijsko cono.

3.

kdo/kaj narediti koga/kaj skupnega s kom/čim
Z njim ga je povezalo podobno mišljenje.

4.

kdo/kaj narediti koga/kaj oskrbljen-ega/-o
(Ranjenemu) je povezala roko.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

poznáti se -znám se nedovršni glagol, glagol razumevanja

1.

čustvenostno kaj biti viden/kazati se na/po/pri/v kom/čem / kje
Bolezen se (ji) pozna na obrazu.

2.

kdo/kaj biti znan s kom/čim
Njegov oče se /osebno in po vezah/ pozna z direktorjem.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

prehájati -am nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja (glagol spremembe lastnosti)

1.

kdo/kaj hoditi mimo/iz/z/s koga/česa / od kod / v/na/skozi/čez koga/kaj / kam
Vojska je cel dan prehajala (čez) reko.

2.

kdo/kaj spreminjati se, menjavati se od—do/iz/z/s koga/česa / od kod / k/h komu/čemu / čez/skozi/v/na koga/kaj / kam
Zaposleni so /postopoma/ prehajali v sosednji oddelek.

3.

neobčevalno knjižno kdo/kaj presegati koga/kaj
Praksa je prehajala teoretične ugotovitve.

4.

neobčevalno knjižno kaj minevati
Čas (mu) prehaja /počasi/.

5.

neobčevalno knjižno, čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj obhajati koga/kaj
/Zaradi smradu/ ga je prehajala slabost.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

preklopíti in preklópiti -im dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj drugače povezati, usmeriti koga/kaj iz/izpod/z/do česa / od/do kod / k/h komu/čemu / za/v/na/čez koga/kaj / kam
/Na ukaz/ so nekaj vagonov preklopili k novi vlakovni kompoziciji.

2.

iz avtomobilizma, v posplošenem pomenu kdo/kaj drugače povezati, usmeriti koga/kaj iz/izpod/z/do česa / od/do kod / k/h komu/čemu / za/v/na/čez koga/kaj / kam
/Z veliko spretnostjo/ je preklopil prestavo.

3.

iz elektrotehnike, v posplošenem pomenu kdo/kaj spremeniti, drugače usmeriti
(V elektrarni) so morali večkrat začasno preklopiti.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

prelívati se -am se nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj pojavljati se iz česa / od kod / v/na/za/čez/skozi koga/kaj / po/na kom/čem / med/nad/pod kom/čim / kam /kod
Potok se je /enakomerno/ prelival čez večje kamenje.

2.

kaj kazati se
Barva njene obleke se (ji) je /ob hoji rahlo opazno/ prelivala.

3.

neobčevalno knjižno, čustvenostno, v oslabljenem pomenu kaj pojavljati se iz česa / od kod / v/na/za/čez/skozi kaj / po/na kom/čem / med/nad kom/čim / kam /kod
Utrujenost se (mu) preliva iz udov v počasne kretnje.

4.

iz filma kaj pojavljati se
Slika se /atraktivno/ preliva (na velikem platnu).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

premakníti se in premákniti se -em se dovršni glagol, glagol (procesnega/dogodkovnega) premikanja

1.

kdo/kaj opraviti pot za koliko / koliko česa
Nihalo se vsako sekundo premakne za nekaj centimetrov.

2.

kdo/kaj iti stran, oditi
Stal je pred vrati in se ni premaknil.

3.

čustvenostno, navadno z nikalnico kaj spremeniti se
Leta se ni nič premaknilo.

4.

iz filma kdo/kaj priti v neskladje
Zvok se premakne.

5.

iz meteorologije kdo/kaj priti nad/pod/v/za kaj / kam
Središče hladnega zraka se je premaknilo nad Skandinavijo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

prepísati in prepisáti -píšem dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo na novo pisno narediti kaj / o čem
(Iz knjige) si je /na čisto/ (v svojo beležko) prepisal vse najvažnejše podatke.

2.

kdo/kaj izročiti komu/čemu kaj
Oče mu je /po svojem očetu/ prepisal kmetijo.

3.

kdo/kaj dati, poslati koga/kaj na/v/med koga/kaj / am
/Po dolgem premisleku/ je sina prepisal v strokovne šole.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

presédati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj upravljati koga/kaj od—do/s/z koga/česa / od kod / proti/k/h komu/čemu / na/v kaj / kam /po čem / kje /kod
Razrednik je presedal učence iz klopi v klop.

2.

kdo/kaj menjavati prevozno sredstvo
Presedali so na več postajah.

3.

čustvenostno, navadno v 3. osebi kdo/kaj biti komu/čemu neprijeten/-no
Enolično življenje mu je začelo presedati.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

prevléči -vléčem dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj po površini obdelati koga/kaj s čim
Posode so si /z vso natančnostjo/ prevlekli s tanko plastjo emajla.

2.

v oslabljenem pomenu kaj obdati koga/kaj
Oblaki so prevlekli pretežni del neba.

3.

kdo/kaj premestiti koga/kaj na/v/čez/skozi kaj / kam
Plet si je /čez hrbet/ prevlekla na ramena.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

priblížati -am dovršni glagol, glagol (ciljnega/dogodkovnega) premikanja

1.

kdo/kaj spraviti koga/kaj k/h komu/čemu / kam
/Previdno/ je svojo roko približal njeni.

2.

kdo/kaj narediti bolj dostopno, razumljivo komu kaj
/S predavanjem/ jim je približal razmere v svoji deželi.

3.

kdo/kaj narediti kaj bolj ustrezno komu/čemu
Šolo so približali življenju.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

prihájati -am nedovršni glagol, glagol (procesnega) premikanja

GLEJ: príti 1-6

7.

kdo/kaj začenjati staviti se
Oprema za tovarno že prihaja.

8.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj postajati kakšen iz/do česa / k čemu / v kaj
Prihaja nemiren.

8.1.

postajati
/Slabo/ (mu) prihaja.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

prijéti se prímem se dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj dati se koga/česa
Prijel se je očeta /kot klop/.

2.

čustvenostno kdo/kaj nezaželeno pridružiti se k/h komu/čemu / na/ob koga/kaj
Na cesti se ji je /z opazkami/ prilepil neznan moški.

3.

čustvenostno kdo/kaj nezaželeno dotikati se k/h komu/čemu / na/ob/za koga/kaj
Žvečilni gumi se (mu) je prijel na rokav.

4.

kaj začeti rasti
Mlado drevesce se je prijelo.

5.

knjižno pogovorno, čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj lotiti se česa
Po upokojitvi se je prijel čebelarjenja in knjig.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

prilépiti -im dovršni glagol, glagol ravnanja, glagol splošne spremembe/spremembe lastnosti

1.

kdo/kaj z lepljenjem narediti kaj k/h komu/čemu na/v kaj / pri/ob kom/čem / kam / kod
Kar (z jezikom) je prilepila znamke na kuverte.

2.

čustvenostno, v pomožniški vlogi kdo/kaj dati kaj komu/čemu / na koga/kaj / kam
/Po licu/ mu je prilepil krepko klofuto.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

prilépiti se -im se dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj pritrditi se k/h komu/čemu / na/ob koga/kaj
Mokra obleka se (ji) je prilepila na telo.

2.

čustvenostno kdo/kaj nezaželeno pridružiti se k/h komu/čemu / na/ob koga/kaj
Na cesti se ji je /z opazkami/ prilepil neznan moški.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

prinêsti -nêsem dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj premikati koga/kaj
/Lahkotno/ prinese (iz sobe) otroka in kovček.

2.

kdo/kaj z določenim namenom pripeljati koga/kaj
Tok je prinesel smeti.

3.

navadno čustvenostno kdo/kaj povedati koga/kaj
Prinesel (mu) je žalostno novico.

4.

kdo/kaj povzročiti koga/kaj
Hitra industrializacija je (v državo na domači trg) prinesla veliko novih izdelkov.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

prisodíti in prisóditi -im dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj z besedami, kretnjami posredovati komu kaj 'dejanje, lastnost'
Njemu takega dejanja ne bi prisodili.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj določiti, nameniti komu/čemu koga/kaj
Prisodili so mu dediščino in še nečake zapovrh.

2.1.

kdo/kaj dodeliti komu/čemu koga/kaj
Sodišče je /po hitrem postopku/ otroka prisodilo materi.

3.

iz športa kdo/kaj določiti kaj glede na pravila
Sodnik je prisodil devetmetrovko.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

pritegníti in pritégniti -em dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj dati koga/kaj k/h komu/čemu v/na koga/kaj / kam
Pritegnil je stol k sebi in sedel.

2.

kdo/kaj s potegom, potegi narediti kaj bolj napeto, ravno
Kočijaž je pritegnil vajeti.

3.

kdo/kaj dobiti koga/kaj k čemu / za/na/v/med/pod koga/kaj / kam
Firma je v komisijo pritegnila več strokovnjakov.

4.

kaj začeti zanimati koga
Pogovor ga je močno pritegnil.

5.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj dobiti kaj 'pozornost'
Dekle je pritegnilo njegov pogled.

6.

kdo/kaj pomagati komu
Nihče ji ni pritegnil.

7.

kdo/kaj pomagati komu/čemu / kaj
V srcu jim je pritegnil.

8.

neknjižno pogovorno kdo/kaj udariti koga/kaj
Konja je pritegnil (z bičem).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

prizadévati -am nedovršni glagol, stanjski (duševni) glagol

1.

kdo/kaj vznemirjati koga
Te besede so jo /boleče/ prizadevale.

2.

kdo/kaj kvariti koga/kaj
Potresi /najbolj/ prizadevajo stare stavbe.

3.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj povzročati komu/čemu kaj 'določena stanja/lastnosti'
Otroci mu prizadevajo skrbi in žalost.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

priznáti -znám dovršni glagol, glagol govorjenja, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj z besedami, kretnjami izraziti kaj 'dogodek, dejanje, pojav, čustva'
Obtoženec je (sodniku) priznal dejanje.

2.

kdo/kaj z besedami, kretnjami izraziti kaj 'stanje, lastnost'
Priznal (jim) je svojo nesposobnost vodenja.

3.

kdo/kaj razumsko sprejeti koga/kaj
Priznati novo državo.

4.

kdo/kaj upravičeno prisoditi komu/čemu kaj 'stanje, lastnost'
Delavcu so priznali dodatek za ločeno življenje.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

robíti in róbiti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj delati koga/kaj lep-ega/-o
Robili so (ji) krilo (z različnimi trakovi).

2.

neobčevalno knjižno kdo/kaj delati koga/kaj na/za konec
Cesto je robilo gosto grmovje.

3.

čustvenostno kdo/kaj govoriti kaj
Robil (jim) je debele in kosmate.

4.

iz športa kdo/kaj delati z ostrimi robovi
Smučar je robil po strmini.

5.

iz tehnike kdo/kaj delati kaj z ostrimi robovi
Robil je les in pločevino.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

ségati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj iztegovati se na/v kaj / po kom/čem / kam
Pogosto je segal na pladenj s pecivom.

2.

kdo/kaj zajemati v kaj / po čem / kam s kom/čim
V pripovedovanju / S pripovedovanjem je segal daleč nazaj v preteklost.

3.

kdo/kaj nahajati se od—do koga/česa / v/čez kaj / od/do kod
Smrad iz tovarne sega do mesta.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

síliti -im nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol

1.

kdo/kaj usmerjati koga/kaj proti/k/h komu/čemu / v/na/skozi kaj
Silijo mladino k delu/delati.

2.

kdo/kaj bremeniti koga/kaj s kom/čim
Silijo ga s fizičnim delom.

3.

kdo/kaj hoteti, želeti proti/k/h komu/čemu / v/na/skozi kaj / med koga/kaj
Sovražna vojska sili proti mestu.

4.

čustvenostno kaj pojavljati se komu/čemu v/na/skozi/čez kaj
Pramen las ji je silil na čelo.

4.1.

pojavljati se koga/kaj k čemu / v/na/skozi kaj
Na jok jo sili.

5.

iz agronomije kdo/kaj pospeševati razvoj rastline
V rastlinjakih in toplih gredah silijo krompir, radič, tulipane idr.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

škíliti -im nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol

1.

kdo/kaj imeti očesno okvaro
Ker je zanemaril preglede pri okulistu, sedaj škili že /kot pravi gusar/.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj skrivoma, pritajeno gledati proti komu/čemu / v/na/skozi kaj / na/v/po čem / za kom/čim / kam / kod
/Kot zagrizen planinec/ letos že celo poletje škili proti planinam.

3.

čustvenostno, knjižno pogovorno kdo/kaj skrivaj pogledovati na/za/v/čez koga/kaj / po kom/čem / za kom/čim
/Precej očitno/ je škilil po sosedovi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

tožíti se in tóžiti se -im se nedovršni glagol, glagol govorjenja

1.

kdo/kaj nejevoljno pregovarjati se s kom/čim
Kar naprej se /zaradi meje/ toži s sosedi.

2.

kazati se komu/čemu močna želja, domotožje
V tujini se mu je tožilo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

tŕgati -amstilno tŕžem nedovršni glagol, glagol (splošne) spremembe

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj spreminjati koga/kaj
Trgala je volno /v kosme in podolgem/.

2.

čustvenostno kdo/kaj na silo deliti koga/kaj
Intervencijska vozila so trgala kolono.

3.

kdo/kaj spreminjati koga/kaj
Čevlje so trgali /s hojo po ostrem kamenju/.

4.

kdo/kaj dajati stran, ločevati koga/kaj iz/z/s česa / od kod
Trgala mu je gumbe s plašča.

5.

kdo/kaj ločevati koga od koga/česa / komu
Vojna je družini trgala očeta.

6.

kdo/kaj zmanjševati komu kaj / od koga/česa
Trgajo mu petino plače.

7.

brezosebnosunkovito boleti koga v/na/po čem / kje
Trga jo v križu in po rokah.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

tŕgati se -am sestilno tŕžem se nedovršni glagol, glagol (splošne) spremembe

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj spreminjati se
Megla in oblaki se trgajo.

2.

kdo/kaj ločevati, prekinjati se iz/z/s/od česa / od kod
Pes se trga z verige.

3.

čustvenostno kdo/kaj odhajati, oddaljevati se iz/z/s/od česa / od kod
Ljudje so se trgali od domovine, s svoje zemlje.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

umíkati se -am se nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja

1.

kdo/kaj premeščati se v določeni smeri od/iz/z/s koga/česa / proti/k/h komu/čemu / na/v/skozi kaj / kam / po kom/čem / kje / kod
/Počasi, korak za korakom/ so se začeli umikati iz sobe.

2.

kdo/kaj odstopati prostor komu/čemu
Spretno se je umikal očetu in obveznostim.

3.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj prenehavati delovati v določeni smeri proti/k/h komu/čemu / na/v kaj / kam / po kom/čem / kje / kod
Iz javnega življenja se umika v znanost.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

umréti umrèm tudi umŕjem dovršni glagol, glagol splošne spremembe/spremembe lastnosti

1.

kdo prenehati živeti, prenehati obstajati
Eni so umrli /od lakote/, drugi /zaradi starosti/.

1.1.

kdo prenehati živeti kakšen , kakšnih lastnosti
Umrl je mlad.

2.

kdo prenehati živeti, prenehati obstajati na/v/pri/po kom/čem / med/pred/nad/pod/ kom/čim / kje / kdaj
Umrl je na potovanju.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

uníčiti -im dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj narediti koga/kaj neobstojnega, neuporabnega
Škodljivce uničijo /s škropljenjem oz. kemičnimi sredstvi/.

2.

kdo/kaj poš kod ovati koga/kaj
Voluhar je uničil sadno drevje.

3.

v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti koga/kaj neuporabn-ega/-o
Stroj je (kmalu) /popolnoma/ uničil.

4.

kdo/kaj narediti koga/kaj
Hrup (ji) je uničil živce.

5.

kdo/kaj delovno in bivanjsko onesposobiti koga/kaj
/Z najnovejšimi ukrepi/ so uničili kmete.

6.

kdo/kaj dati, privesti v nič koga/kaj
Uničili so ga /finančno in moralno/.

7.

kdo/kaj privesti, dati v nič kaj
Uničil (ji) je kariero.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

uporábljati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja

GLEJ: uporabíti 1-4

5.

neknjižno pogovorno kdo/kaj nositi kaj
Te čevlje uporablja (v dežju in na blatnem terenu).

6.

kdo/kaj obravnavati koga/kaj
Ti predpisi se /redko/ uporabljajo.

7.

kdo/kaj imeti, poznati kaj
Tedaj so uporabljali samo orodje iz kamna.

8.

kdo/kaj obvladati, znati kaj 'jezik'
Kljub bivanju v tujini uporablja materni jezik.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

upoštévati -am nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj s presojo vrednotiti koga/kaj
Sodnik je upošteval izpovedi prič.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj vključevati, obravnavati koga/kaj v/na/pri čem / kje
Pri načrtovanju upoštevajo potrebe prebivalstva.

3.

v posplošenem pomenu kdo/kaj ceniti koga/kaj
Delo gospodinje družba /premalo/ upošteva.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

uprávljati -am nedovršni glagol, glagol upravljanja

1.

kdo/kaj urejati, usmerjati koga/kaj
Občani /kot najemniki neposredno/ upravljajo občinsko zemljo.

2.

kdo/kaj uporabljati, izkoriščati kaj
/Negospodarno/ upravljajo gozdove.

3.

v posplošenem pomenu kdo/kaj voditi, usmerjati koga/kaj
Upravlja televizijsko kamero.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

uredíti -ím dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj dati v red kaj
Uredil je arhiv.

2.

kdo/kaj narediti kaj
Uredila si je lase in obleko.

3.

kdo/kaj na novo narediti kaj
Uredil si je stanovanje na podstrešju.

4.

kdo/kaj oblikovno in vrstno narediti kaj
Uredil je zbornik; Knjigo je /jezikovno in tehnično/ uredil.

5.

kdo/kaj narediti kaj 'stanje'
Uredili so gospodarstvo.

6.

kdo/kaj narediti kaj
Redno dostavo pošte so uredili /s predpisom/.

7.

čustvenostno kdo/kaj narediti kaj
Uredil si je čustva in misli.

8.

kdo/kaj opraviti kaj
Zadevo so /elegantno/ uredili.

9.

iz matematike kdo/kaj dati v red kaj
Uredil je enačbo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

utrdíti -ím in utŕditi -im dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj narediti bolj trdno, vzdržljivo kaj
Utrdili so cestišče in zrahljane temelje hiš.

2.

kdo/kaj narediti trdno nameščeno kaj
(Z zagozdo) /varno/ utrditi toporišče.

3.

kdo/kaj narediti bolj trdno, vzdržljivo koga/kaj
/Z veslanjem/ si je utrdil mišice.

4.

kaj narediti močnejše, odpornejše koga/kaj
Življenje na kmetih ga je utrdilo.

5.

kdo/kaj narediti trdnejše kaj
Podjetje so /gospodarsko/ utrdili.

6.

kdo/kaj narediti kaj
Utrdil si je svoj položaj in ugled.

7.

kdo/kaj narediti trajnejše kaj
V kolektivu je utrdil delovno disciplino.

8.

kdo/kaj uveljaviti kaj
Utrdili so nove poglede na demokracijo.

9.

iz fotografije kdo/kaj narediti trdno nameščeno kaj
Barve na sliki so utrdili (s fiksirjem).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

vabíti in vábiti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj pozivati koga/kaj k/h komu/čemu na/v kaj / kam
Rad prireja večerje in k sebi vabi prijatelje.

2.

kdo/kaj želeti koga/kaj
Koklja /glasno/ vabi piščance.

3.

čustvenostno kaj spodbujati koga/kaj k/h komu/čemu na/v kaj / kam
Poskočna glasba jih vabi na ples.

4.

iz prava kdo/kaj pozivati koga/kaj k/h komu/čemu na/v kaj / kam
Priče vabijo k razpravi / na razpravo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

valíti1 -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj upravljati koga/kaj
Valil je sode (iz kleti in v klet).

2.

kdo/kaj s silo prelagati kaj komu/čemu /na koga/kaj
Vso krivdo za neuspeh je valil na sodelavce.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

vêsti se vêdem se nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj obnašati se
Zna se vesti v vsaki družbi.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj obnašati se pri/na čem / med/pred/za čim / kje / kod / kdaj
Snov se pri nizkih temperaturah /drugače/ vede.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

vézati in vezáti véžem nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj dajati koga/kaj
Lase si je vezala (v čop).

2.

kdo/kaj dajati koga/kaj skupaj, v navezo s kom/čim
Hodnik veže stanovanjske prostore.

3.

kdo/kaj imeti koga/kaj skupnega s kom/čim
Z njim ga veže podobno mišljenje.

4.

kdo/kaj delati koga/kaj nepremičn-ega/-o, negibljiv-ega/-o
Različne moralno-etične spone so ga /trdno/ vezale.

5.

kdo/kaj delati koga/kaj skladn-ega/-o v/na/pri/ob čem / kje
Veže ga prisega.

6.

kaj sprejemati kaj
Krvno barvilo veže kisik.

7.

kaj imeti vezalno lastnost, moč
To lepilo /pri ustrezni temperaturi/ veže.

8.

iz elektrotehnike kdo dajati kaj skupaj, v navezo s čim
Žarnico so /vzporedno/ vezali z drugimi žarnicami.

9.

iz finančništva kdo/kaj delati kaj skladn-ega/-o v/na/pri/ob čem / kje
Denar je vezala v banki.

10.

iz kemije kaj sprejemati kaj s čim
/Pri hidrataciji/ vežejo spojine z vodo.

11.

iz poštarstva kdo/kaj dajati koga/kaj skupaj, v navezo s kom/čim
/Neposredno/ so jo vezali z njegovo številko.

12.

iz vojaštva kdo/kaj delati koga/kaj nepremičn-ega/-o, negibljiv-ega/-o
Sovražnikove sile so vezali na predmestje.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

víti víjem nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj krožno obdelovati koga/kaj
Mokro brisačo je /močno/ vil.

2.

kdo/kaj navijati koga/kaj okoli koga/česa / na koga/kaj / kod / kam
(S posebno navijalko) si je vila nit na tulec.

3.

kdo/kaj dajati koga/kaj v nenaravne, težavne položaje
Ženske so si /obupano/ vile roke.

4.

iz narodopisja kdo krožno oblikovati kaj
Otroci so vili kačo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

vnéti se vnámem se dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol

1.

čustvenostno kdo/kaj z veliko intenzivnostjo začeti goreti
Bencinski hlapi se radi vnamejo.

2.

navadno v 3. osebi kaj postati vroče, rdeče, otečeno
Sluznica se pogosto vname.

3.

čustvenostno, v oslabljenem pomenu kaj z veliko intenzivnostjo začeti se
Vnel se je živahen pogovor.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

vóhati -am nedovršni glagol, glagol razumevanja

1.

kdo/kaj z vohom zaznavati koga/kaj
Vohala je vonj po zažganem.

2.

kdo/kaj s potegi zraka v nos prizadevati si zaznati določen vonj
Psi so /vneto/ vohali (okrog posode).

3.

kdo/kaj poizvedovati
Kar naprej /zelo vztrajno/ voha (okoli stvari in ljudi), pa nič pametnega ne izve.

4.

čustvenostno kdo/kaj čutiti, slutiti kaj
/Zaradi vseh predhodnih dogodkov/ so vohali nesrečo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

vžgáti se vžgèm se dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

kaj zaradi bioloških, fizikalnih, kemičnih vzrokov začeti goreti
Suha slama se /hitro/ vžge.

2.

čustvenostno, preneseno kaj pojaviti se z intenzivno svetlobo, z veliko silo
(Na vzhodu) se /zaradi jasnine/ vžge zarja.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

zadržáti -ím dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj kljub nasprotnim silam ohraniti koga/kaj v določenem položaju, mestu
Zadržali so ga /, da ni omahnil/.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj kljub nasprotnim silam ohraniti koga/kaj v/na/pri/ob kom/čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kod / kdaj
Otroke so zadržali na nadaljnjih pregledih.

3.

iz prava kdo/kaj kljub nasprotnim silam ohraniti kaj v določenem položaju, mestu
Sodišče je /nenapovedano/ zadržalo postopek.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

zahváliti se in zahváliti se -im se dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj izraziti hvaležnost komu/čemu za koga/kaj
/Pisno/ se jim je zahvalil za hitro denarno pomoč.

2.

kdo/kaj zavrniti koga/kaj
/Kot večkrat deklarirani srčni bolnik/ se je zahvalil za povabilo na planinsko turo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

zaíti -ídem dovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja, navadno v 3. osebi

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj spustiti se
Sonce je zašlo (za obzorje).

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj nehote napačno premakniti se
/Brez predhodnih opozoril/ so zašli (v temi).

3.

iz astronomije kaj zaradi vrtenja Zemlje navidezno priti pod obzorje
Danes sonce zaide nekaj minut prej.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

zanêsti -nêsem dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj z določenim namenom premakniti koga/kaj do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/nad/pod/skozi/čez koga/kaj / po kom/čem / kam / kod
Otroka je /hitro/ zanesel na varno.

2.

kdo/kaj navadno nehote preusmeriti koga/kaj do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/nad/pod/skozi/čez koga/kaj / po kom/čem / kam / kod
Otroka je /hitro/ zanesel na varno.

3.

knjižno pogovorno, čustvenostno kaj prevladati koga/kaj
Jeza ga je zanesla, pa jo je udaril.

4.

kdo/kaj preusmeriti kaj k/h komu/čemu / v/na/med koga/kaj / kam
Pisatelj je v tedanjo književnost zanesel nov slog.

5.

kdo/kaj prevladati koga/kaj
Lepota in divjina sta potnike zanesli.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

zaúpati -am nedovršni in dovršni glagol, stanjski (duševni) glagol, netvorni glagol, tvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj verjeti komu/čemu
Dekle fantu ne zaupa več.

2.

kdo/kaj zaupno sporočiti komu/čemu kaj
Zaupala mu je resnico in skrivnosti.

3.

dovršno, čustvenostno kdo/kaj zaupno dati komu/čemu kaj
Zaupali so mu odgovorno funkcijo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

zavézati in zavezáti zavéžem dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj dati koga/kaj
Lase si je zavezala (v čop).

2.

kdo/kaj narediti koga k/h komu/čemu / za koga/kaj dolžn-ega/-o
K sodelovanju so ga zavezali /s pogodbo/pogodbeno/.

3.

iz narodopisja kdo narediti kaj
Zavezala je pečo /na/v petelinčka/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

znêsti1 znêsem dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

v posplošenem pomenu kdo/kaj spraviti koga/kaj od/iz/z/mimo koga/česa / od kod / k/h/proti komu/čemu na/v/za/med/pod/nad/pred/skozi/čez koga/kaj / kam
K njim je znesla vso odvečno navlako.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

aktivírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj spraviti koga/kaj v dejavnost, narediti koga/kaj aktivnega
Padalec je aktiviral še rezervno padalo.

2.

kdo/kaj sprejeti koga v delovno razmerje
V firmi so spet aktivirali starega strokovnjaka.

3.

iz kemije kdo/kaj spraviti kaj 'snov' v stanje, v katerem je zmožno kemično reagirati
Aktivirali so snov.

4.

iz vojaštva kdo/kaj pripraviti kaj 'predmet' do eksplozije
Aktivirali so mino.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

alarmírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj spraviti koga/kaj v stanje pripravljenosti
Alarmirali so gasilce in policijo.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj spraviti koga/kaj v obsedno stanje
Novica je /z bombastičnim naslovom/ alarmirala vse mesto.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

aplicírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj usmeriti kaj na koga/kaj
Avtor /brez predsodkov/ aplicira svojo teorijo na politiko.

2.

kdo/kaj uporabiti kaj
Znanje aplicirajo (v praksi).

3.

kdo/kaj dati koga/kaj blizu/sredi česa / k/h komu/čemu na/v/ob/med/pod/skozi koga/kaj / kam / v/na/pri čem / kod
Na obleke so /z okusom/okusno/ aplicirali različne okraske.

4.

iz oblačilne stroke kdo/kaj dati kaj blizu/sredi česa / k/h komu/čemu na/v/ob/med/pod/skozi koga/kaj / kam / v/na/pri čem / kod
Na tkanino in usnje je aplicirala čipke.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

básati bášem tudi básam nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, knjižno pogovorno

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj delati zelo polno koga/kaj
/Na skrivaj / skrivoma/ so si basali žepe (z zelenim sadjem).

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj dajati kaj v kaj / kam
Hrano in vino je /dobesedno/ kar basal vase.

3.

knjižno pogovorno, brezosebnozačeti manjkati navadno denarja, časa za koga/kaj
Ob koncu meseca ga vselej baše.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

bíti proti sem proti nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

v posplošenem pomenu kdo/kaj imeti stanje/lastnost ali razmerje proti komu/čemu
Ves napredni svet je proti terorizmu.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

bleščáti se -ím se nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj iskrivo oddajati koga/kaj
Rosa se blešči.

2.

kdo/kaj belo odsevati
Kuhinja se kar blešči /od snage/.

3.

brezosebnozaradi močne svetlobe biti ovirano komu/čemu pri gledanju
Bleščalo se mu je, zato si je nataknil očale.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

blískati -am nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj svetlobno oddajati koga/kaj
Svetilnik bliska (v temi).

2.

čustvenostno kdo/kaj iskreče odbijati se
Oči (mu) bliskajo /od jeze/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

blížati se -am se nedovršni glagol, glagol (ciljnega/dogodkovnega) premikanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj premikati se s korakanjem proti komu/čemu / kam
Nekdo se /boječe/ bliža hiši.

2.

kaj prihajati časovno bližje
Prazniki se /prehitro/ bližajo.

3.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj postajati kakorkoli podoben, soroden komu/čemu
Pesnik se je /uspešno/ bližal svojemu idealu.

4.

iz športa kdo primikati igrski pomoček k cilju
Spraševal je svoje sotekmovalce, naj bliža ali zbija.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

bóbnati -am nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj igrati na boben
Bobna (koračnico) /kar po mizi/.

2.

kdo/kaj sunkovito udarjati ob/v/na koga/kaj / o kom/čem / kam / kod
Mož /s prsti/ bobna po mizi.

3.

čustvenostno kdo/kaj namerno sporočati za koga/kaj
Znanka je bobnala (naokoli), da bo čez teden dni poroka.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

bráti bêrem nedovršni glagol, glagol razumevanja, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj razpoznavati znake za glasove in oblikovati besede, stavke, tudi z govorilnimi organi
Zna brati in pisati.

2.

kdo/kaj z govorjenjem izražati, posredovati kaj / o čem
Kar naprej je nekaj brala.

2.1.

kdo/kaj razumevati kaj
Naučil se je brati sledove.

3.

kdo/kaj biti sposoben, znati, obvladati kaj 'jezik'
Bere šest jezikov.

4.

kdo/kaj biti sposoben, znati ugotavljati kaj 'misli, čustva'
Usodo si je brala /iz kart/.

5.

kdo/kaj nabirati kaj
/Navadno/ so brali želod (za svinje).

6.

iz radiotehnike kdo/kaj razpoznavati znake za glasove in oblikovati besede, stavke, tudi z govorilnimi organi
Napovedovalec bere /v živo/.

7.

iz šolstva kdo/kaj razpoznavati znake za glasove in oblikovati besede, stavke, tudi z govorilnimi organi
Učitelj bere naprej, učenci pa za njim.

8.

iz tiskarstva kdo/kaj biti sposoben, znati ugotavljati kaj 'korekture'
Berejo korekture.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

brísati bríšem nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti

1.

kdo/kaj delati kaj bolj čisto, manj vidno
Briše se v izposojene brisače.

2.

kdo/kaj ostranjevati kaj manj vidno
Brisala si je solze (z lic).

3.

kdo/kaj udarjati koga/kaj
/Neusmiljeno/ ga je brisal.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

bríti bríjem nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj imeti sposobnost rezati
Britev /dobro/ brije /na obe strani/.

2.

kdo/kaj rezati okoli koga/česa / v/na/ob koga/kaj / v/pri kom/čem / med/za kom / čim / kje / kod
Brije se /sam/ (z aparatom).

3.

kaj rezko pihati okoli koga/česa / v/na/ob koga/kaj / v/pri kom/čem / med/za kom / čim / kje / kod
/Brez prestanka/ (jim) brije okrog ušes.

4.

v zvezi z norce, burke kdo/kaj norčavo govoriti kaj ‘neumnosti’
/Brez predsodkov/ brije norce (iz njih).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

budíti se -ím se nedovršni glagol, netvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, čustvenostno

kaj nastáti, razvíti se
(V tem času) se že budijo ptice.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

cementírati -am nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj zalivati kaj s cementno malto
Drugo nosilno ploščo so cementirali /na hitro, s hruško/.

2.

kdo/kaj uradno označiti mere za kaj
Najprej so cementirali vse steklene posode, potem pa še sode.

3.

iz metalurgije kdo/kaj utrjevati kaj z oglji kom
Jeklene predmete so cementirali (s posebnimi varilniki pod pritiskom).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

céniti1 -im in ceníti in céniti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

dovršno in nedovršno kdo/kaj predvsem denarno vrednotiti koga/kaj
Koliko boš cenil avto?

1.1.

kdo/kaj cenovno vrednotiti koga/kaj
Število prebivalstva cenijo že na sto tisoč.

2.

kdo/kaj s presojo vrednotiti koga/kaj
Oni cenijo človeka po dejanjih.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

centrírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

iz tehnike kdo/kaj naravnati kaj na/v skupno središčno os
/Pred servisom/ si je centriral kolo.

2.

iz športa, v posplošenem pomenu kdo/kaj centralno usmeriti kaj proti komu/čemu / v/na/skozi kaj / na/v/po čem / kam / kod
Igralec je /idealno/ centriral v desni spodnji kot gola.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

cenzurírati -am nedovršni in dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj sistematično preverjati kaj
(Zapornikom) so cenzurirali vsa pisma.

2.

kdo/kaj onemogočati koga/kaj
Oblast (mu) je vsa dela zadnjih let /z niti malo posluha za aktualnost/ cenzurirala.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

čestítati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja (govorjenja)

kdo izraziti veselje komu k/h komu/čemu / za koga/kaj
Očetu so za rojstni dan vsi /zelo iskreno/ čestitali.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

čístiti -im nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti

1.

kdo/kaj odstranjevati umazanijo, prah
Ves dan čisti in pospravlja.

2.

kdo/kaj delati kaj bolj čisto
/Istočasno/ čisti čevlje in okna.

3.

kdo/kaj načrtno delati koga/kaj boljšega, uporabnejšega
(S posebnim sitom) so čistili žito (za seme).

4.

iz medicine kdo/kaj iztrebljati kaj
Čisti si črevesje (z odvajali).

5.

iz vojaštva kdo/kaj iztrebljati kaj
Vojaki čistijo teren (z minami).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

darováti -újem dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj namerno dati komu/čemu kaj
Darovala mu je knjigo (za spomin).

2.

kdo/kaj dati komu/čemu koga/kaj kot obredno žrtev
(Za srečo in blagostanje) so bogovom darovali jagnje in nekaj mer žita.

3.

iz religije kdo/kaj narediti kaj ‘obred’
Daroval je mašo (za bolnike).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

délati proti -am proti nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

v posplošenem pomenu kdo/kaj delovati proti komu/čemu
Dela proti svoji vesti.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

délati z/s -am z/s nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj delovati s kom/čim
Delajo z mladino.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj delovati s čim
Delajo z računalniki.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

dodáti -dám dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj dodatno dati komu/čemu koga/kaj
Sinovemu imetju je dodala še svoj delež.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj dodatno reči koga/kaj
Koliko skrbi mi delaš, je dodala, ((K) pričanju) je dodala več vsebinskih detajlov.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

dodélati -am dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni) glagol

1.

kdo/kaj končati delo
(Pri njih) je dodelal.

2.

kdo/kaj izdelati kaj do konca
Krojač je /po predlogi/ dodelal obleko.

3.

kdo/kaj dokončati kaj za lepši videz, boljšo kakovost
Tkanine je treba /po tkanju/ še dodelati.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

dodelíti -ím dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj dati komu/čemu koga/kaj
Dodelili so mu novo stanovanje.

2.

iz numizmatike kdo/kaj ugotoviti vladarja in kovnico
Kovance so dodelili.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

dogájati se -am se nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, navadno v 3. osebi

kaj vršiti se, goditi se
(V podjetju) se dogajajo napake.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

dogodíti se -ím se dovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, navadno v 3. osebi

kaj zgoditi se, pripetiti se
Dogodil se je čudež.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

dólbsti dólbem nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj s pritiskanjem in ostrim potegovanjem oblikovati koga/kaj
/Iz lesa/ (z dletom) dolbe kvadrate.

2.

kdo/kaj spravljati koga/kaj iz koga/česa / od kod
(Z vrtnarskimi škarjami) je iz zemlje dolbel poganjke.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

dolgováti -újem nedovršni glagol, netvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj biti obvezan dati, izkazovati komu/čemu kaj
Že predolgo mu dolguje denar (za redna vzdrževanja).

2.

kdo biti hvaležen komu/čemu za kaj
Tem ljudem dolguje življenje.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

dréti1 dêrem tudi drèm nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja

1.

kdo/kaj hitro teči iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / od kod / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob kom/čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kod/ kje
Hudournik /siloma/ dere po skalovju.

2.

navadno čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj zelo hitro množično in neurejeno premikati se iz česa / od kod / v/na/za kaj / po/na/pri/ob kom/čem / med/nad/za kom/čim / kam /kod
Ljudje so /trumoma/ drli iz stadiona.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

dŕsati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja

1.

kdo/kaj močno pritiskati na/ob koga/kaj / po kom/čem delati
/Živčno/ drsa /s prstom/ po šipi.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj s tesnim dotikanjem počasi premikati se iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob kom/čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim kje / kod
Okrog oltarja drsa /po kolenih/.

3.

kdo gojiti drsanje, ukvarjati se z drsanjem
Drsala sta že /zelo dolgo/, od otroštva.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

drvéti -ím nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja, navadno čustvenostno

kdo/kaj hitro teči iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim kam / kod
Ljudje so /trumoma/ drveli iz stadiona.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

držáti -ím nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj imeti z ro kam i oprijeto za kaj
Ves čas je držal za kozarec.

2.

kdo/kaj povezovati koga/kaj
Led drži kamenje /skupaj/.

3.

v posplošenem pomenu kdo/kaj kljub delovanju nasprotne sile imeti kaj v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kdaj
/Komaj/ je držal tram pokonci.

4.

v posplošenem pomenu kdo/kaj kljub delovanju nasprotne sile lastnostno določati kaj skozi/v kaj / v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kdaj / kje / kod
Potrošnjo držijo v mejah realnih možnosti.

5.

žargonsko, v posplošenem pomenu kdo/kaj zaradi kakega namena ohranjati kaj
Poleg goveje živine drži še ovce in koze.

6.

knjižno pogovorno kdo/kaj trajati
Deževje je držalo (tri tedne).

7.

kdo/kaj ne dajati možnosti prehoda
Bazen /dobro/ drži.

8.

kdo/kaj imeti zmožnost za kaj / koliko česa / koliko
Posoda drži malo manj kot pet litrov.

9.

kaj biti v skladu z resničnostjo
Vabilo še /vedno/ drži.

10.

nav. v zvezi z beseda, obljuba kdo/kaj dati besedo, obljubo
Držijo besedo.

11.

knjižno pogovorno kaj biti speljan od—do/iz/mimo koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Cesta drži mimo šole.

12.

neknjižno pogovorno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj opravljati, upravljati, organizirati koga/kaj v/na čem /s/pod/nad/med/pred/za čim
Stroj drži v popravilu.

13.

iz lovstva kdo/kaj dajati možnost za odstrel
Divjad /dobro/ drži.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

eksperimentírati -am nedovršni glagol, glagol razumevanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj poskusno ugotavljati, uvajati nove načine, metode
(Pri fiziki) /dosti/ eksperimentirajo.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj poskusno delati s kom/čim
Z novim zdravilom še eksperimentirajo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

evakuírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

kdo/kaj načrtno premakniti koga/kaj iz/z/ od/do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam / kdaj / od—do kdaj
/Zaradi nevarnosti/ so ponesrečence evakuirali na varno, v zaklonišča.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

falírati -am dovršni glagol, tvorni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, neknjižno pogovorno

1.

kdo/kaj gospodarsko propasti
Firma je /kar prehitro/ falirala.

2.

kdo/kaj opustiti, prekiniti študij
Janez je faliral (pri testiranju).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

frizírati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj strokovno urejevati lase, dlako
/Samovšečno/ je friziral (s posebnim glavničkom).

2.

kdo/kaj urejati koga/kaj
/Po cele ure/ se frizira, včasih pa tudi druge.

3.

kdo/kaj urejati, gladiti koga/kaj
/Samovšečno/ si je (s posebnim glavničkom) friziral dolgo brado.

4.

iz avtomobilizma, žargonsko kdo/kaj prirejati kaj na višje obrate
(Dirkačem) je friziral avtomobile (z močnejšimi oz. višjeobratnimi motorji).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

galopírati -am nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja

kdo/kaj zelo hitro teči iz/z/od/do/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kod / kje
Po cesti je galopiral /na iskrem vrancu/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

garantírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol govorjenja

kdo/kaj obljubiti komu/čemu kaj / o čem
/Brez zadržkov/ jim je garantiral nagrado.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

gláditi -im nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj delati gladko, ravno kaj
Gladila si je gube na obleki.

1.1.

kdo/kaj delati boljše kaj
/Skrbno/ (mu) je gladil prevod.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

glasováti -újem dovršni in nedovršni glagol, glagol govorjenja

kdo/kaj ustno in pismeno izraziti odločitev ali mnenje proti komu/čemu / za koga/kaj / o kom/čem
/Z dvigom rok/ je večina volivcev glasovala proti predlogu.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

glédati iz -am iz nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol

v posplošenem pomenu kdo/kaj biti potisnjen iz koga/česa
Steklenica gleda iz žepa.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

glédati na -am na nedovršni glagol, glagol (dogodkovnega/procesnega) razumevanja

1.

kdo/kaj imeti odnos glede na koga/kaj
Na svet je gledal /zelo kritično/.

2.

kdo/kaj ozirati se na koga/kaj
Pri ženitvi /kot preveč zaljubljen sploh/ ni gledal na bogastvo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

gnusíti se -im se nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, navadno v 3. osebi

kdo/kaj vzbujati komu/čemu skrajen gnus, odpor
Tovrstna jed in pijača se mu gnusita.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

gósti se góde se nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, knjižno pogovorno, čustvenostno, navadno v 3. osebi

nekdo/nekaj pozitivno povzročati komu/čemu
Njemu se pa gode.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

govoríti proti -ím proti nedovršni glagol, glagol govorjenja

kdo/kaj izražati z govorjenjem proti komu/čemu
Govori proti njegovim idejam.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

grabíti in grábiti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj spravljati skupaj, navadno z grabljami
Vse življenje je stiskal in grabil.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj spravljati skupaj kaj , segati po kom/čem / za kom/čim , navadno z grabljami
(Po tleh) je /nervozno/ grabil kos za kosom.

3.

čustvenostno kdo/kaj hoditi, prestopati kaj
/Dobro/ je grabil pot.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

grêbsti grêbem nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj premikati prste, kremplje, kopita
Otrok grebe (po peskovniku).

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj spravljati skupaj kaj , segati za kom/čim
(Po tleh) je /nervozno/ grebel smeti.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

grešíti -ím dovršni in nedovršni glagol, tvorni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, čustvenostno

1.

kdo narediti, delati prekrške, prestopke, kršiti
/Pri bontonu stalno/ greši.

2.

iz religije kdo narediti, delati greh, kršiti zapoved
Greši /samo v mislih in ne v dejanjih/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

hotéti hóčem nedovršni glagol, stanjski (duševni) (naklonski) glagol

1.

kdo/kaj izražati voljo, željo, prošnjo narediti kaj
Hoče biti gospodar v hiši.

2.

kdo/kaj želeti koliko česa / kaj
Hoče novo obleko.

2.1.

Kdo (ti) pa kaj hoče.

3.

navadno čustvenostno, z nikalnico kdo/kaj ne nastopiti
Otroci se niso hoteli prebuditi.

3.1.

ne biti česa
Dežja noče biti.

4.

čustvenostno kdo/kaj začne dejanje
Obleka se že hoče trgati.

5.

knjižno pogovorno kdo/kaj imeti željo, možnost
Kaj čemo mu pa dati.

6.

v zvezi s kaj, knjižno pogovorno, čustvenostno kaj pomagati/koristiti kaj
Kaj če (mi) zdaj denar.

7.

v zvezi z reči kdo/kaj uvajati, zaključiti kaj 'povzetek, vsebino'
Hoče reči, da to ni res.

8.

navadno v 3. osebi kdo/kaj nedoločno/poljubno izražati
Naj stori /kakor/ hoče.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

hrepenéti -ím nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol

kdo/kaj imeti močno željo, hotenje
/Kot še vedno mlad neprestano/ hrepeni (k še nedosegljivim ciljem).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

hrôpsti hrôpem nedovršni glagol, tvorni (procesni) glagol

čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj oddajati zasople, pis kaj oče glasove
Konji so (po strmem klancu) hropli /od napora in pod hudim bremenom/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

improvizírati -am nedovršni in dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj nepripravljeno, nenačrtno poustvarjati
/Zelo občuteno/ improvizira.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj nepripravljeno, nenačrtno narediti kaj za začasno uporabo oz. trenutno predstavitev
/Iz navadnih desk/ je improviziral omaro in nato še nosilnico.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

injicírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

iz medicine kdo/kaj dati kaj ‘zdravilno tekočino’
Injicirali so si mamilo (v žilo na roki).

2.

iz gradbeništva kdo/kaj v curku spraviti kaj tekočega v/na kaj / kam
/Za večjo vezivnost in prožno trdnost/ so v zid injicirali cementno malto.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

izjáviti -im dovršni glagol, glagol govorjenja

kdo/kaj z besedami javno izraziti kaj 'misli, čustva, razpoloženja'
Neko pripombo (jim) je /namenoma/ izjavil /skozi nos/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

izkázati tudi izkazáti -kážem tudi skázati tudi skazáti skážem dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj javno predstaviti kaj
(V letnem poročilu) (jim) je /natančneje/ izkazal odhodke in prihodke.

2.

kdo/kaj imeti, doseči kaj
Firma je predvsem (v lanskem letu) izkazala lepe izvozne rezultate.

3.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj javno izraziti kaj
/S posebno izdajo njegovih del/ so (mu) (na matični ustanovi) izkazali posebno spoštovanje.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

izmíkati -am nedovršni glagol, glagol (procesnega/dogodkovnega) premikanja

1.

kdo/kaj s sun kom odstranjevati koga/kaj iz/z/izpod/s koga/česa / od kod / komu/čemu / pred kom/čim
/Spretno/ je izmikal glavo pred udarci.

2.

kdo/kaj jemati koga/kaj
/Brez vsakega namiga/ (jim) je izmikal različne ideje.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

izpahníti in izpáhniti -em dovršni glagol, glagol (splošne) spremembe

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj premakniti, potisniti navzven koga/kaj
Izpahnil si je roko (v zapestju).

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj odstraniti koga/kaj
(Sadju) so izpahnili koščice.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

izpolníti in izpólniti -im tudi spolníti in spólniti -im dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj uresničiti kaj
/Le s težavo/ (jim) je izpolnila staro obljubo.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj opraviti koga/kaj
Obrazec so si morali izpolniti /s tiskanimi črkami/.

3.

kdo/kaj doživeti kaj
Izpolnila je sto let.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

izrêči -rêčem dovršni glagol, glagol govorjenja

GLEJ: rêči 1

2.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj glasovno izoblikovati, izraziti z govorilnimi organi komu/čemu kaj
Izrekli so jim sožalje.

3.

iz prava kdo/kaj sporočiti komu/čemu 'obtožencu' kaj
Obtožencu so izrekli dokončno obsodbo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

izvážati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj za denar spravljati koga/kaj
(V sosednje države) so /pospešeno/ izvažali predvsem les.

2.

iz ekonomije kdo/kaj nalagati kaj 'denar, vrednostne papirje
Kapital so /redno/ izvažali (v Švico).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

izvršíti se -ím se dovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, navadno v 3. osebi

kaj dogoditi se, zgoditi se kot okoliščina
Vse se je izvršilo /v nekaj trenutkih/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

jésti jém nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj dajati kaj v usta
Po kosilu /navadno/ jedo kompot.

1.1.

Večerjo so jedli /brez besed/.

2.

kdo/kaj imeti koga/kaj za hrano
V nekaterih deželah celo jedo mačke.

3.

v posplošenem pomenu kdo/kaj uničevati, vznemirjati koga/kaj
Uši jedo vrtnice.

4.

iz gostinstva kdo/kaj po naročilu dobivati obroke hrane, hraniti se pri/ob/v čem / med/nad/pod/s čim / kje
Je doma ali v menzi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

kalíti1 -ím nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj delati kaj kalno, motno
Race (okoliškim prebivalcem) kalijo vodo v potoku.

2.

čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj motiti koga/kaj
Nevzgojeni mladostniki (prebivalcem blokovskih naselij) kalijo vsakodnevni bivanjski ritem (z motorji in starimi avtomobili).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

kášljati -am nedovršni glagol, stanjski (telesni) glagol

1.

kdo/kaj sunkovito nenadzorovano izdihavati zrak
/Krčevito/ je kašljala.

1.1.

kdo/kaj sunkovito nenadzorovano poleg zraka še izločati kaj
Bolnik kašlja kri.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

kljubováti -újem nedovršni glagol, glagol ravnanja

kdo/kaj namerno drugače delati, biti odporen proti komu/čemu
Okupatorju so kljubovali /brez pomisleka in z vsemi mogočimi sredstvi/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

kólcati se -am se nedovršni glagol, stanjski (duševni) glagol, v 3. osebi ednine

kazati se komu/čemu močna želja, domotožje
/Od strahu/ se mu kolca.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

kólcati se po -am se po nedovršni glagol, stanjski (duševni) glagol, knjižno pogovorno, navadno v 3. osebi

kazati se komu/čemu potrebe po kom/čem
Kar naprej se mu /kot pravemu zapečkarju/ kolca po starših in lepem domačem vzdušju.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

končáti -ám dovršni glagol, fazni glagol (končnosti)

1.

v pomožniški vlogi kdo/kaj nazadnje narediti kaj / s čim 'delo/delovanje/dejavnost'
Končal je predavati.

2.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj na koncu narediti kaj s čim 'delom/delovanjem/dejavnosti'
Ciklus oddaj bodo končali z analizo Cankarjeve drame.

3.

v posplošenem pomenu kdo/kaj v celoti narediti kaj
Jopico je hitro končala.

4.

v posplošenem pomenu kdo/kaj na koncu biti v/na/pri kom/čem / kje
Fant je /zaradi prehudih poškodb/ končal pri zdravniku.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

kopáti se kópljem se tudi -ám se nedovršni glagol, glagol ravnanja

navadno čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj neurejeno in s težavo premikati se, gibati se od—do/iz/z/s koga/česa / proti/ k/h komu/čemu / za/v/na/čez/skozi koga/kaj / po/pri/na/v kom/čem / med/nad/pod/pred kom/čim / od/do kod / kam / kje
/Z veseljem/ se je valjal v snegu.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

kopíčiti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

kdo/kaj spravljati na kup kaj k/h/proti komu/čemu / na/v/med/pod/nad/skozi koga/kaj / v/na/pri/ob kom/čem / kam / kje
V skladišča /kar s preveliko hitrostjo/ kopičijo velike zaloge pokvarljivih živil.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

kopíčiti se -im se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

kdo/kaj spravljati se na kup k/h/proti komu/čemu / na/v/med/pod/skozi koga/kaj / v/na/pri/ob kom/čem / kam / kje
Na nebu se kopičijo nevihtni oblaki.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

kováti kújem nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj z udarci ali strojno oblikovati, obdelovati koga/kaj
Železo so kovali /v dolge, tanke palice/.

2.

kdo/kaj opremljati koga/kaj s kovinskim delom
Kaznjence so kovali /v verige/.

3.

čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj pripravljati kaj 'delovanje/dejavnosti/lastnosti'
(Iz tujih nesreč) si je koval dobiček.

4.

čustvenostno kdo/kaj močno biti, utripati
(V sencih) (mu) je nekaj neprijetnega kovalo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

kraljeváti -újem nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj biti kralj, vladati kot kralj
Dolga leta je (v tej deželi) kraljevala znana dinastija.

2.

čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj opaženo stati, nahajati se
(Nad mestom na hribu) kraljuje še zelo ohranjen grad.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

kríliti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, tvorni (procesni/dogodkovni) glagol

kdo/kaj premikati se, gibati se s čim
Vedno (mu) krili s kakšno novo knjigo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

krmáriti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj obvladovati gibanje s krmilom
(Na odprtem morju) že krmari /kot izkušen kapitan/.

2.

kdo/kaj usmerjati, upravljati koga/kaj
Čoln je /previdno/ krmaril (proti pristanišču).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

krožíti in króžiti -im nedovršni glagol, glagol (procesnega/dogodkovnega) premikanja

1.

kdo/kaj v smeri kroga gibati se, premeščati se
Sateliti /navadno/ krožijo (okrog zemlje).

2.

kdo/kaj v smeri kroga gibati se, premeščati se okoli/okrog koga/česa / po/na/pri/ob kom/čem / med/nad/pod/pred kom/čim / kje / kod
Jata ptic kroži po zraku.

3.

kdo/kaj premikati se brez orientacije okoli/okrog koga/česa / po/na/pri/ob kom/čem / med/nad/pod/pred kom/čim / kje / kod
S prijateljem sta /po vagabundsko/ cel dan krožila po mestu.

4.

kdo/kaj povzročati kaj v obliki kroga
Prešerni smeh (ji) /v vsesplošni dobri volji/ kroži ustnice.

5.

iz finančništva kaj menjavati lastništvo
Denar /praviloma/ mora krožiti (med ponudniki in povpraševalci).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

krulíti in krúliti -im nedovršni glagol, glagol govorjenja

1.

navadno čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj oglašati se z zamolklim glasom
Pijanci so krulili in tulili.

2.

čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj odzivati se komu/čemu / na koga/kaj
/Prizadeto/ je krulil nanje in na krivice.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

kúhati -am nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj delati hrano užitno z delovanjem toplote
Kuha in peče /v pokritih posodah/.

1.1.

nekdo/nekaj delati hrano užitno z delovanjem toplote
Pri tej hiši se /slabo/ kuha.

2.

kdo/kaj pripravljati kaj
Včasih kuha večerjo /iz nič/.

2.1.

nekdo/nekaj pripravljati kaj
Krača se kuha /za velike praznike/.

3.

kdo/kaj pridobivati kaj
Marmelado so kuhali (iz sliv).

4.

čustvenostno kdo/kaj skrivoma pripravljati kaj ‘dejavnost’ proti komu/čemu / na koga/kaj
Možje so /neprestano/ kuhali maščevanje proti njemu.

5.

čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj kazati kaj ‘neprijetnost’ na koga/kaj
Že dolgo kuha jezo nanj.

6.

kaj vplivati na koga/kaj
Bolnika je vročina kuhala celo noč.

7.

iz lesarstva kdo/kaj pripravljati kaj za nadaljnjo obdelavo
Kuhali so les.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

lastíti si -ím si nedovršni glagol, glagol upravljanja

1.

kdo/kaj urejati, obvladovati, upravljati koga/kaj
Urednik si lasti gradivo in pravico objave.

2.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj imeti kakšno stanje/lastnost
Kraj si lasti ime trga.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

lesketáti se -ám se in -éčem se nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj izražati se
Solze se (ji) lesketajo (v očeh).

2.

kdo/kaj delati se svetel
Zvezde se lesketajo /bolj kot prej/.

3.

čustvenostno kaj delati se svetel, bel-o/-a
Dekletova polt se (ji) je lesketala /v mraku/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

licencírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj uradno potrditi, potrjevati koga/kaj za ustrezn-ega/-o
/Z veseljem/ so licencirali objekte in tekmovalno traso.

2.

iz veterine, v posplošenem pomenu kdo/kaj uradno potrditi, potrjevati koga/kaj za ustrezn-ega/-o
(V njegovem hlevu) so licencirali vse bike in žrebce.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

lovíti se -ím se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj namensko premikati se za kom/čim
Otroci so se /s palicami/ lovili za piščanci (po dvorišču).

2.

kdo/kaj omejeno premikati se okoli/okrog koga/česa / v/za/na/med koga/kaj / kam
Otrok se je lovil okoli očetovega pasu /kot klop/.

3.

kdo/kaj ohranjati normalno lego
(Na ledu) se je lovil.

4.

v zvezi s sapa, veter kaj premikati se v koga/kaj / kam
Veter se (ji) je lovil v lase in krilo.

5.

kdo/kaj neodločno ravnati pri/v/na čem / s/med čim / kje / kod
Mlad umetnik se pri delu še lovi.

6.

kaj nahajati se pri/v/na čem / s/med čim / kje / kod
Na stropu se /v različnih odtenkih/ lovi svetloba.

7.

iz narodopisja kdo vzajemno iskati se z izštevalnico
Otroci se radi lovijo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

lupíti in lúpiti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja, glagol splošne spremembe/spremembe lastnosti

1.

kdo/kaj površinsko odstranjevati kaj
/Z močnim pritiskom/ in (z ostrim nožičem) je lupila tovrstne oreščke.

2.

kdo/kaj površinsko odstranjevati kaj od/z/s koga/česa / pri/po/na/v/ob kom/čem /med/nad/pod kom/čim / kje / kod
(S strgali) je lupil lubje po vsej dolžini debel.

3.

čustvenostno kdo/kaj izrabljati koga/kaj
Sin ju /brezobzirno/ lupi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

máhati z/s tudi maháti z/s -am z/s nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, tvorni (procesni/dogodkovni) glagol

kdo/kaj pretiti s čim
Vedno (mu) maha s kakšno novo knjigo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

meníti se za in méniti se za -im se za nedovršni glagol, glagol mišljenja, navadno z nikalnico

1.

kdo/kaj imeti, kazati željo, pripravljenost, skrb za koga/kaj
Nihče se ne meni za njegove ideje.

2.

kdo/kaj imeti odnos, odziv, čutenje za koga/kaj
Ni se menil za njene besede.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

ménjati tudi menjáti -am dovršni glagol, glagol splošne lastnosti/splošne spremembe

1.

kdo/kaj napraviti dati kaj za kaj
Menjali so (jim) kruh za cigarete.

2.

kdo/kaj spremeniti kaj
Tolarje je /slabo/ menjal (za marke).

3.

kdo/kaj na novo dati kaj
(Pri avtu) je menjal prebito izpušno cev.

4.

kdo/kaj na novo postaviti koga/kaj
Trener je (v ekipi) menjal oba slabša igralca.

5.

kdo/kaj na novo dobiti kaj
Živali /večkrat/ menjajo dlako.

6.

kdo/kaj spremeniti kaj
Menjali so stanovanje (za nekaj mesecev).

7.

kdo/kaj spremeniti koga/kaj
Človek /z delom/ menja naravo in sebe.

8.

iz avtomobilizma kdo na novo postaviti drugačen položaj zobnikov
Menjal je prestavo.

9.

iz medicine kdo spremeniti glas
V puberteti je menjal glas.

10.

iz jezikoslovja kdo na novo postaviti kaj
Menjal je končnice pri glagolu.

11.

iz šaha kdo zamenjati kaj
Šahista sta menjala trdnjavi.

12.

iz vojaštva kdo naprej premakniti zapovrstjo isto nogo
Vojaki so menjali korak.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

mračíti se -ím se nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj delati se mrko, mračno, neprijazno
Luna se mrači.

2.

brezosebnodelati se mrko, mračno, neprijazno
(Pred eno uro) se je začelo mračiti.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

mŕkniti -em dovršni glagol, tvorni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, navadno v 3. osebi

v posplošenem pomenu kdo/kaj izgubiti vrednost, veljavnost
V tem času je luna /po pričakovanjih/ kar trikrat mrknila.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

nadaljeváti se -újem se nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, v posplošenem pomenu

1.

kdo/kaj biti, obstajati dalje
Sezona se nadaljuje.

2.

kaj biti, obstajati v/na/pri čem / kje / kdaj dalje
Roman se nadaljuje v reviji.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

nadomestíti -ím tudi nadoméstiti -im dovršni glagol, glagol splošne lastnosti/splošne spremembe

1.

kdo/kaj zamenjati koga/kaj
(Pri tem delu) stroj ne more nadomestiti človeka.

2.

kdo/kaj ponovno dati kaj
/S transfuzijami so (bolniku) nadomestili kri.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

nagájati si tudi nagajáti si -am si nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, oseba v množini/dvojini

kdo/kaj povzročati si nevšečnosti
(Med poukom) si /kar naprej/ nagajajo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

nagíbati se -am se in -ljem se nedovršni glagol, glagol (splošne) spremembe

v posplošenem pomenu kdo/kaj bližati se, sklanjati se do—do/okoli/okrog koga/česa / proti/k/h komu/čemu / za/v/na/čez/skozi koga/kaj / pri kom/čem / s/med/pod/nad/pred kom/čim / kod / do kod / kam / kje
Veja se nagiba k tlom /samo pod pritiskom/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

nameníti in naméniti -im dovršni glagol, glagol omogočanja nastajanja

1.

kdo/kaj ciljno/namensko določiti komu/čemu koga/kaj
Darilo je namenil prijatelju.

2.

navadno čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj ciljno/namensko določiti komu/čemu kaj 'dejanje, lastnost'
Namenil mu je pomilovalen pogled.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

namestíti -ím tudi naméstiti -im dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj dati koga/kaj blizu/sredi česa / k/h komu/čemu na/v/ob/med/pod/skozi koga/kaj / kam / v čem / kod
Na stavbe so namestili strelovode.

2.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj dati koga/kaj za koga/kaj blizu/sredi česa / k/h komu/čemu na/v/ob/med/pod/skozi koga/kaj / v/na/po čem / kam / kod
V razred so ga namestili za pedagoškega vodjo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

nanášati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj z določenim namenom nositi koga/kaj do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/pod/nad/skozi/čez koga/kaj / kam
Otroci so /pridno/ nanašali drva v kuhinjo (za veliko krušno peč).

2.

kdo/kaj dajati kaj kot tanko plast na/za/pod/nad/skozi/čez kaj / kam
/V manjših predsledkih/ si je nanašala ličilo na obraz.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

naprávljati se -am se nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

kdo/kaj biti namenjen k/h komu/čemu za/na/v kaj / kam
Napravljali so se na pot.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

naprézati -am nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo pripenjati koga/kaj
Napreza si konje.

2.

čustvenostno kdo/kaj močno nategovati, večati koga/kaj
Napreza si možgane, pa nič pametnega ne domisli.

3.

iz anatomije kdo/kaj zelo forsirati kaj
(Pri solopetju) je /preveč/ naprezala glasilke.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

naročíti se na -ím se na dovršni glagol, glagol ravnanja

v posplošenem pomenu kdo/kaj prijaviti se na kaj
/Kot velik navdušenec/ se je naročil tudi na njihovo glasilo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

nasloníti -slónim dovršni glagol, glagol ravnanja

v posplošenem pomenu kdo/kaj namestiti, dati koga/kaj do/blizu/sredi/okoli/okrog koga/česa / k/h komu/čemu na/v/ob/med/pod/skozi/čez koga/kaj / v/po/ob kom/čem / kam / kod
/Brez večjega tveganja/ je lestev naslonil na/ob zid.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

nasloníti se -slónim se dovršni glagol, glagol ravnanja

kdo/kaj navezati se do/blizu/sredi/okoli/okrog koga/česa / k/h komu/čemu na/v/ob/med/pod/skozi/čez koga/kaj / v/po/ob kom/čem / kam / kod
/Navadno/ se nasloni ob vratni okvir in komentira.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

nasprotováti -újem nedovršni glagol, glagol ravnanja

kdo/kaj namerno drugače delati, nastopati proti komu/čemu
Vodji so nasprotovali /brez pomisleka in z vsemi mogočimi sredstvi/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

nastájati -am nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, navadno v 3. osebi, v posplošenem pomenu

GLEJ: nastáti

iz meteorologije kaj pojavljati se, prihajati od—do/iz česa / sredi česa / v/na/ob/pri čem / kje / pred/pod/nad/med čim / kod / od—do kdaj / kdaj
Sredi Atlantika nastaja področje nizkega zračnega pritiska.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

nastáti -stánem dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, navadno v 3. osebi, v posplošenem pomenu

kaj začeti obstajati od—do/iz česa / sredi česa / v/na/ob/pri čem / kje / pred/pod/nad/med čim / kod / od—do kdaj / kdaj
V tistem času je nastalo več novih kolonij.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

nazadováti -újem nedovršni glagol, tvorni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

v posplošenem pomenu kdo/kaj prehajati z višje stopnje na nižjo
Celotno gospodarstvo je (v zadnjih letih) /precej/ nazadovalo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

naznaníti in naznániti -im dovršni glagol, glagol govorjenja

1.

kdo/kaj vnaprej povedati za koga/kaj
Naznanil je imena nastopajočih.

2.

kdo/kaj namerno sporočiti za koga/kaj
Znanec ga je naznanil (oblastem).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

níčiti -im nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, neobčevalno knjižno

v posplošenem pomenu kdo/kaj povzročati koga/kaj oslabel-o/-ega, nenavzoč-e/-ega
Bolezen /praviloma/ niči človeka.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

obléči obléčem dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj prekriti koga/kaj
Mati je /na hitro/ oblekla otroka.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj namestiti koga/kaj okrog/okoli koga/česa / na koga/kaj / po/na kom/čem / kod
Samo v hudi zimi si je oblekla rokavice.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

obljubíti in obljúbiti -im dovršni glagol, glagol govorjenja

kdo/kaj z govorjenjem izraziti komu/čemu kaj / o čem
/Brez zadržkov/ jim je obljubil nagrado.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

obračúnati -am dovršni glagol, glagol ravnanja

kdo/kaj vzeti v račun kaj
/Dnevno/ si je obračunal potne stroške.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

obvézati in obvezáti -véžem dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj oviti koga/kaj
(S sterilnim povojem) si je obvezala hujšo rano.

2.

kdo/kaj narediti koga/kaj odgovornega k/h komu/čemu / za koga/kaj
Obvezali so ga za zelo nehvaležno delo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

odbíti se -bíjem se dovršni glagol, glagol upravljanja

1.

kdo/kaj odstraniti se od/iz/z/s koga/česa / komu/čemu
Zvok se odbije od stene.

1.1.

kdo/kaj odstraniti se od/iz/z/s koga/česa / komu/čemu
/Pri prevozu/ se je kipu odbila roka.

2.

kdo/kaj pokazati se v/na/pri kom/čem / kje
Prva jutranja svetloba se je odbila v reki.

3.

iz fizike kaj oddaljiti se
Elektrona se odbijeta /eden od drugega / med seboj/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

odmériti -im dovršni glagol, glagol ravnanja

GLEJ: mériti 1

2.

kdo/kaj določiti, nameniti komu/čemu kaj / koliko česa glede na višino in določene okoliščine
/Pod prisilo/ so mu odmerili pokojnino.

3.

iz geografije kdo/kaj določiti kaj
Za nadaljnjo orientacijo so odmerili azimut.

4.

iz prava kdo/kaj določiti, nameniti komu/čemu kaj / koliko česa glede na višino in določene okoliščine
/Glede na hud prekršek/ so jim odmerili visoko kazen.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

odpísati in odpisáti -píšem dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj pisno odgovoriti komu/čemu / na kaj
Dolžni so mu /slovensko/ odpisati.

2.

kdo/kaj pustiti kaj
Lastna firma (mu) bo odpisala nekaj obresti (od posojil).

3.

iz ekonomije kdo/kaj izločiti, opustiti kaj zaradi delno izgubljene oz. izgubljene vrednosti
Firma je odpisala osnovna sredstva in drobni inventar.

4.

čustvenostno kdo/kaj izločiti, opustiti koga/kaj
/Prehitro/ so ga odpisali.

5.

iz prava kdo/kaj prenesti kaj iz zemljiškoknjižnega vložka v drug zemljiškoknjižni vložek
Na katastrskem uradu so odpisali določene parcele.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

odpráviti se -im se dovršni glagol, glagol ravnanja, glagol premikanja

1.

kdo/kaj premakniti se na/v/skozi/čez kaj / kam
Vsak dan se odpravi na pokopališče.

1.1.

kdo/kaj premikati se k/h komu/čemu / na/v/po kaj
Odpravil se je k sorodnikom na obisk.

1.2.

kdo/kaj izraža usmerjenost k čemu / na/v/po kaj
Odpravil se je k izpitu.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

odtŕgati -amstilno -tŕžem dovršni glagol, glagol (splošne) spremembe

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj odstraniti koga/kaj
(Iz zvezka) si je odtrgala kos papirja.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj ločiti koga/kaj od/iz/z/s koga/česa / od kod
Ta dogodek ga je /na silo/ odtrgal od zemlje in od domačih.

3.

v posplošenem pomenu kdo/kaj zmanjšati koga/kaj
/Mesečno/ (mu) (od plače) odtrgajo četrtino siceršnjega zaslužka.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

odtujíti -ím dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj odvrniti, preprečiti koga/kaj
/Z hitrimi akcijami/ so (jim) odtujili precej blaga.

2.

iz prava kdo/kaj odsvojiti koga/kaj
Odtujili so (jim) del premoženja.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

oglušéti -ím dovršni glagol, tvorni glagol, netvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

kdo/kaj postati gluh, neobčutljiv
/Na desno uho/ je /popolnoma/ oglušel.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

olájšati -am dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti/povzročiti manj neprijetno/naporno/zapleteno kaj
/Z delom/ si je olajšala trpljenje.

2.

kdo/kaj narediti/povzročiti manj težko kaj
/Z izločitvijo nepotrebnih predmetov/ so /zelo/ olajšali nahrbtnike.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

opazíti in opáziti -im dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol

1.

kdo/kaj čutno zaznati koga/kaj
Ladje opazi (skozi okno s prostim očesom).

2.

kdo/kaj zaznati / biti pozoren na koga/kaj
Mladega umetnika so kmalu opazili.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

opírati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja

v posplošenem pomenu kdo/kaj nameščati, dajati koga/kaj do/blizu/sredi/okoli/okrog koga/česa / k/h komu/čemu na/v/ob/med/pod/skozi/čez koga/kaj / v/po/ob kom/čem / kam / kod
/Brez večjega tveganja/ je lestev opiral na/ob zid.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

opírati se -am se nedovršni glagol, glagol ravnanja

kdo/kaj naslanjati se do/blizu/sredi/okoli/okrog koga/česa / k/h komu/čemu na/v/ob/med/pod/skozi/čez koga/kaj / kam / v/po/ob kom/čem / kod
/Navadno/ se opira ob vratni okvir in komentira.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

opravíčiti -im dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj z navajanjem objektivnih vzorokov narediti koga/kaj razumljivo, možno
Opravičili so ga (šefu).

2.

kdo/kaj z navajanjem objektivnih vzorokov narediti koga/kaj boljš-ega/-e kot kaže stanje
Z delom je opravičil njihovo zaupanje.

3.

iz šolstva kdo/kaj z navajanjem objektivnih vzorokov narediti koga/kaj razumljivo, možno
Opravičiti (učitelju) izostanek.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

opráviti z/s -im z/s dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj končati s kom/čim
S svojo prejšnjo družbo je opravil.

2.

v zvezah z imeti nič, ne imeti nič, čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj ukvarjati se s kom/čim
V tej službi ima opraviti z ljudmi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

opredelíti se do/proti/za -ím se do/proti/za dovršni glagol, glagol ravnanja

v posplošenem pomenu kdo/kaj pokazati stališče do koga/česa / proti komu/čemu / za koga/kaj
/Navadno/ se /javno/ opredeli do vseh problemov.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

oprémiti -im dovršni glagol, glagol spremembe lastnosti

1.

kdo/kaj načrtno dodati na/v/čez koga/kaj
Opremila si je sobo (s starim pohištvom).

2.

kdo/kaj načrtno narediti boljšega, uporabnejšega koga/kaj s kom/čim za koga/kaj
Z oblačili in vodiči so se opremili za v gore.

3.

iz administracije kdo/kaj načrtno dodati na/v/čez koga/kaj s kom/čim
Dopise so morali opremiti z datumi, prošnje pa s prilogami.

4.

iz filma kdo/kaj načrtno dopolniti kaj s kom/čim
Film je /zvočno/ opremil s posebno glasbo.

5.

iz radiotehnike kdo/kaj načrtno dopolniti kaj s kom/čim
Oddajo je opremil z zvočno kuliso.

6.

iz navtike kdo/kaj načrtno dopolniti kaj s kom/čim
Ladjo so opremili z vso potrebno tehnično opremo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

organizírati -am dovršni in nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj urediti, uskladiti kaj
/Skrbno/ so organizirali zdravstveno službo.

2.

kdo/kaj pripraviti kaj
Organizirali so spopade.

3.

v posplošenem pomenu kdo/kaj pridobiti koga/kaj za/v kaj / v čem
Organizirali so kmete za sodelovanje v uniji.

4.

v posplošenem pomenu kdo/kaj dobiti komu/čemu koga/kaj
Organizirali so jim ležišča v dijaškem domu.

5.

čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti, delati koga/kaj za člana k/h komu/čemu , v kaj / kam / pri kom/čem / kje
Ljudi je organiziral k Zelenim.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

oskrbováti -újem nedovršni glagol, glagol ravnanja

GLEJ: oskrbéti 1-4

5.

v posplošenem pomenu kdo/kaj upravljati koga/kaj
Bolnika so /vsakodnevno/ oskrbovali na domu.

6.

neobčevalno knjižno, v posplošenem pomenu kdo/kaj dostavljati, pošiljati komu/čemu koga/kaj
Ženi in otrokom je /redno/ oskrboval denar in sploh solidno preživnino.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

osredotóčiti -im dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj zbrati kaj
Gospodarstvo in raziskovanje so /izvozno/tržno/ osredotočili (na evropski trg oz. na evropski prostor).

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj usmeriti koga/kaj proti komu/čemu / v/na/skozi kaj / na/v/po čem / kam / kod
Prodajo so osredotočili na tuje trge.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

ovíti ovíjem dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj prekriti koga/kaj
(S širokim šalom) si je ovila vrat.

2.

kdo/kaj namestiti koga/kaj okrog/okoli koga/česa / po/na kom/čem / kje / kod
Šal si je ovila okoli vratu.

3.

kdo/kaj narediti kaj manj mokro
Perilo je ovila /kar na roke/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

oživíti -ím dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj narediti koga ponovno živega
Ponesrečenca so oživili (z elektronapravami) /in z umetnim dihanjem/.

2.

kdo/kaj narediti koga/kaj živahneje, intenzivnejše
Hitra hoja (mu) je oživila kri.

3.

kdo/kaj narediti kaj spet navzoče v zavesti
Dogodek je (v njej) oživil nekdanje občutke.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

páriti se2 -im se in paríti se -ím se nedovršni glagol, glagol ravnanja

kdo/kaj spolno združevati se
Živali se /navadno/ parijo spomladi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

peljáti se péljem se tudi -ám se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

kdo/kaj s prevoznim sredstvom premikati se od—do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / na/v/skozi/čez kaj / po/na čem / za/med/nad/pod kom/čim / kod / kam
Peljali so se od začetka do končne postaje.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

piratizírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja

v posplošenem pomenu kdo/kaj kot pirat upravljati kaj / s čim
Danes se /s hitrim razvojem tehnologij in elektronike na veliko/ piratizira z različnimi zelo iskanimi napravami in napravicami visoke tehnologije.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

pláčati in plačáti -am dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj dati za kaj
Posojilo (jim) bo plačal /po obrokih s čekom/.

2.

kdo/kaj obvezno dati denar za kaj
/Iz štipendije/ je plačal najemnino.

3.

kdo/kaj denarno zadovoljiti za kaj
(Voznika) so /dobro/ plačali za vožnje.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

planíti in plániti -em dovršni glagol, glagol (ciljnega/dogodkovnega) premikanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj nenadoma, zelo hitro premakniti se iz/od koga/česa / k/h komu/čemu / na/v/po/pod/nad/med/skozi/čez koga/kaj / od kod / kam
/V ihti/ je planila mednje.

2.

v zvezi planiti v jok, smeh, čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj nenadoma začeti kaj 'jokati, smejati se'
Planila je v jok, ko jih je zagledala.

3.

čustvenostno kdo/kaj nenadoma napasti koga/kaj , pasti po kom/čem
Nekateri so planili samo nanj, drugi pa še po drugih.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

podelíti -ím dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj dati kaj
Včeraj so (študentom) podelili diplome.

2.

kdo/kaj dati kaj
Jarek podeli njivo /na dva dela/.

3.

iz religije kdo/kaj dati kaj
Podelil (jim) je odvezo in zakrament.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

poglábljati se -am se nedovršni glagol, glagol ravnanja

GLEJ: poglobíti se

kaj širiti se k/proti čemu / v/na kaj čim bolj ustrezno, dovršeno
Celotni kompleks se /samo navidezno/ poglablja v prostor, proti vodilni stavbi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

poglobíti -ím dovršni glagol, glagol ravnanja

kdo/kaj narediti kaj čim bolj ustrezno, dovršeno
/Zaradi stalnih padavin/ so si poglobili strugo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

poglobíti se -ím se dovršni glagol, glagol ravnanja

kaj narediti se čim bolj ustrezno, dovršeno
Njihove prijateljske vezi so se /z leti/ poglobile.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

poíti -ídem dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

navadno v 3. osebi kaj ne biti več na razpolago
Ta knjiga (jim) je že pošla.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

pokloníti -klónim dovršni glagol, glagol ravnanja

kdo/kaj namensko dati komu/čemu koga/kaj
(Za rojstni) dan ji je poklonila staro dragoceno fotografijo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

pokloníti se -klónim se dovršni glagol, glagol ravnanja

kdo/kaj izraziti hvaležnost komu/čemu
Rojaku so se poklonili (za vsa njegova odmevna in širšekoristna dela).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

pokváriti -im dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj narediti kaj slabše, neuporabno
/Z nepravilnim ravnanjem/ je pokvaril stroj.

2.

kdo/kaj narediti kaj manj popolno, dovršeno
Stavbe so pokvarile naravo na obronku gozda.

3.

kdo/kaj narediti koga/kaj zlasti moralno slabega
Slaba družba ga je pokvarila.

4.

kdo/kaj povzročiti kaj manj ugodno, uspešno
/S svojim ravnanjem/ (ji) je pokvaril življenje.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

polníti in pólniti -im nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj delati polno kaj
Polniti blazine (s perjem).

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj dajati kaj v kaj / kam
Vino so polnili v steklenice.

3.

kdo/kaj povzročati polno kaj
Gledalci so začeli polniti dvorano.

4.

kaj delovati na kaj
Sobo je polnil cigaretni dim.

5.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj z veliko mero, intenzivnostjo delovati na koga/kaj s čim
Žalost je polnila duše.

6.

kdo/kaj delati polno kaj
Delo (mu) polni življenje.

7.

iz elektrotehnike kdo/kaj delati polno kaj
Polnijo akumulator, kondenzator.

8.

iz metalurgije kdo/kaj povzročati z določeno snovjo polno kaj
Polnijo plavž.

9.

iz tekstilstva kdo/kaj delati polno, gostejše kaj
Polnijo tkanino.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

ponudíti in ponúditi -im dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj dati koga/kaj na/v/za kaj / kam z določenim namenom, ciljem
Predlog so (jim) ponudili na glasovanje.

2.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj omogočiti kaj
Vrh je (planincem) (v smeri Karavank) ponudil lep razgled.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

poročíti -ím dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj narediti koga za moža in ženo
Matičar in potem še župnik sta ju poročila.

2.

čustvenostno kdo/kaj dati, oddati koga v zakon s kom
Oče ga je /na silo/ poročil s premožnejšo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

poročíti se -ím se dovršni glagol, glagol ravnanja

čustvenostno kdo/kaj postati mož ali žena
/Kot že priletna/ se je poročila (s preprostim človekom) (daleč na podeželje).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

postáviti se -im se dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

v zvezi z na pot, po robu kdo/kaj nasprotovati komu/čemu
/Zaradi vseh storjenih krivic/ se jim je postavil po robu.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

poškodováti -újem tudi poškódovati -ujem dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj slabo narediti kaj
Poškodoval si je obraz (z jedko tekočino).

2.

kdo/kaj narediti kaj slabše, neuporabno
Potres je poškodoval veliko hiš.

3.

iz anatomije kdo/kaj slabo narediti kaj
Poškodovati si meniskus.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

potrudíti se in potrúditi se -im se dovršni glagol, stanjski (duševni) glagol

GLEJ: trudíti se 1-2

3.

čustvenostno kdo/kaj prizadevati si doseči do koga/česa / proti/k/h komu/čemu / /na/v/skozi/čez/med/pod/nad/pred koga/kaj
/Zelo rad/ se je potrudil k njim.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

pozváti -zôvem dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj povabiti koga/kaj k/h komu/čemu na/v/skozi koga/kaj / kam
Delavce je pozval k stavki.

2.

kdo/kaj poklicati koga/kaj k/h komu/čemu na/v/za kaj / kam
Pozvali so ga na sodišče.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

práviti -im nedovršni in dovršni glagol, glagol govorjenja

1.

kdo/kaj navadno z govorjenjem izražati kaj / čem
/Zavzeto/ (mu) je pravila vsebino filma.

2.

navadno v 3. osebi kaj biti zunanji izraz, znamenje za kaj / o čem
Časopis pravi, da vode upadajo.

3.

navadno čustvenostno kdo z govorjenjem izražati kaj
On pravi, da bo to že res.

4.

navadno v 3. osebi kdo/kaj z govorom širiti kaj / čem
O njem pravijo, da je preveč domišljav.

5.

navadno v 3. osebi kaj določati, izražati kaj / čem
/Kako/ o tem že pravi pregovor?

6.

kdo dati komu/čemu ime
V Beli krajini pravijo koruzi /debelača/.

7.

čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj izražati kaj
Zvon pravi bim bam.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

prečístiti -im dovršni glagol, glagol spremembe lastnosti

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti kaj temeljito bolj čisto
Enkrat na mesec (mu) je prečistila celo hišo.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj načrtno narediti koga/kaj boljšega, uporabnejšega
(S posebnim sitom) so prečistili žito (za seme).

3.

iz vojaštva kdo/kaj iztrebiti koga/kaj
Vojaki so prečistili teren (z minami in tanki).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

préčkati -am nedovršni in dovršni glagol, glagol premikanja

1.

kdo/kaj priti čez koga/kaj
/Z lahkoto/ je prečkal obcestni kanal.

2.

kaj biti speljan-o čez koga/kaj
Cesta prečka železniško progo (pri čuvajnici).

3.

iz navtike kdo/kaj prestrezati veter
Jadralec je /z lahkoto in zelo uspešno/ prečkal.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

predáti -dám dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj dati komu/čemu / na/v kaj / kam koga/kaj
Rože ji je predal /kar z levo roko/.

2.

iz športa kdo/kaj izročiti komu/čemu koga/kaj
Štafetno palico je predal hitrejšemu kolegu.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

predlágati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol govorjenja

v posplošenem pomenu kdo/kaj dati koga/kaj k/h komu/čemu / na/v/za kaj / kam z določenim namenom,ciljem
Načrt so (jim) predlagali za nadaljnjo obravnavo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

predstávljati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj navajati komu/čemu koga/kaj
Predstavljala jim je svoje prijatelje.

2.

kdo/kaj delati javn-o/-ega komu/čemu koga/kaj
V galeriji predstavljajo širši javnosti skupino mlajših sodobnih slikarjev.

3.

kdo/kaj kazati, izražati koga/kaj
Maškara je predstavljala ciganko.

4.

kdo/kaj zastopati koga/kaj
Na tem zasedanju je predstavljal državo sam predsednik.

5.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj pomeniti kaj za koga/kaj
Vdor sovražnikov predstavlja resno nevarnost za prebivalce.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

pregánjati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

GLEJ: pregnáti

3.

kdo/kaj poditi koga/kaj
Vsi ga /nestrpno/ preganjajo od doma.

4.

kdo/kaj poditi koga/kaj
Lovski psi preganjajo divjad (že na obronkih pašnikov).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

pregánjati se -am se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, čustvenostno

GLEJ: pregnáti se

kdo/kaj poditi se
Zlikavci so se /prav nesramno/ preganjali (predvsem v predmestjih).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

prenêsti -nêsem dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj premakniti koga/kaj do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam / kdaj / do kdaj
/Lahkotno/ prenese otroka in kovček v vozilo.

2.

kdo/kaj usmeriti koga/kaj do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam / kdaj / do kdaj
Živec prenese dražljaj do možganskega središča.

3.

v posplošenem pomenu kdo/kaj dati koga/kaj v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam
Kroj s krojne pole je prenesla na papir.

4.

čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj prestati kaj / veliko česa
Prenesti je moral veliko krivic in očitkov.

5.

čustvenostno, navadno z nikalnico, v posplošenem pomenu kdo/kaj zdržati kaj / veliko česa
Ta človek /z lahkoto/ prenese veliko alkohola.

6.

iz matematike kdo/kaj premakniti kaj v čem / kje
Prenesel je člene v enačbi.

7.

iz prava kdo/kaj preložiti kaj na koga / kam
Lastninske pravice je prenesel na drugega.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

prenočeváti -újem nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni glagol, tvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj bivati čez noč sredi/okoli/blizu koga/česa / v/na/ob/pri kom/čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje , kdaj / koliko
Prenočujejo kar na prostem, na tleh.

2.

kdo/kaj zadrževati koga/kaj čez noč
/Navadno/ so popotnike prenočevali kar na hodniku.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

prepúščati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj puščati
Izolacija /preveč/ prepušča (toploto).

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj predirati kaj
Zdravnik (mu) je prepuščal gnojne bule na več delih telesa.

3.

v posplošenem pomenu kdo/kaj predajati komu/čemu koga/kaj
Otroke ji je prepuščala (v varstvo in oskrbo) /kar s kratkim sporočilcem/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

prerokováti -újem nedovršni in dovršni glagol, glagol govorjenja

1.

kdo/kaj vnaprej pripovedovati komu/čemu kaj
/Iz kart/ mu je prerokovala boljšo prihodnost.

2.

iz religije kdo/kaj vnaprej pripovedovati komu/čemu kaj
Preroki so jim /pod posebnim božjim vplivom/ prerokovali prihod zveličarja /, da bo prišel zveličar.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

presédati se -am se nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja

kdo/kaj premeščati se od—do/s/z koga/česa / od kod / proti/k/h komu/čemu / na/v kaj / kam / po kom/čem / kje /kod
Presedala se je proti vratom.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

prestopíti in prestópiti -im dovršni glagol, glagol premikanja

1.

kdo/kaj priti čez koga/kaj
/Z lahkoto/ je prestopil obcestni kanal.

2.

kdo/kaj preiti iz/z/s/od/do koga/česa / k/h komu/čemu / v/na/pod/nad/med/pred/skozi koga/kaj / od/do kod / kam
V Pivki mora prestopiti z vlaka na avbtobus.

3.

kdo/kaj zaradi spremembe mišljenja in pripadnosti preiti iz/z/s/od/do koga/česa / k/h komu/čemu / v/na/pod/nad/med/pred/skozi koga/kaj / od/do kod / kam
/Zaradi denarja/ je več nogometašev prestopilo iz starih klubov k Olimpiji.

4.

navadno čustvenostno kdo/kaj čez dogovorjeno mero preiti kaj
/Z lahkoto/ je prestopil vse dosedanje dogovore s partnerji.

5.

iz športa kdo na igrišču nedovoljeno stopiti čez
Tekmovalec je prestopil.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

preuredíti -ím dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

kdo/kaj urediti na novo kaj
/Kot nadobudni mladi raziskovalec/ je stroj preuredil /na elekrični pogon/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

prevzéti -vzámem dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj začeti imeti kaj / koliko česa od/iz koga/česa / od kod / za koga/kaj
Prevzel je pismo za soseda.

2.

kdo/kaj začeti opravljati kaj
/Po materi/ je prevzela vse obveznosti in skrb za družino.

3.

čustvenostno kdo vzeti komu koga
/Nesramno z zvijačo/ mu je prevzel dekle.

4.

kaj začeti intenzivno vplivati na koga
Prijateljeva bolečina ga je /močno/ prevzela.

5.

v oslabljenem pomenu kaj intenzivno zaobjeti, zaobseči koga
Že pred leti ga je prevzelo veliko sovraštvo.

6.

iz igralništva kdo vzeti komu kaj
Soigralcu je prevzel vzetek.

7.

iz športa kdo/kaj dobiti kaj
(Od sotekmovalke) je prevzela štafetno palico.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

preživéti se -ím se dovršni glagol, elementarni (tvorni/netvorni) glagol

kaj postati zastarelo
Taka miselnost se je že preživela.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

prežívljati se z/s -am se z/s nedovršni glagol, elementarni (tvorni/netvorni) glagol

kdo shajati s čim
Preživlja se z invalidnino.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

priblížati se -am se dovršni glagol, glagol (ciljnega/dogodkovnega) premikanja

GLEJ: blížati se 1-3

4.

kdo/kaj postati čim bolj ustrezen-zn-a-o komu/čemu
Rada bi se približala svojim dijakom.

5.

v posplošenem pomenu kdo/kaj postati čim bolj podoben-bn-a-o, enakovreden-dn-a-o komu/čemu
/V storilnosti/ so se približali evropskemu povprečju.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

pridržáti si -ím si dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

v posplošenem pomenu kdo/kaj ohraniti si kaj ‘dejavnost, lastnost’
/Z vso pravico/ so si pridržali primat.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

pridrževáti si -újem si nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

GLEJ: pridržáti si

iz prava kdo/kaj pravno, pogodbeno zagotavljati si kaj ‘pravico’
/Po vseh zakonih in predpisih/ si pridržuje nadzorstvo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

prikázati tudi prikazáti -kážem dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj delati bolj opazno/vidno koga/kaj
Skupina reševalcev (jim) je prikazala reševanje.

2.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj označiti, izraziti bolj opazno/vidno kaj
Igralci so prikazali dobro igro.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

prikázati se tudi prikazáti se -kážem se dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj pojaviti se
(Izza hiše) se je prikazal gospodar.

2.

iz religije kdo/kaj nematerialno pojaviti se
Marija se (jim) je že večkrat prikazala.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

prikazováti -újem nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

GLEJ: prikázati 1-2

3.

v posplošenem pomenu kdo/kaj dajati kaj ‘informacije’
Semafor (gledalcem) prikazuje, koliko točk ima vsako moštvo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

prilastíti si -ím si dovršni glagol, glagol upravljanja

1.

kdo/kaj neupravičeno narediti kaj za svoje
Urednik si je prilastil gradivo in pravico objave.

2.

kdo/kaj neupravičeno nadvladati koga/kaj
/S svojo kljubovalnostjo/ si je moža /popolnoma/ prilastila.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

pripráviti k -im k dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

kdo/kaj nameniti koga/kaj k/h komu/čemu
/Komaj/ se je pripravila k šivanju.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

pripráviti se -im se dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

kdo/kaj biti namenjen k/h komu/čemu / za/na/v kaj / kam
Pripravljali so se za misijo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

prisostvováti -újem nedovršni glagol, elementarni (tvorni/netvorni) glagol

kdo/kaj naslanjati se do/blizu/sredi/okoli/okrog koga/česa / komu/čemu na/v/ob/med/pod/skozi/čez koga/kaj / kam / v/na/pri/po/ob kom/čem / med/nad/pod kom/čim kje / kod
/Navadno/ prisostvuje sejam / na vsaki seji.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

príti do prídem do dovršni glagol, glagol (ciljnega/dogodkovnega) premikanja

1.

kdo/kaj začeti nahajati se do koga/česa / do kod
Zdravnik je prišel do zoba.

2.

kdo/kaj doseči/prebiti se do koga/česa
Prišel je do zasluženega denarja.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

prodájati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj dajati koga/kaj v last za denar
(Tujcem) /brez pravega povoda/ prodaja okoliške parcele.

2.

knjižno pogovorno, čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj kazati kaj 'stanje'
/Brez pravega povoda/ (povsod) prodaja dolgčas in slabo voljo.

3.

čustvenostno kdo praviti, pripovedovati kaj težko sprejemljivega
(Povsod) je (ljudem) prodajal zelo sumljive novice.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

prodájati se -am se nedovršni glagol, glagol ravnanja, čustvenostno

kdo/kaj biti na razpolago
/Kot priznani umetnik/ se je prodaja.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

ravnáti se po -ám se po nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj delati po kom/čem
Zmeraj se je ravnal po drugih.

2.

kdo/kaj delati po čem
Ravna se po navodilih.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

razgíbati -am in -ljem dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj spraviti kaj v dejavnost, narediti koga/kaj aktivnega
/S telovadbo/ si je razgibal otrdele sklepe.

2.

kdo/kaj povzročiti, narediti koga/kaj premičnega, delujočega
Burja razgiba morsko gladino.

3.

kdo/kaj spraviti koga/kaj v intenzivno, živahnejšo dejavnost, narediti koga/kaj aktivnejšega
Film je /duševno in notranje/ razgibal mladino.

4.

navadno čustvenostno kdo/kaj povzročiti koga/kaj bolj sproščeno, živahno
Dogodek je bolnika poživil in razgibal.

5.

kdo/kaj narediti kaj bolj pestro, zanimivo
Pisatelj je razgibal poglavje /z dialogi/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

razhodíti -hódim dovršni glagol, glagol (splošne) spremembe

1.

kdo/kaj pripraviti kaj
/Z veseljem/ (jim) je razhodil pot.

2.

kdo/kaj lastnostno spremeniti kaj
/Prav nemarno/ si je razhodil čevlje in pete.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

razvíjati se -am se nedovršni glagol, glagol splošne spremembe/spremembe lastnosti

1.

v posplošenem pomenu kaj postopno delati se, spreminjati se
Dežela se razvija (v industrijsko državo).

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj postopno postajati večji, močnejši, zrelejši delati se, spreminjati se
Otroku se zobovje /nepravilno/ razvija.

3.

kdo/kaj začenjati obstajati kot rezultat določenega procesa, dogajanja v/pri/na kom/čem / kje / kod
Pri tem procesu se razvijajo plini.

4.

iz meteorologije kdo/kaj začenjati obstajati kot rezultat določenega procesa, dogajanja v/pri/na čem / nad/pod čim / kje / kod
Nad Atlantikom se razvija področje visokega zračnega pritiska.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

rêči čez rêčem čez dovršni glagol, glagol govorjenja, knjižno pogovorno

kdo/kaj izraziti z govorjenjem kaj čez koga/kaj
Rekel (mu) je nekaj čez čast.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

rêči na rêčem na dovršni glagol, glagol govorjenja

kdo/kaj izraziti z govorjenjem kaj na koga/kaj
Na vse obtožbe (jim) ni nič rekel.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

ríniti se -em se nedovršni glagol, glagol (ciljnega/dogodkovnega) premikanja

v posplošenem pomenu kdo/kaj s težavo in silo premikati se, spravljati se iz/od koga/česa proti/ k/h komu/čemu / na/v/po/pod/nad/med/skozi/čez koga/kaj / od kod / kam
Ljudje so se rinili proti vratom.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

ríniti v -em v nedovršni glagol, glagol (ciljnega/dogodkovnega) premikanja

1.

čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj s silo premikati, spravljati koga/kaj v kaj / kam
Sina je /že neokusno/ rinil na fakulteto.

2.

čustvenostno kdo/kaj vztrajno siliti v koga/kaj
/Z neumestnimi vprašanji/ je rinil v njo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

rísati ríšem nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo s črtami upodabljati navadno na gladki površini
/Počasi/ je že risal.

2.

kdo z risbo upodabljati koga/kaj / o kom/čem
Motiv si /prizadevno in z neverjetno voljo/ riše (v notes).

3.

v posplošenem pomenu kdo prikazovati kaj
(Svojim domačim) je risal domače motive (za spomin).

4.

iz umetnosti kdo znati, obvladati kaj
Rad riše živali /v olju/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

rodíti -ím dovršni in nedovršni glagol, elementarni glagol (naravnih pojavov)

1.

kdo/kaj dati
/Prezgodaj, vendar z lahkoto/ je rodila.

2.

čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj povzročiti, dati kaj
Ti dogodki so rodili zaskrbljenost in bolečino.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

ropotáti -ám nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj povzročati močne, kratke glasove
V vinogradu ropota klopotec.

1.1.

dajati močne, kratke glasove
(Na podstrešju) ropota.

2.

kaj ropotajoč premikati se v/skozi kaj / na/v/po čem / kam / kje / kod / kdaj
Vlak redno ropota skozi predor.

3.

slabšalno kdo/kaj izražati nejevoljo zaradi koga/česa / čez/na koga/kaj / o kom/čem / nad kom/čim
Spet (jim) ropota zaradi otrokove neubogljivosti.

4.

iz narodopisja kdo/kaj povzročati močne kratke glasove za kaj
Navada je bila ropotati (jim) za god na različne naprave in instrumente.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

sedéti -ím nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj biti pretežno na zadnjici
Nekateri so sedeli, drugi stali.

1.1.

kdo/kaj biti navadno v sede čem položaju zaradi počitka
Lenuh spet sedi (tam v kotu, tja do devetih).

2.

kdo/kaj imeti sedež sredi česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kdaj / koliko
Na predstavi so sedeli v parterju.

3.

kdo biti v zaporu
/Kot njegov oče/ je tudi on večkrat sedel.

4.

žargonsko, iz umetnosti kdo/kaj nastavljati se za kaj
Že (več slikarjem) je sedel za portret.

5.

kaj po merah ne ustrezati komu/čemu
To pokrivalo mu ne sedi /brez naknadnih popravkov/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024