konservatíven in konzervatíven -vna -o prid., konservatívnejši in konzervatívnejši (ȋ) - 1. ki izhaja iz konservativizma: konservativna miselnost; prevladovalo je konservativno stališče / liberalni mladoslovenci in konservativni staroslovenci; konservativna stranka
// v nekaterih deželah nanašajoč se na konservativno stranko: podprli so ga konservativni poslanci - 2. nav. ekspr. nesodoben, zastarel: ima konservativne nazore o vzgoji / glede mode je zelo konservativna
♦ med. konservativno zdravljenje zdravljenje, pri katerem se skuša ohraniti ali obnoviti okvarjeni del telesa
konservatívno in konzervatívno prisl.: bil je konservativno usmerjen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
nastrojèn -êna -o prid. (ȅ é) knjiž., s prislovnim določilom usmerjen, naravnan: konservativno nastrojeni ljudje;
bojevito nastrojena mladina / logično nastrojeno opazovanje / danes je dobro, veselo nastrojen (dobro, veselo) razpoložen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
polítika -e ž (í) - 1. urejanje družbenih razmer, odločanje o njih s pomočjo države in njenih organov: vplivati na politiko; zanimati se za politiko; pridobiti si vpliven položaj v politiki; ukvarjati se s politiko; napredna politika / podružbljanje politike prenašanje državnih funkcij na samoupravne organizacije in institucije
// notranja politika
// s prilastkom tako urejanje in odločanje glede na nosilca: politika izvršnega sveta; politika Zveze komunistov Jugoslavije / državna, občinska politika - 2. v državah z večstrankarskim sistemom dejavnost političnih strank in njihov medsebojni odnos v boju za oblast: boj med laburistično in konservativno stranko v angleški politiki; opozicijska politika
- 3. s prilastkom urejanje in vzdrževanje odnosov ene države z drugimi državami: mednarodna politika; analiza svetovne politike; načela zunanje politike Jugoslavije
// način urejanja odnosov ene države z drugo: osvajalna politika imperialističnih držav / raznarodovalna politika Hitlerjeve Nemčije / blokovska politika; politika neuvrščenih držav / publ.: politika rasne diskriminacije; politika sile - 4. s prilastkom urejanje razmer in odločanje o njih na določenem družbenem področju: gospodarska, kulturna, prosvetna politika / razvojna politika; določiti poslovno politiko podjetja; repertoarna politika gledališča; dolgoročna politika kreditiranja; publ. kadrovska politika
// publ. določbe, načela za tako urejanje in odločanje: izvajanje začrtane politike - 5. ekspr. ravnanje posameznika z ljudmi, ustrezno okoliščinam: spregledal je njegovo politiko; voditi zahrbtno politiko
● pog. zganjati politiko ukvarjati se s politiko; vnašati politiko v kako dejavnost; ekspr. spet sta zašla v politiko začela govoriti, razpravljati o politiki; publ. stopiti v svet politike začeti se ukvarjati s politiko
♦ ekon. denarna politika; zgod. nova ekonomska politika ekonomska politika v Sovjetski zvezi po letu 1921
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
últradesníčarski -a -o prid. (ȗ-ȋ) polit. nanašajoč se na skrajno konservativno, nazadnjaško stranko ali tako skupino v stranki: ultradesničarska ideologija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
vahabitízem -zma m (ī) konservativno islamsko sunitsko versko in družbeno gibanje, ki se zavzema za vrnitev k temeljem islama; vahabizem: V pokrajini naj bi bilo zdaj nekaj tisoč muslimanov, ki so sprejeli vahabitizem E ↑vahabít
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
vahabízem -zma m (ī) konservativno islamsko sunitsko versko in družbeno gibanje, ki se zavzema za vrnitev k temeljem islama; vahabitizem: nasprotniki vahabizma; začetnik vahabizma; širjenje vahabizma; Na Balkanu se je vahabizem pojavil na začetku vojne v BiH, od tam pa se je razširil tudi v Srbijo, Makedonijo in na Kosovo E ← agl. Wahhabism, nem. Wahhabismus po ustanovitelju gibanja Muhammadu ibn Abd al Wahhabu (okrog 1703–1792)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
zakrmáriti -im dov. (á ȃ) - 1. začeti krmariti: sedel je v čoln, vžgal motor in zakrmaril / ekspr. peruti so zakrmarile po zraku
- 2. z zasukom krmila narediti, da vozilo zavije, se usmeri kam: zakrmariti ladjo, letalo proti vzhodu / motorist zakrmari na drugo stran ceste / ladja zakrmari proti obali / ekspr. riba je zakrmarila s hrbtno plavutjo
// z zasukom krmila zapeljati, pripeljati kam: zakrmarili so ladjo v pristanišče in se kmalu zasidrali
// ekspr. iti, zaviti: zakrmariti v gostilno / vodstvo noče zakrmariti v konservativno politiko - 3. s slabim, napačnim krmarjenjem zapeljati v napačno smer, na napačno mesto: zakrmariti ladjo na pesek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
zdrávljenje -a s (á) glagolnik od zdraviti: zdravljenje mu ni pomagalo;
podaljšati zdravljenje;
poslati na zdravljenje v bolnico;
biti na zdravljenju;
dolgotrajno, pravočasno, uspešno zdravljenje;
zdravljenje alkoholikov, narkomanov;
zdravljenje z obsevanjem, zelišči;
stroški zdravljenja / zdravljenje srčnih bolezni, pljučnice / ambulantno, domače zdravljenje; individualno, skupinsko zdravljenje; klimatsko zdravljenje
♦ med. konservativno zdravljenje pri katerem se skuša ohraniti ali obnoviti okvarjeni del telesa; ležalno zdravljenje pri katerem je ležanje njegov bistveni del; odprto zdravljenje opeklin, ran brez povoja; okupacijsko zdravljenje s primerno dejavnostjo, z opravljanjem primernega dela; stacionarno zdravljenje med katerim bolnik biva v zdravstvenem zavodu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.