Zanima me kaj pravilno: Magičen Koper ali Magični Koper? Besedno zvezo bi uporabili za sklop prazničnih prireditev in dogodkov v času od novembra do januarja. Torej kot ime sklopa prireditvenega dogajanja.

Moj priimek je Škorja. zanimam se za izvor in pomen imena. Izvor iz vasi Črnotiče občina Koper. Omemba priimka že leta 1663, lokacija kraški rob (nekoč meja – mejaši).

Zanima me kako pišemo besedno zvezo plesnogibalne urice. Skupaj, z vezajem ali narazen (plesnogibalne, plesno- gibalne ali plesno gibalne)?

Ob požaru na Krasu se v medijih pojavljajo različne oblike imena za gasilsko letalo znamke Canadair. Kako besedo pravilno naglasimo (in zapišemo) in izgovorimo?

Zanima me zakaj sta v knjižnem jeziku za ribo Thunnus prisotni le besedi tun in tuna. Avtohtoni slovenski ribiči nad Trstom namreč tej ribi pravijo ton. Zdi se mi, da bi bilo prav, da ta beseda postane del knjižnega jezika in da nadomesti besedi tuna in tun, ki nista ne ljudski in ne izvorno slovenski.

Pozdravljeni, zanima me, kako pravilno zapisati uradno ime župnije: npr. Župnija Svetega Jožefa ali Župnija svetega Jožefa. Kako pa je z obliko Župnija sveti Jožef ali svetega Jožefa? Mora biti lastno ime v rodilniku? Hvala za odgovor.

Sem filatelist in občasno pripravljam priložnostne poštne žige, ki jih Pošta Slovenije uporablja za žigosanje poštnih pošiljk. Živim v Portorožu, kjer je z zakonom določena raba italijanščine v javnosti. V ta sklop spada tudi dvojezično poimenovanje poštnega urada v tem območju. Zaradi oglašanja raznih »strokovnjakov« je trenutno nastala zmeda glede tega.

Če spregledam, da različni oblikovalci izpis prilagodijo svoji umetniški ustvarjalnosti, vendarle ugotavljam, da je Pošta Slovenije v brošuri s poštnimi številkami zapisal PIRAN–PIRANO s pomišljajem med slovenskim in italijanskim poimenovanjem in takšen zapis uporabila tudi pri navadnih rednih žigih.

Zdaj smo prejeli navodila, da moramo uporabljati poševnico, čeprav so razni »strokovnjaki« zahtevali vezaj po vzoru zapisa Gozd - Martuljek ali Sap - Šmarje.

Vesel bi bil vašega tolmačenja, saj ste konec koncev »ustavno sodišče« za slovenski jezik. Prosim vas za hiter odgovor. Na pošti trenutno obravnavajo mojo vlogo za žig, katerega osnutek prilagam. Z vašim tolmačenjem in objavo na vašem spletnem portalu boste vsekakor pomiril strasti med filatelisti

V besedilih opažam, da se za poimenovanje župnij (kadar je neko mesto razdeljeno na več župnij) pojavljajo različni zapisi: Župnija Velenje Sv. Martin, Župnija Velenje – Sv. Martin ali Župnija Velenje – sv. Martin. Kateri zapis je pravilen – brez ločila, s pomišljajem, z veliko/malo začetnico dodane sestavine?

Zanima me slovnično pravilni zapis besedne zveze »slovenska obala«.

• slovenska Obala
• Slovenska obala
• Slovenska Obala

Preiskal sem že mnogo spletnih forumov, vendar so si tudi mnenja nekaterih strokovnjakov nasprotujoča.

Spoštovani, za študijske potrebe sem brskala po portalu Fran in pri iztočnici ploščina v SSKJ2 opazila variantnost naglasa (plôščina/ploščína), medtem ko je ta ista iztočnica v Pravopisu zapisana s samo eno varianto naglasa: ploščína. Zanima me, zakaj je temu tako.

Pišem sicer knjigo v angleščini, vendar se mi postavlja vprašanje navajanja dvojezičnih toponimov. Zanima me, kako se pišejo dvojezična imena krajev? Ali se dvojezične oblike navede le ob prvi omembi, kasneje se odloči za eno, ali je potrebno ves čas navajati enako. Ali je to stvar odločitve urednika? Npr. Rijeka/Fiume, Koper/Capodistria. Ali jih je prav pisati na tak način ali je bolj pravilno s pomišljanjem? (Koper-Capodistria)? Ali morda veste, če je uraden zapisa tudi za Trst Trieste/Trst (ali le za slovenske vasi v okolici?).

Pozdravljeni, najrazličnejša podjetja imajo poleg imena zraven še okrajšave, kot so: d. d., d. o. o., s. p. Po pravopisu se te okrajšave pišejo s pikami in presledki, pri Ajpesu pa so podjetja registrirana na najrazličnejše načine, npr. dd, d.d., d.o.o., doo, največkrat tudi brez vejic pri t. i. pristavčnem delu ... Zanima me, ali lahko v nekem besedilu (navajam izmišljeni primer) zapišem:

• Banka Koper, d. d., uspešno posluje.,

če pa je to podjetje pri Ajpesu registrirano kot Banka Koper d.d. (brez vejice pred d. d. in brez presledka pri okrajšavi).

Sam bi pri zapisih v besedilih (sploh v tistih, ki so/bodo javno objavljena) brez pomislekov upošteval slovenska pravopisna pravila (ne glede na zapis v Ajpesu, pri katerem ni nobenega jezikovnega nadzora), nekateri naročniki pa se sklicujejo na zapis v Ajpesu in je jezikovni popravek pri imenu podjetja zanje sporen.

Ali je mogoče racionalno razložiti, zakaj se tako veliko število krajev v Prekmurju in Prlekiji končuje na ci?

Zanima me, kako bi bilo pravilno zapisati: raztovarjanje LADJE ali AVTOV.

V Luko Koper je pripeljala ladja nove avtomobile. Koliko časa potrebujejo za raztovarjanje (avtomobilov? ladje?)

Pozdravljeni, zanima me, kako se sklanja ime nekdanjega podjetja Ljubljana Transport. Obe sestavini ali samo ena? Torej v Ljubljani Transportu ali v Ljubljana Transportu? Vem, da je na to temo že nekaj napisanega, vendar se kljub temu ne znam odločiti, kateri odgovor je pravi.

Zanima me, kako se sklanjajo imena športnih klubov, ekip, npr. Calcit Volleyball, LTH Castings, Helios Suns, Sixt Primorska itd.

V svetovalnici ste na podobno vprašanje že odgovorili, vendar vas vljudno prosim za natančnejše pojasnilo. Zanima me namreč, kako je s sklonljivostjo besede Azerbajdžan v naslednjem stavku:

Predstavniki Republike Armenije, Republike Azerbajdžan(a), Republike Belorusije …

V prej omenjenem odgovoru pišete, da obstaja podskupina samostalniške besedne zveze z desnim samostalniškim prilastkom, ki se lahko sklanja ali ne.

Iz članka Martine Križaj Ortar "O samostalniškem prilastku v imenovalniku", na katerega se sklicujete v odgovoru, razumem, da glede tega, ali se sklanja ena ali obe sestavini, ni pravega pravila. Glede tipa mesto Ljubljana v zaključku na str. 85 piše:

• "[ … ] se v tej obravnavi bolj nagibamo k temu, da [ … ] bi ga imeli za nesklonljivega (še zlasti, kadar je določilo neujemalno). [ … ] Vprašanje sklonljivosti tipa mesto Ljubljana še vedno ni rešeno, morda bi ga uvrstili kar med nesklonljive prilastke."
• In na str. 84: "morda se sklanja le tisto določilo, ki se v imenovalniški obliki ujema z jedrom v spolu, sklonu in številu (prim. gore Škrlatice proti gore Nanos, občine Šiške proti občine Vič)."

Zdi se mi, da takšen zaključek potrjujejo pravopisna pravila § 846 oz. § 853 in 854 (pa tudi § 855):

§ 846 Če lastno ime sestoji iz besed, ki se slovnično ujemajo, se sklanja v obeh (vseh) delih; § 853 Deli poimenovanj se ne ujemajo: § 854 1. Če se del lastnega imena ne ujema, se ta sestavina ne sklanja, npr. Hotel Turist, Hotela Turist, ker to poimenovanje izvajamo iz zveze »hotel z imenom Turist«. § 855 Pomni

• V nekaterih primerih se obe sestavini imena tipa Hotel Turist lahko sklanjata, npr. Založba Lipa, Založbe Lipa/Lipe.

Hotel in Turist se tu v imenovalniški obliki ujemata v spolu, sklonu in številu. Ne pa tudi v podspolu. Ali je to tisto neujemanje, zaradi katerega se v tem primeru druga sestavina ne sklanja?

Če povzamem – zanima me, ali je naslednje sklepanje pravilno: načeloma (ali vsaj: pogosteje) se sklanjajo vse sestavine večbesednega lastnega imena, če se te sestavine slovnično ujemajo (tj. v spolu, sklonu in številu, pa tudi podspolu – kot v primeru Hotel Turist). Zato je v zgornjem stavku pravilneje, da se beseda Azerbajdžanne sklanja.

Na spletni strani Fran sem dobil informacije o etimologiji besede galeb. Piše, da naj bi jo v 19. stol. prevzeli od Hrvatov. Zato me zanima, kako so poprej imenovali to značilno morsko ptico v Slovenski Istri in na Tržaškem Krasu, oz. če še danes tam obstaja kakšen ljudski domač izraz za to vrsto.

Imam vprašanje glede imena organizacije Slovenska karitas: Karitas.

Glede na njihov zapis (npr. na spletni strani) in rabo prevladuje ženska spolska oblika, pravopis pa določa m. spol. To je prva težava. Druga težava je pri zapisih: Škofijska karitas Koper ali Škofijska Karitas Koper ali škofijska Karitas Koper. Kako je z velikimi začetnicami, kako jih upravičiti?

Na isti ravni tudi težava z zapisom župnijska Karitas Trbovlje/Župnijska Karitas Trbovlje/Župnijska karitas Trbovlje. V teh primerih sem uporabljala ž. spol, saj je tako v rabi.

Ali naj v magistrski nalogi manager, management zapisujem kot tujko ali naj to slovenim in pišem menedžer in menedžment? V nazivu fakultete pa je tujka, in sicer Fakulteta za management Koper.

Zanima me, ali je zapis v ocenjevalnem centru/fazi dopusten, če se pridevnik ocenjevalni nanaša tudi na fazo. Bi bilo treba ocenjevalni ponoviti, torej zapisati: v ocenjevalnem centru/ocenjevalni fazi?

Mnogi vpletejo v pripoved, ki se dogaja v preteklem času, prihodnjik. Menim, da je to narobe. Primer Rodil se je v Postojni, kjer je obiskoval osnovno šolo. Kasneje se bo s starši preselil v Koper, kjer bo obiskoval gimnazijo. Po končani gimnaziji se je vpisal na Fakulteto za strojništvo v Ljubljani, kjer bo uspešno dokončal študij.

Pred kratkim je izšel prevod romana Fulvia Tomizze Zlo prihaja s severa in ob tej priložnosti je bil kar nekajkrat zapisan in izgovorjen svojilni pridevnik, ki se nanaša na priimek Tomizza, skoraj dosledno je bil izgovorjen napačno, in sicer [tomicov] ali [tomicev].

Slovarski del Slovenskega pravopisa 2001 je v geslu Tomizza jasen:

• Tomízza -e in Tomízza -a [ica] m, druga oblika s -em oseb. i. (ı̑; ı̑) |italijanski pisatelj| Tomíčev -a -o tudi Tomízzev -a -o [-čev-] (ı̑; ı̑), ●Tomízzin -a -o [-čin] (ı̑)

Priimek Tomizza je samostalnik moškega spola, sklanja se po lahko po 1. ženski (Tomizza, Tomizze) ali 2. moški (Tomizza, Tomizza, s Tomizzem).

Pri svojilnem pridevniku daje SP na prvo mesto podomačitev Tomičev, za katero imam občutek, da je na Obali nihče ne rabi, dopušča pa tudi Tomizzev, ki se izgovori [tomičev]. Na koncu pa navede napačno rabo Tomizzin po zgledu Krležin, Mitjin itd.

Ko sem na napačno rabo v izgovoru [tomicov, tomicev] opozorila, sem naletela na odpor z argumentom, da v tem primeru pač raba odstopa od norme. Jaz pa menim, da vsaka napačna raba že ni kar takoj odstopanje od norme. In zakaj bi bila? Saj ni pri tem nič nelogičnega, pregibanje sledi pravopisnemu načelu, da dopušča izvirni zapis Tomizzev, govorjeni [c] pa se pretvori v govorjeni [č], kot se tudi pri moškem imenu Tomica – Tomičev (Ivica – Ivičev) ali Franc – Frančev, ne nazadnje tudi Mojca –- Mojčin. Argument je bil še ta, da svojilnega pridevnika, ki se nanaša na Cavazza, nihče ne izgovarja [kavačin], da se vsi izognejo in rabijo raje vloga Borisa Cavazze. Izgovora [tomičev] se otepajo tudi z argumentom, da je neustrezno tudi Baruca – Baručev, ker je iz pogovornega jezika domača edinole raba pač Barucin, pa naj gre za moškega ali žensko (knjižno pravilno seveda le Baručev). Mislim, da tuji izvor oz. zapis priimka nima pri tem nič opraviti, saj sledi slovenskim pravopisnim načelom.

Kaj storiti v takem primeru, ko se Slovenski pravopis 2001 zanika, še zlasti, ker imajo domačini na Obali že slabo pravopisno izkušnjo z Izolčani (v rabi je Izolani)?