čístka čístke samostalnik ženskega spola [čístka] 1. proces, pri katerem se odstavi, odstrani ljudi, ki so za koga nezaželeni, zlasti z vplivnih položajev; SINONIMI: ekspresivno čišča 1.1. dejanje, proces, pri katerem kdo odstrani, se znebi česa odvečnega, nepotrebnega, nezadovoljivega
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz rus. čístka, iz ↑čistiti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
kópen -pna prid.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
kopneč deležnikPRIMERJAJ: kopneti
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
kopnênje -a s (é) glagolnik od kopneti: kopnenje snega / čuti se kopnenje jeze
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
kopnéti -ím nedov. (ẹ́ í) 1. nav. 3. os., v zvezi s sneg biti v vedno manjši količini: sneg že kopni;
pren., ekspr. prihranki kopnijo
● ekspr. v bolezni je vidno kopnela slabela, hirala// ekspr., z dajalnikom izraža, da se nehuje stanje, razpoloženje, kot ga določa samostalnik: jeza mu že kopni; upanje, da pride, mu je bolj in bolj kopnelo 2. zastar. koprneti: kopnel je po časti kopnèč -éča -e:
kopneči sneg
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
kopnéti -ím nedov. kôpni -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla; kopnênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) Sneg že ~i; poud.: Prihranki ~ijo |jih zmanjkuje|; Jeza mu že ~i |ponehuje|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
kopnéti -ím
nedov. v zvezi s snegom izraža, da je kaj v vedno manjši količini SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024
kopnẹ́ti – glej kópen, koprnẹ́ti
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
kopnẹ́ti, -ím, vb. impf. schmelzen, zergehen (vom Schnee): sneg kopni; — srce mu kopni, er wird muthlos, Cig., C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
kopneti glagolPRIMERJAJ: kopneč
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
kopnéti -ím nedov.
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
kopneti
TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
kopneti ► ˈkoːpn̥t ˈkȯpniːn nedov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
kopniti se [kopnīti se kopní se]
nedovršni glagolkopneti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
koprnéti koprním dovršni glagol [kopərnéti] 1. zelo, nezadržno si želeti koga, česa1.1. ekspresivno doživljati močno, izrazito občutje, zlasti negotovost, strah
ETIMOLOGIJA: = češ. koprnět ‛dreveneti, otrdevati’, morda sorodno s ↑kopneti - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
koprnẹ́ti -ím nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
koprnẹ́ti, -ím, vb. impf. vergehen, verschmachten; od revščine k., Ravn.; od tvoje jeze koprnimo, Ravn.; od strahu k., Burg.; — schmachten, lechzen: od žeje k., Mur., Cig., Jan.; — k. po čem, ein sehnsüchtiges Verlangen nach etwas haben; — prim. kopneti, Levst. (LjZv.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
okopnéti -ím dov. okopnênje; drugo gl. kopneti (ẹ́ í) Prisojna pobočja so okopnela
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
prekopnéti -ím dov.; drugo gl. kopneti (ẹ́ í) Na južnih pobočjih sneg hitro ~i
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
prẹkosȏłnčən, -čna, adj. = preksolnčen, sonnseitig: bogastvo je začelo kopneti, kakor vzpomladni prekosolnčni sneg, Vrt.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
skopnéti -ím dov. skopnênje; drugo gl. kopneti (ẹ́ í) Sneg je skopnel; poud. Upanje mu je skopnelo |prenehal je upati|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
skopnẹ́ti -ím dov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
skopnéti -ím dov.
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
snég -á m (ẹ̑) 1. padavine v obliki snežink: sneg naletava, je ponehal;
pog. sneg gre sneži;
v hribih bo padal sneg bo snežilo;
burja nosi sneg;
dež s snegom;
dež in sneg / verjetno bo spet sneg; kaže na sneg; ekspr. diši po snegu / pri označevanju krajevnosti ali časovnosti: ne stoj na snegu; les so spravljali tudi v snegu in mrazu // te padavine kot bela snov na podlagi, zemlji: sneg kopni, se tali, se udira; sonce topi sneg; gaziti sneg, po snegu; kidati sneg; otresti sneg s plašča; drevje se je polomilo zaradi snega; avtomobil je obtičal v snegu; hribi so pokriti s snegom; sipek, trd sneg; svež sneg; knjiž. bleščeč, lesketajoč se sneg; sneg je na površini zmrznjen / stopiti v cel sneg nepregažen, neprehojen; južen sneg razmehčan, topeč se; moker sneg; plazovit sneg ki se (rad) loči, odtrga od celote; puhasti sneg; večni sneg ki stalno pokriva površje zemlje / mn., knjiž. visoki snegovi so začeli kopneti 2. stepen beljak: umešati sneg / beljakov sneg
● ekspr. sneg se kadi (močno) sneži z vetrom; ekspr. sneg se ponuja začenja rahlo snežiti; drva so pripravili do snega do zime; publ. zimske počitnice so preživeli na snegu vse počitnice so se smučali, sankali; knjiž., ekspr. ekspedicija je bila izgubljena v snegu in ledu v pokrajini, pokriti s snegom in ledom; šport. žarg. sneg je hiter dopušča, omogoča velike hitrosti pri smučanju, sankanju; pog. sneg na ekranu svetle, migotajoče pike na televizijskem zaslonu zaradi šibkega vhodnega signala; marčev sneg je siromakov gnoj
♦ alp. gnili sneg otajan, star sneg, ki se seseda; jamičasti sneg z jamicami, ki nastajajo zaradi taljenja snega; geogr. ločnica večnega snega višinska ali polarna meja, onstran katere sneg nikoli ne skopni; meteor. južni sneg ki pada pri temperaturi okoli 0 °C
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
süšìti -ím nedov. sušiti: Aszalni; szüsiti KOJ 1833, 151 süšìti se -ím se kopneti, manjšati se: krivicsno blágo, denok sze ono szploh szüsi KOJ 1845, 122 süšéči -a -e sušeč: tak je szüsécsa môcs szunca doszta ménsa KAJ 1870, 122
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
tȃjati -am nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.