béka -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

bil2 -a -o deležnik
I. v slovnični vlogi za tvorbo zloženih glagolskih oblik
1. v zvezi z (nezanikanimi in zanikanimi) sedanjiškimi spregatvenimi oblikami glagola biti sem in opisnim del. na -l za tvorbo predpreteklika; SODOBNA USTREZNICA: bil
2. v zvezi s pogojnikom bi glagola biti sem in opisnim del. na -l za tvorbo preteklega pogojnika; SODOBNA USTREZNICA: bil
II. kot (značilna) sestavina predpreteklika, tvorjenega od dovršnih in (redkeje) nedovršnih glagolov, predpreteklik v pomenski vlogi
1. izraža preteklo preddobnost; SODOBNA USTREZNICA: bil
1.1 izraža dejanje, ki se je končalo ali (omejeno) trajalo pred nastopom drugega dejanja
1.1.1 v predmetnih odvisnih stavkih izraža preddobnost dejanja, ki je postalo predmet zaznavanja, mišljenja, védenja, pripovedovanja
1.2 v vzročnih odvisnih stavkih in v pojasnjevalnem delu vzročnega priredja izraža preteklo dejanje ali stanje, na katerega se posledično veže sledeče preteklo dejanje ali stanje
1.3 v časovnih odvisnih stavkih izraža izvršeno dejanje, ki mu neposredno sledi drugo preteklo dejanje, pogosto kot prvo iz niza
1.3.1 v časovnih odvisnih stavkih izraža umeščenost opisovanih dejanj v preteklost
1.4 poudarja preddobnost izbranega, konkretnega dejanja (ali izbranih, konkretnih dejanj) iz niza preteklih dejanj
2. izraža stanje kot posledico v preteklosti izvršenega dejanja; SODOBNA USTREZNICA: bil
3. izraža časovno odmaknjeno ali davno preteklost; SODOBNA USTREZNICA: bil
4. izraža preteklo istodobnost; SODOBNA USTREZNICA: bil
4.1 z nedovršnim ali dovršnim glagolom izraža istodobnost (izbranega) trajajočega ali dovršenega preteklega dejanja
4.2 izraža istodobnost preteklega dejanja kot posledice (še trajajočega) stanja
4.3 izraža istodobnost preteklega dejanja kot konkretizacije dejanja s splošnejšim pomenom
5. izraža preteklo zadobnost; SODOBNA USTREZNICA: bil
5.1 izraža zadobnost (izbranega) preteklega dejanja v odnosu do drugega preteklega dejanja
5.2 izraža zadobnost preteklega dejanja, ki posledično sledi drugemu preteklemu dejanju ali stanju
FREKVENCA: približno 4500 pojavitev v 42 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

čezostati -stanem (čezostati, čriezostati) dovršni glagol
1. kaj; komu/čemu biti še neporabljen, nerazdeljen; SODOBNA USTREZNICA: ostati, preostati
2. kaj; (od česa), čemu s tem, da se ne porabi, narediti, da kaj ostane na razpolago; SODOBNA USTREZNICA: prihraniti
3. kdo/kaj izraža, da kdo/kaj ne preneha biti, obstajati; SODOBNA USTREZNICA: ohraniti se
3.1 kdo; komu, s kom ostati živ dlje od zakonca oz. družinskega člana/članov in se zaradi tega znajti v posebnem položaju, stanju; SODOBNA USTREZNICA: preživeti
3.2 kdo ostati živ; SODOBNA USTREZNICA: preživeti
4. kdo/kaj; pred čim ostati živ kljub negativnim okoliščinam; SODOBNA USTREZNICA: preživeti
FREKVENCA: 111 pojavitev v 14 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

drẹvę́nka, f. 1) ein Getreidemaß (der Metzen), Habd., M., vzhŠt.; — 2) ein großer Korb, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

drobtina -e samostalnik ženskega spola
1. majhen del kruha, ki nastane pri lomljenju večjega kosa; SODOBNA USTREZNICA: drobtina, košček
2. notranji, mehkejši del kruha; SODOBNA USTREZNICA: sredica
FREKVENCA: 27 pojavitev v 9 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

erbas [ẹ́rbas] (verbas) samostalnik moškega spola

pletena torba; jerbas

PRIMERJAJ: jerbas

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

grota, f. der Leiterwagen, Rez.-C.; = pl. grote, Guts.-Cig.; — prim. srvn. gratte, Korb, kor.-nem. gratte, zweirädriger Wagen, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

ję́rbas, m. 1) runder, aus Ruthen geflochtener Korb, der auf dem Kopfe getragen wird; — 2) lederner Sack für Mehl, ein Schlauch, C.; — iz: Gertfass (?), Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

jerbas jerbasa samostalnik moškega spola
zemljevid
jə́rƀas, jə́rƀəs
jerbas
u svọ́ːta [...] prađ ƀˈlika načjòː, sa mẹ̀ːlẹ žẹ́ːne jə́rƀas na ǥwáːƀẹ

ję́rbasčək, -čka, m. dem. jerbasec; kleiner runder Korb.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

kòrb -a m, v zvezi korb dati zavrniti: Polszkoga Krála oprosena csí nyemi je tudi korb dála KOJ 1848, 66

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

kọ̑rba -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

kǫ̑rba, f. der Korb; der runde Kopfkorb, jvzhŠt.; — = koš, C.; — iz nem.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

korba [kọ̑rba] samostalnik ženskega spola

košara

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

korba -e samostalnik ženskega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

korbáča, f. großer Korb, Mur., Volk.-Pjk. (Črt.)

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

korbica -e samostalnik ženskega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

kōrp, m. der Korb, M., Z.; — iz nem.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

korvẹ̑ta -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

košár, -rja, m. 1) der Korbmacher, der Korbhändler, Mur., Cig., Jan., Danj.-Valj. (Rad); Gori v Šmarji So sami košarji, Jurč.; — 2) kǫ̑šar, kdor s košom na hrbtu po svetu hodi, berač ali krošnjar, Gor.; — 3) košár = košara, C., ogr.-Mik.; slamni košar, der aus Stroh geflochtene Korb, Danj. (Posv. p.); — 4) košarji = raki, Krustenthiere oder Krebse (crustacea), Jan., C., Erj. (Ž.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

košárica Frazemi s sestavino košárica:
dáti kómu košárico, dobíti košarico

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

košarja -e samostalnik ženskega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

kôšek -ška m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

košníca, f. 1) der Korb, Jan., Krelj; — der Bienenkorb, Cig., C.; na deske poveznjene slamnate košnice, Levst. (Beč.); — 2) der Weinpresskasten, C.; — 3) neka bekova trta, Ip.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

košúlja 1., f. 1) der Korb, Z.; — okrogel, iz srobotine spleten košek z majhno odprtino, v katerega se lešniki, orehi i. t. d. spravljajo, C., M., Kras; — 2) ein Handwägelchen mit geflochtenem Wagenkorb, Idrija.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

košȗra, f. elender Korb, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

krbúlja, f. die Kieze, Cig.; der "Korb", C.; — iz nem.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

krušen pridevnik

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

napę́riti, -im, vb. pf. 1) mit einer Spitze o. mit Spitzen versehen: n. dreto, mit einer Borste versehen, C.; n. nit, einfädeln, C.; (n. iglo, einfädeln, Luče [Št.]-Erj. [Torb.]); n. grablje, Zähne am Rechen anbringen, C.; n. kolo, das Rad mit Speichen versehen, Cig.; z britvami n. kolo, Npes.-Glas.; n. zajca s slanino, den Hasen bespicken, Cig., Jan.; n. se, die Federn aufsträuben: purman se je naperil, Kr.; — tudi: človek se naperi, (bläht sich auf), Dol.; — 2) n. nogavico: splesti nekoliko začetnih vrst, da potem drug, ki še ni tako umetalen v tem delu, lehko dalje plete, Rihenberk-Erj. (Torb.); — n. obod = pripraviti ga za nadaljnje delo, Rib.; naperiti, das Gerippe für ein Geflecht (z. B. für einen Korb) herstellen, Kras; — n. strune, die Saiten beziehen, Cig.; — 3) richten: n. kopje, die Lanze einlegen, Cig.; — n. kaj zoper koga, etwas wider jemanden richten, BlKr.; — naperjen biti, gerichtet sein, Cig. (T.); dovtip, naperjen zoper kaj, Zv.; tožbo n., LjZv.; to vse je proti tebi naperjeno, Savinska dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

ogrẹ́bati, -grẹ̑bam, -bljem, vb. impf. ad ogrebsti, ogreniti; 1) umhäufeln, Cig., Jan.; koruzo o., C.; — 2) scharren, abscharren; ogenj o., Mur.; o. praško, den Kohlenstaub bei einem Kohlenmeiler abscharren, Cig.; čebele, roj v panj o., den Bienenschwarm in den Stock oder Korb fassen, einkörben, Cig., C., Polj.; sneg raz streho o., den Schnee vom Dache scharren, Z., Polj.; o. dimnik, den Ruß aus dem Schornstein scharren, Cig.; — 3) bekratzen, Cig.; — o. se, sich kratzen: berač se ogreba, Polj.; — o. se, zaudern, zögern, eine Arbeit nicht angehen wollen, Cig., Fr.-C., Polj.; — 4) ogreba me = zebe me, jvzhŠt.; (prim.: dekla v mrzli sobi zimo ogreba, Slom.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

ogrébsti, -grébem, vb. pf. 1) umscharren, umhäufeln, Cig., Jan.; krompir o., Cig.; koruzo o., jvzhŠt.; — 2) abscharren: sneg s strehe o., Cig.; o. dimnik, den Ruß aus dem Schornsteine scharren, Cig.; — roj, čebele o. v panj (košnico), den Bienenschwarm in einen Stock (Korb) fassen, einkörben, Cig.; — 3) bekratzen, Cig.; mačke so ga ogreble, Vrt.; strela lipo nekoliko osmodi in ogrebe, LjZv.; — ritzen, Erj. (Min.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

oprosìti opròsim dov.
1. zaprositi, naprositi: Poglavárje szo Pápo za sztrosek oproszili KOJ 1845, 54
2. zasnubiti: i te prvle kakbi jo oproszo, povem ti AIP 1876, br. 10, 6; i szi mené od pokojnoga ocso oproszo AIP 1876, br. 3, 7; záto da je nemskoga caszara cseri oproszo AI 1875, br. 1, 4
opròšeni -a -o
1. zaprošen, naprošen: dühovnicke szo oproseni na vcsênye AIP 1876, br. 4, 7
2. zasnubljen: Polszkoga Krála oprosena csi nyemi je tudi korb dála KOJ 1848, 66

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

plenjír, -rja, m. = jerbas, der Korb, (od it. paniere, Korb), Vreme-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pleteníca, f. etwas Geflochtenes: ein geflochtener Korb; — der Wagenkorb, vzhŠt.-C.; — der Maulkorb (aus Ruthen geflochten), Štrek., Kras; — die Haarflechte, Mur.-Cig., Jan.; — = pleten bič, eine geflochtene Peitsche, Kamnik (Gor.)-Erj. (Torb.); — ein aus Stroh geflochtenes Band, Cig.; — p. luka, eine Flechte (ein Kranz) Zwiebeln, C.; — ein aus Teig geflochtener Strietzel, Mur., Danj.-C.; — eine geflochtene Umzäunung, Cig.; — = lesa, die geflochtene Darre, C.; — eine geflochtene Matte, C.; — der Teppich, M., UčT., Zilj.-Jarn. (Rok.); — z volne pletena jopa, Gorenja Soška dol.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

podprǫ̑ga, f. 1) = podprog, Cig., Jan., Hip. (Orb.); der Bauchgurt beim Zuggeschirr, Ravn. (Abc.); podproge podvezati konju, ein Pferd gürten, Cig.; — 2) das Tragseil, der Tragriemen (z. B. der unter eine Butte o. einen Korb gegeben wird), C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

prerámən, -mna, adj. prerȃmni koš, der Korb, der auf dem Rücken getragen wird, Cig., Svet. (Rok.), LjZv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

prǫ́cajna, f. ein geflochtener, runder Korb ohne Henkel, C., BlKr.; v procajnah (procanjah) nosijo blagoslov v cerkev o veliki noči, BlKr.-Navr. (Let.); — ein bauchiger Korb mit Henkeln, Cig., Lašče-Levst. (Rok.); — (tudi: prǫ̑caj, prǫ̑cək, Dol.); — prim. cajna.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

rokobràn, -brána, m. die Armschiene, Cig.; — (-brȃn, f. der Korb am Reitersäbel, Cig.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

spleteníca, f. 1) ein (geflochtener) Korb, Mur., Cig., Schönl.; dvanajst spletenic so bili napolnili, Jsvkr.; — der Wagenkorb, die Wagenflechte, Mur., Cig., C., M.; — 2) eine geflochtene Decke, eine Strohmatte, Dict.; — 3) ein verflochtener Wachsstock, C.; — 4) = kita, der Zopf, Z.; — 5) = spletenka 1), Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

spletenica [spleteníca] samostalnik ženskega spola
  1. spletena torba
  2. zvitek voska s stenjem, iz katerega narežejo svečenepopoln podatek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

spletenjáča, f. ein geflochtener Korb, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

spletníca, f. = spletenica 1), der Korb, M.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

šȋbnik, m. aus Ruthen geflochtener Korb, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

šibnjáča, f. aus Ruthen geflochtener Korb, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

škȗndra, f. eine Art Korb: iz leskovih viter spletena košara z dnom iz deščic, Notr., Gor.; — prim. lat. scutra, flache Schüssel, Levst. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

švȋglja, f. 1) eine lange Ruthe, Z., Tolm.; — 2) ein hochaufgeschossener, schlanker Baum, Cig., Jan., Lašče-Levst. (Rok.), Savinska dol.; ein solcher Mensch, Cig.; take dolge šviglje niso nikoli močne, Lašče-Levst. (Rok.); — 3) = jerbas, pletenica, ein Korb, Kameno-Erj. (Torb.); — 4) = driska, hitrica, Jan., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

tȃrča, f. 1) die Tartsche, der Schild, Meg., Dalm., Krelj; — 2) die Zielscheibe, das Ziel, Dict., Mur., Cig., Jan., nk.; — 3) ein runder Korb; tarčo polno jagod nabrati, Savinska dol., — prim. nem. Tartsche, fr. targe, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

vę́rbas, m. = jerbas, der Korb, C., Mik., LjZv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

verbasopomba -a samostalnik moškega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

vezíka, f. die Korb- oder Bandweide (salix viminalis), C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Število zadetkov: 50