bitvọ, n. = betvo, Mik. (Et.); — nagl. morda: bitvọ̀; koren: by-.
bljúšč, m. 1) die Schmerwurz (tamus communis), Medv. (Rok.), Ip.-Erj. (Torb.); koren za bodljaje, Dict.; — 2) der Epheu (hedera helix), Rib.-Mik.; ta človek je zelen kot bljušč, BlKr.; — 3) = bljuščec, C.
drásta, f. die Riese, die Runse, (= drča) Soča, Plužna-Erj. (Torb.); — koren: der-, Štrek. (LjZv.).
izpípati, -pȋpam, -pljem, vb. pf. ausraufen, herausreißen, Guts., Cig., M.; koren, repo i., Št.; las si i., Cig.; zob komu i., Gor.
jalāpji, adj. j. koren = jalapa, Cig.
kǫ̑ckovən, -vna, adj. tessularisch, Cig. (T.); — cubisch: kockovni koren, die Cubikwurzel, Cig. (T.).
kojíti, -ím, vb. impf. erziehen, aufziehen, Meg., Habd., Mur., Cig., Jan., Trub., Dalm., Nov., BlKr.-DSv.; koji svoje otroke Bogu k časti, Krelj; tudi: živino k., Svet. (Rok.); — prav za prav: stillen, (koren: ki-), Mik. (Et.).
korę̑n,* m. 1) die Wurzel; travo pomuliti do korena; — čarodelni k., die Zauberwurzel, Cig.; — do korena, gründlich: do korena pohujšati koga, svoje življenje preinačiti, LjZv.; jeziku seči do korena, eine Sprache gründlich erforschen, Levst. (Zb. sp.); — ein überaus starker Mensch, Cig.; Pekta pod senčno lipo ž njo, S korena Pegama glavo, Vod. (Pes.); — gorski k., der Gebirgsstock, Cig. (T.); — der Fuß des Berges, Jan.; — die Wurzel (math.), Cig., Jan., Cig. (T.); kvadratni, kubični k., Cel. (Ar.); k. potezati, die Wurzel ausziehen, Cig. (T.); — die Wurzel eines Wortes (gramm.), Jan., nk.; — 2) der unterste Balken eines gezimmerten Hauses, = podsek, C.; — 3) = oselnik, Npes.-Vraz; — 4) navadni k., die Möhre oder gelbe Rübe (daucus carota); poletni veliki k., große Sommerwurz (orobanche major), Tuš. (R.); — ciganski k., das Leimkraut (silene pumilio), Josch; — črni k., die Haferwurz (scorzonera), Tuš. (B.), Medv. (Rok.); tudi: das Beinwell (symphytum officinale), Z., Josch; — rdeči k., die Lotwurz (onosma stellulatum), GBrda-Erj. (Torb.); — zlati k., die Gold- oder Asphodillwurz (asphodelus), Dict., Jan., C., Medv. (Rok.); — divji k., der Wasserschierling (cicuta), C.; = smrdljivi k., Cig., Strp.; — zviti k., der Weiderich (lythrum salicaria), Cig.; — volčji k., der Eisenhut (aconitum), Dict., Z.; tudi: der Seidelbast (daphne), M.; — grižni k., die Blutwurz (tormentilla), Strp.; — rožni k., die Rosenwurz (rhodiola rosea), Junska dol. (Kor.), Josch; — rženi k., die weiße Zaunrübe (bryonia alba), Josch; — gadji k., die Natterwurz (polygonum bistorta), Cig.; = kačji k., Medv. (Rok.); — kravji k., die Flockenblume (centaurea phrygia), Medv. (Rok.); — svinjski k., die Knoten- oder Feigwarzenwurz (scrophularia nodosa), Cig., C., Medv. (Rok.); — mastni k., der Sanikel (sanicula), C.; — sladki k., die Süßwurz (glycyrrhiza), Cig., Medv. (Rok.); divji sladki k., wildes Süßholz (astragalus glycyphyllos), Medv. (Rok.); — mrtvični k., der Baldrian (valeriana), C.; — veliki k., wahrer Alant (inula Helenium), M., Josch, Tuš. (B.), Medv. (Rok.); = tolsti k., Meg.; — blagostni k., das Benediktenkraut (geum urbanum), Medv. (Rok.); = žegnani k., Cig., Tuš. (B.); — jesenov k., der Diptam (dictamnus), Glas.*; — tudi: kǫ̑ren, Kr.-Valj. (Rad); (kǫ̑rən, -rna, ogr.-C.).
korę̑n (dodatek k slovarju), dodaj na koncu v predzadnji vrsti, božični k., die Winterblume (eranthis).
korę̑nčək, -čka, m. dem. korenec; 1) das Wurzelchen; — eine kleine Möhre; k. strgati komu, jemandem ein Rübchen schaben (s kazalnikom desne roke drgniti po kazalniku leve), V.-Cig., Kr.; objokanemu revežu korenček stržejo in krog njega skačejo, Glas.; — 2) der Ingwer, Cig., DZ.; — korenčki, Gewürz, C.; — sladki k. = divji sladki koren, jvzhŠt.
korę̑nəc, -nca, m. dem. koren; 1) das Wurzelchen, Mur., Dalm., Valj. (Rad); — 2) der Ingwer, vzhŠt.-C.; — sladki k., = sladki koren, die Süßwurz, C.
korenína, f. 1) die Wurzel; korenine pognati, poganjati, Wurzeln treiben; s korenino izdreti, entwurzeln; srčna k., die Hauptwurzel, Cig., Tuš. (B.); privrhnja k., die Thauwurzel, Cig., Tuš. (B.); — dobre korenine, wurzelecht, Cig.; mož stare korenine, ein Mann von altem Schrot und Korn; — do korenine ozdraveti, von Grund aus heilen, Cig.; — die Wortwurzel (gramm.), Cig., C.; pogl. koren; — 2) kačja k., die Natterwurz (polygonum bistorta), Cig.; — leskova k., die Haselwurz (asarum europaeum), Cig., Medv. (Rok.).
korenjè, n. coll. 1) das Wurzelwerk, Wurzeln, Mur., Cig., Jan., ogr.-Valj. (Rad); — 2) Möhren, gelbe Rüben; repa, korenje, slabo življenje, Npreg.-jvzhŠt.; tudi: korę̑nje, jvzhŠt.; korénje, Gor.-Valj. (Rad); divje ali svinjsko k., die wilde Mohrrübe (daucus carota), Medv. (Rok.); kravje k. = kravji koren (centaurea phrygia), C.; — krvavo k., das Ruprechtskraut (geranium Robertianum), Cig.
kornìč, -íča, m. = korenček, ogr.-Valj. (Rad); prim. koren.
lę́cati, -am, vb. impf. 1) biegen, C.; — l. komu, Schlingen legen, C.; — 2) l. se, sich strecken, sich recken (z. B. vor Schläfrigkeit), Mur., Cig., Jan., Mik., vzhŠt.; — 3) l. se, beben, sich fürchten, zagen, C.; leca se duša moja, kajk.-Valj. (Rad); — 4) lecati, in Furcht, in Angst sein, ogr.-C.; verzagen, Meg.; — 5) l. za čim, nach etwas sich sehnen, C., ogr.-Mik.; — koren: lenk-; prim. lekniti.
lẹčę̑n 2., adj. koren lečen, eine Zauberwurzel, Npes.-Jan. (H.).
mę́cati, -am, vb. impf. 1) weich machen, Dict., Mur.; vime m., vor dem Melken das Kuheuter erweichen, vzhŠt.-C.; sadje, grozdje m., (šaljivo) = poskušati, če je že mehko, Cig., vzhŠt.; — m. koga, einem hart zusetzen, z. B. um ihm ein Bekenntnis abzuzwingen, Cig.; — sadje m., das Obst abliegen lassen, Gor., vzhŠt.; m. se, weich werden, abliegen; hruške se mecajo, grozdje se meca, Mik., Dol., Gor., vzhŠt.; — 2) weich werden, Cig. (T.), Vrtov. (Vin.), Dol.; grozdje meca, Rihenberk-Erj. (Torb.); petrovke (hruške) mecajo že o sv. Petru in Pavlu, LjZv.; — 3) zögern, zaudern, mit der Sprache nicht heraus wollen, Cig., C., Lašče-Erj. (Torb.); meca in meca in noče na dan z besedo, ZgD.; — prim. mehek, koren: męk-.
mrẹstíti se, -ím se, vb. impf. brunften, sich begatten, C.; zdaj se gadi mreste, Borjana v Kotu-Erj. (Torb.); divji petelin se mresti (balzt), SlN.; jeleni se mreste, Svet. (Rok.); — prim. brestiti se, koren: ners-, Mik. (Et.).
mȓkvica, f. dem. mrkva; gelbe Rübe, Mur., C., Ptujsko polje-Erj. (Torb.); eine in den Samen zur Unzeit schießende Möhre, Cig.; razrasel koren, Gor.; — der wilde Pastinak, die wilde Möhre, Alas., Hip. (Orb.), Cig.
nadúti, nadmèm, (nadújem, M., ogr.-Valj. [Rad]), vb. pf. aufblähen, M.; n. se, schwellen, Cig.; prsi se mu nadmejo, Bes.; seme se naduje, ogr.-Valj. (Rad); nadut, aufgeblasen, aufgedunsen, Habd.-Mik., Cig., C.; naduta lica, Zora; penasto nadut, schäumig aufgebläht, Erj. (Min.); — nadut, bombastisch, Jan.; prahlerisch, aufgeblasen, ogr.-C., Št.; — prim. nadoti, naduniti; koren: dъm- in du-.
obrę́zati se, -zam se, vb. impf. = obregati se, unwillig o. trotzig antworten: neukretno se obrezati in sračiti, Levst. (Zb. sp.); — sich zieren, M., Rib.; — koren: ręg-; prim. režati.
odgrizávati, -am, vb. impf. = odgrizovati: koren setvi o., ogr.-Valj. (Rad).
písniti, pȋsnem, vb. pf. = črhniti, mucksen: ne pisniti o kaki reči, Svet. (Rok.); — prim. hs. pisnuti, mucksen; koren: pisk-.
pláti 1., pǫ́ljem, vb. impf. 1) in wallende, wogende Bewegung versetzen: p. vodo, auf die Wasserfläche schlagend schöpfen, vzhŠt.-Vest.; p. vodo z roko, s korcem; vodo iz čolna p. s polom, Mik.; — wogen machen: razburjeno morje polje v pristanišče dolge in globoke valove, LjZv.; p. se, wogen: voda se polje, das Wasser wogt, Mik.; plalo se je morje neredno gori in doli, LjZv.; kri se polje po telesu, Cig.; — p. se, plätschern, Jan.; vino se polje pri vožnji po sodu, če ni poln, SlGor.; — plati s plaščem, mit dem Mantel wächeln, C.; — 2) schwingen: durch Schwingen reinigen, auswannen; žito, oves p. v plalnih nečkah, v plalnicah; — testo v krnici p., den Brotteig in der Holzschüssel schwingen, um ihm die gehörige Form zu geben, vzhŠt.-C.; — 3) in wallender Bewegung sein, wogen: morje polje, Z.; prsi nemirno poljejo, Mik., Zv.; od jeze vse po meni polje, Z.; vedela je, kaj mu v mladem srcu polje, Erj. (Izb. sp.); po konju polje, das Pferd ist dämpfig, Z.; — plätschern: voda, dež polje, vzhŠt.-Vest.; wehen: sapa po otroku polje, vzhŠt.-Vest.; qualmen: dim polje, Cig.; lodern: plamen polje, C.; flattern: ptič s perotmi polje, vzhŠt.-Vest.; zastave poljejo, ZgD.; — koren: pol-, Mik. (Et.).
pláti 2., pǫ́ljem, vb. impf. brennen, Jarn., Mik.; — koren: pel-, Mik. (Et.).
podščetína, f. majhni studenci, ki močijo zemljo, pos. na travnikih, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); — koren: sьk-.
potę́gniti, -nem, vb. pf. einen Zug thun, ziehen; konj neče p.; iz kupice dvakrat p., zwei Züge aus dem Glase thun; iz vode koga p.; vina p. iz soda, Wein (mit dem Heber) aufheben; — koren p., eine Wurzel ausziehen (math.), Cel. (Ar.); — meč p., das Schwert ziehen; — denar p., Geld beziehen; p. britev po kamenu (abziehen); z roko p. črez kaj, mit der Hand etwas überfahren, Cig.; p. črto, eine Linie ziehen; — sapa potegne, ein Windhauch erfolgt; kakor veter potegne, wie der Wind bläst; — ausstrecken, dehnen, Cig., Jan.; dan se je potegnil, der Tag ist länger geworden, Z., jvzhŠt.; — wiegen, Cig. (T.); koliko potegne to blago? Z.; močno p., schwer in die Wagschale fallen, Cig.; = dosti p., C.; — ako letina dobro potegne (gut ausfällt), SlN.; — na kislo p., sauer zu schmecken anfangen, zicken, Cig.; — p. jo, Reißaus nehmen, sich davon machen; kam jo je neki potegnil? — p. se kam, sich davonschleichen, Cig., M.; bolezen se kam potegne (versetzt sich), Cig.; — p. s kom, auf jemandes Seite treten, jemandes Partei nehmen; z nasprotniki je potegnil; — p. se za koga, kaj, sich jemandes, einer Sache annehmen; p. se za prijatelja, za resnico; p. se za svojo kožo, sich seiner Haut wehren, Cig.
potę́zati, -am, vb. impf. ad potegniti; wiederholt ziehen; koren p., die Wurzel ausziehen, Cel. (Ar.); — dehnen, strecken, Cig.; — wiegen, Cig., Jan., Cig. (T.); železo poteza 10 funtov, Cig.; — črte p., Striche machen, Linien ziehen, Cig., nk.; — p. se za koga (kaj), sich jemandes (einer Sache) annehmen; — p. se za kaj, etwas prätendieren, C.; p. se za kako službo, nk.
potrnáti, -ȃm, vb. pf. = pobiti, polomiti, zusammenhauen, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); — koren: ter-; prim. treti.
prežnják 1., m. der Genosse, ogr.-Valj. (Rad); — koren: pręg-.
prílast, f. = lizanje, besseres Futter, das der Kuh während des Melkens gereicht wird, Mur., Cig., Jan., Mik., C., Met.; (prelast) C., Št., Svet. (Rok.); — koren: lьz- (lizati), Mik. (Et.).
rováš, m. das Kerbholz, der Rabisch; imava še nekaj na rovašu, wir haben noch eine Abrechnung miteinander, vzhŠt.; — koren: ry-, Mik. (Et.).
štrkati 2., -am, vb. impf. = bezljati, BlKr.; = š. se; blago se štrka, das Vieh ist durch Bremsenstiche scheu geworden, Mik.; (koren: strk-, stechen, Mik. [Et.]).
vẹ̑ja 2., f. das Augenlid, Erj. (Som.); toliko ni miren, kar veja k veji udari, Valj. (Rad); — die Wimper, Cig., Jan., C.; njega očes veje človeške otroke pobirajo, Trub. (Psal.); — koren: vid-, Mik. (Et.).
zavláčən, -čna, adj. 1) zum Einziehen geeignet: zavlȃčni koren (die Nieswurz), Cig.; — 2) langwierig, SlN.-C.
zdrȃhi, m. pl. die Klatscherei, die Postenträgerei, Intriguen: zdrahe prenašati, delati, Lašče-Erj. (Torb.); kdor zdrahe prenaša, der Postenträger, Dol.-Cig.; (nam. vzrahi: koren: rah-; "Auflockerung der Freundschaft", Erj. [Torb.]).
zlatę̑n, adj. goldig: Zlateno rumen, 'Ma čopek zelen (namreč: koren, die Möhre), Vod. (Pes.).
brìtki -a -o prid.
1. bridek, žalosten: té je escse veſz britek SŠ 1796, 142; ſzmert britka SM 1747, 69; ete britek moj 'sitek SŠ 1796, 145; britko nenávednoſzt KŠ 1754, 39; Po britkoj ſzmerti KŠ 1754, 256; po tvojoj britkoi SM 1747, 67; zbritkov 'zaloſztyov KŠ 1754, 235; ne bojdte knyim britki KŠ 1771, 609; Britke ſzkuze dávam tebi SM 1747, 90; britke moke trpo BKM 1789, 62; zbritkimi ſzkuzámi KŠ 1754, Aa
2. grenek: britki csemér bodo tvoja pitvina KM 1783, 287; Sör [pivo] je redovno britek KAJ 1870, 46; V vsej táli [regrat] je britka mlečna vlaga AI 1878, 50; pren. nak kákſi britki korén ne podraſzté i zburka vaſz KŠ 1771, 695
dvá dvéi dvéi glav. štev.
1. dva a) v samostalniški rabi: Petrova dvá KŠ 1754, 3; ſzta dvá bilá KŠ 1771, 259; ſzta li dvej bilej KŠ 1754, 185; Dvej KMS 1780, B3; Sz. Düjh pa od oboj dvöj ſzhája KŠ 1754, 92; ſteroga ſcséte zdvöj naj vám piſztim KŠ 1771, 94; eden eti dvöj KŠ 1771, 267; csiſztoucsa, i dvöj jedinſztvo BKM 1789, 265; Dvá naime TF 1715, 26; kákſiva ſzem jaſz li dvá moje dni vido KŠ 1754, 3b; zácsao je je posilati po dvá dvá KŠ 1771, 118; Gucsi zdvöma od ſzvojega naſzledüvanya KŠ 1771, 24; Kriſztus lepou gucſi zdvöma BKM 1789, 94; geto sze korén z-dvöma ednákima vküpglaszniki dokoncsa KOJ 1833, 82; Dvej bodeta mlele KŠ 1771, 82; edno milo idi 'znyim dvej KŠ 1771, 17 b) v prilastkovi rabi: Dvá sztarejsiva Átilova sziná KOJ 1848, 5; escse dvá sztrána sze nájdeta AI 1875, kaz. br. 2; kaj je dvá czloveka ſzveduſztvo iſztinſko KŠ 1754, 292; dvê-kotrig AIN 1876, 7; Niſcse nemre dvöma Goſzpoudoma ſzlu'ziti KŠ 1771, 19; Na dvá tála ſze razdeljávajo TF 1715, 26; vido je drüga dvá brata KŠ 1771, 12; kaj po dvöma dnévoma vüzen bode KŠ 1771, 87; Ka ſze zapovidáva po dvöj ſzlejdnyi zapovidaj KMK 1780, 45; dvej nogej majoucsi KŠ 1754, 146; od dvej lejt KŠ 1771, 8; Za dvej leti KOJ 1848, 4; Po dvej gibej je kaſtigani KM 1790, 74; Od polklaftra méter szkoro z-dvöma pálecoma dugsi AI 1875, kaz. br.; szamo v-etima dvöma meszta toliko sze pôva AI 1875, kaz. br. 8; vu steroi ſzta dvei Naturi SM 1747, 34; dvej drejvi ſzta náj vékſega gláſza KM 1796, 5; Vu etivi dvej zapouvidaj viſzi czejla pravda KŠ 1771, 75
2. izraža približnost: vu vüſztaj dvá ali tri ſzvedouk KŠ 1754, 195; naj vu dvá, ali trej ſzvedokouv vüſztaj ſztoji KŠ 1771, 59
gòri poìskati ~ -íščem dov. poiskati: Verno ſzi poiſzkal gori tve blodécſe ovcsicze SM 1747, 67; csi sze korén verbuma goripoiscse KOJ 1833, 55; Nyô goripoiszcse deca vu nyé szkrivnom meszti KAJ 1870, 102; Závec vu ostroj zimi gorpoišče ograde ino cepike pokvarí BJ 1886, 31; naj gori poíſcse Sauluſſa KM 1796, 125; gori je poiszkao nyé gnezdó KAJ 1870, 15; sztári pokoren miniszter goripoiszko obadvá vkanyca AI 1875, br. 1, 6; Jagode je gorpoískala BJ 1886, 12; da bi nász ráj gorpoiszkali tr'sczi KOJ 1833, XIIII; je vitéze za Dávidom poſzlao, ki bi ga gori poíſzkali KM 1796, 63
gòri stánoti ~ -em dov.
1. vstati, spraviti se v pokončni položaj: vſzáki dén gori ſztánoti KŠ 1754, 191; gda váſz jejſzt zovéjo, gori ſztánoti KM 1790, 82; veli vszem gorisztánoti KOJ 1845, 7; Gori ſztánem vütro KŠ 1754, 249; Gorisztánem, nászpao szem sze KAJ 1870, 168; gda doli lé'zes i gori ſztánes KŠ 1754, 4; ſztani gori, ìdi v-Damaskus KŠ 1771, 411; Veſzéli gori ſztanmo BKM 1789, 9; Sztante gori, hodmo odnut KŠ 1771, 316; I ovo pravdeník niki je gori ſztano ſzküsávajoucſi nyega KŠ 1771, 203; Gori ſzo pa ſztanoli mladénczi, vküp ſzo ga zagrnoli KŠ 1771, 354; i gori ſzo ſztanoli na zmejno KŠ 1771, 509; Pojdmo, i gori ſztanmo BKM 1789, 38; mladénecz, tebi velim, ſztani gori KŠ 1771, 188
2. upreti se: csi pouleg priſzpodobnoſzti Melchizedekove drügi pop gori ſztáne KŠ 1771, 682; bode korén Jeſſe, i gori ſtáne goſzpodüvat poganom KŠ 1771, 482; Ar gori ſztáne národ na národ KŠ 1771, 143; v-Bosnii lidjé so tudi prôti törkom gorisztanoli AI 1875, kaz. br. 3; lüſztvo gori je ſztanolo na zmejno KŠ 1754, 45
3. priti v stanje združitve duše s telesom ob koncu sveta: Gori ſztánem, i pojdem k-mojemi Ocſi KM 1783, 133; je mogo Kristus od ſzmerti gori ſztánoti SM 1747, 20; nyemi je potrejbno i na trétyi dén gori ſtánoti KŠ 1771, 55; Zdâ tak más goriſztánoti BRM 1823, 3; na szoudnyi dén odicseno gori ſztánem KŠ 1754, 239; po trétyem dnévi gori ſztánem KŠ 1771, 97; Stero tejlo gori ſztáne KŠ 1754, 139; Kriſztus gori ſztáne KŠ 1771, 154; Tejlo Ali gori ſztáne vrlej SŠ 1796, 4; V-etom tejlom vſzi gori ſztánemo KŠ 1771, 8; gda gori ſztánejo KŠ 1754, 140; ti mrtvi vu Kriſztuſi gori ſztáno KŠ 1771, 621; Ki ſzo mrli, Gori ſztáno oni SŠ 1796, 14; Sztani gori, Goszpodne, vu szrdi tvojem TA 1848, 6; Vém de nacsi gda gorisztánemo AIP 1876, br. 4, 4; kakoje i on od mertvi gori ſztano TF 1715, 23; ie od ſzmerti gori ſztano ABC 1725, A5a; on je od ſzmerti gori ſztano SM 1747, 13; je gori ſztano KŠ 1754, 120; je od mertvi gori ſztano KMK 1780, 7; pá gori z-velikov Sztáno mocsjouv SŠ 1796, 4; je Tretji dén gori ſztano BRM 1823, 4; Gori je sztano zviseni KAJ 1848, 9; Csi ſzte záto gori ſztanoli ſz.Kriſztuſom KŠ 1771, 608; Trbej Szinej cslovecsemi na trétyi dén gori ſztánoti KŠ 1754, 111; Kralicza jüga gori ſztáne na ſzoudnyi dén KŠ 1771, 208; Na trétyi dén je gori ſztano KŠ 1754, 98; ka je mr’u i gori ſztano KŠ 1771, 439; na trétyi dén je od mrtvi gori ſztano KMK 1780, 7; je Trétji dén gori ſztano BRM 1823, 4; od telovne, ſzmrti gori ſztánemo KŠ 1754, 111
gòri stánovši ~ -a ~ -e ko je vstal: On pa gori ſztánovſi vzéo je to dejte KŠ 1771, 8; I, gori ſztánovſi vu onoj vöri, povrnola ſzta ſze KŠ 1771, 257; gori ſztánovſi ſze je Vucsenikom ſzkázao KM 1783, 52; Ti paſztérje gori ſztánovſi ino pojdo BKM 1789, 30; on pa gori ſztanovſi poſtrájfao je vöter KŠ 1771, 193
gòri stánjeni ~ -a ~ -o vstali: ſzpoumeni ſze z-Jezus Kriſztuſa zmrtvi gori ſztányenoga KŠ 1771, 648; Cséſzt Zmo'zno gori ſztányenomi Jezusi BRM 1823, 65; Gori ſztányenoga Kriſztuſa vgrobi iſcso Márie KŠ 1771, 331
gòri stánjeni ~ -a ~ -o sam. uporni: Barabbás zvézani ſztimi gori ſztányenimi KŠ 1771, 151
gòrizískati -íščem dov. poiskati: Kak sze more korén verbuma goriziszkati KOJ 1833, 56
Júda -e m Juda: Juda je pa poroudo Fáreſa KŠ 1771, 4; I ti Betlehem, zemla Júde KŠ 1771, 7; ár je obládao oroszlán z-Júda pokolejnya, korén Dávida KM 1783, 33; Jákob je pa poroudo Juda, i brate nyegove KŠ 1771, 4
korén -a in -rná m
1. koren, del rastline: ali z-ednoga korná vecs szteblovja 'zené KAJ 1870, 18; ali je pa pod drevešnimi korénami skriti [jež] AI 1878, 10
2. vznožje gore: Najszpôdnyi tál bregôv sze korén zové KAJ 1870, 146
3. osnovni del besede: Csi korén vöide z-literov t AIN 1876, 51
4. rodovni izvor: Ovo obládao je z-Judovoga plemena bodoucsi oroſzlány, korén Dávidov KŠ 1771, 775; Vu ſterom Dávidov korén, Jezus Ide z-ſvejta temnicze BKM 1789, 116
5. začetek, izvor: nevöra liki korén, vlaga i moucs vſzej grejhov KŠ 1771, 441; Ár lübézen pejnez je vſze hüdoube korén KŠ 1771, 642; Csi je prvotina ſzvéta i csi je korén ſzvéti, ſzvéte ſzo i vejke KŠ 1771, 473; naj kákſi britki korén ne podraſzté i zburka váſz KŠ 1771, 695
6. v zvezi korena-obraz korenska oblika besede: Vrêmena-rêcs je na formo gledôcs dvôje féle, kakti .. ino táksa, stere koréna-obráz brezi ik dokoncseka sztoji AIN 1876, 45
lagojína -e ž hudobija, zlo: Gonoszág; hüdouba, lagojina KOJ 1833, 157; Tak vu etoj szlovenszkoj rêcsi lagojina korén je lagoj AIN 1876, 70; lagojine nečini BJ 1886, 47; naj sze rano nezalübijo vu lagojine KOJ 1845, 13
mr̀kevca -e ž korenje: Mrkevca má kožasti reméni korén AI 1878, 43
náčiši -a -e prid. drugačen: pogléd obráza nyegovoga je nácsiſi grátao KŠ 1771, 199; Jeli de V. Murad nácsisi cslovek AIP 1876, br. 7, 3; Samci so náčišega pérja, kak samica AI 1878, 24; Ár nácsisi negrátajo, geto sze Bogá bojijo TA 1848; Vogrszke litere szo doszta nácsise KOJ 1833, 5; Csi sze pa korén z-nácsisimi literami okoncsa KOJ 1833, 84
odürjávanje -a s sovraštvo, sovraženje: Po'salü-vanye je odürjávanye grejhov KMK 1780, 69; ſtero zhája, ſzvejta odürjávanya KŠ 1771, 318; odürjávanya korén zaszaditi KOJ 1833, XI; Vidi nepriátele moje .. i z krivim odürjávanyem odürjávajo mené TA 1848, 9; Od trouſta vu odürjávanyi ſzvitá KŠ 1771, 316; Jezus je trpo odürjávanya KMK 1780, 15
pètržeo -ela m peteršilj: Petržeo má kožasti korén AI 1878, 43
podrásti -rastém dov. vzkliti, pognati: naj kákſi britki korén ne podraſzté i zburka váſz KŠ 1771, 695
podrgàčiti tudi podrügàčiti -im dov. spremeniti, predrugačiti: i podrgacste nyemi ſzpodrgá-csanyem KŠ 1771, 798; Csi pa korén na konczi má litere: s, tiszte more podrügacsiti KOJ 1833, 86; j litero na koréna zádnyo litero podrügacsijo AIN 1876, 51
podrügàčiti se -im se spremeniti se:j litera sze podrügacsiti more AIN 1876, 49; Csi sze ednaiszta litera podrügacsi, ta edna KOJ 1833, 7
podrügàčeni -a -o spremenjen: Zaposztavek sze more tudi kám k-nomeni kakti podrügačeni dejvati KOJ 1833, 143; Nisterim sze bole vidi prilo'seka ty podrügacseno ponüczati KOJ 1833, 42; v-nyimi te podrügacsene litere tudi osztánejo KOJ 1833, 82; Csi sze ednaiszta litera podrügacsi, ta edna med podrügacsenimi k-prvoj szillabi pride KOJ 1833, 7
poželèti -éjm dov.
1. poželeti, zaželeti: Vágyni; po'seleti KOJ 1833, 180; Stere 'zivoucse ſztvári tak nemremo po'zeleti KŠ 1754, 65; da bi právda ne právila: ne po'zeli KŠ 1771, 462; Naj blisnyega blága ne po'seleimo KM 1783, 10; Ár lübézen pejnez je vſze hudoube korén, ſtera da bi niki po'zeleli zabloudili ſzo od vöre KŠ 1771, 642; Szrebra ali gvanta ſzam nikoga nej po'zelo KŠ 1771, 406; ali csi ſzi i zvünejsnyim delom po'selo doprneszti KM 1783, 146; Zatrüdo ſze je E'ſau, tak je po'selo lécso KM 1796, 19; Ov mladénecz, Steroga duso Goſzpon Boug po'selo SŠ 1796, 166; Po'zeleli szo, i dao je prepelicze TA 1848, 87; Ne po'zelej tvojega bli'znyega hi'ze KŠ 1754, 59
2. čutiti željo zlasti po zadovoljevanju spolne ljubezni: Odpovém sze telovnoj naszládnoszti, stero ovak vszi ludjé poprejk po'seleti znájo KOJ 1845, 91; Ne poſelei tvojega blisnyega ſene TF 1715, 17; Ne poselei tvoiega blisnyega ſené ABC 1725, A4b; Ne poſelei tvojega bliſesnyega ſené SM 1747, 46; Ne po'zeli tvojega bli'znyega 'zené KŠ 1754, 64; Ne po'seli 'sené bli'snyega tvojega KM 1790, 110; naj hüdoga po'zelávczi ne bojdmo, liki ſzo i oni po'zeleli KŠ 1771, 509
poželejóuči -a -e želelen: Po'selejoucsi [medstavek]: oh ha! ah! KOJ 1833, 113
prekládati -am nedov. spreminjati: csi sze korén verbuma goripoiscse, steri sze má po môdusi, vrejmeni, racsúni i persôni prekládati KOJ 1833, 55
razločlívi -a -o prid. različen: koréni, steri na konczi dvá razlocsliva vküpglasznika má KOJ 1833, 90; geto sze korén z-dvöma ednákima, ali vecs razlocslivimi vküpglasznikmi okoncsa KOJ 1833, 82
ròd -a m
1. rod, sorodstvo: Vi pa rod odebráni KŠ 1754, 104; Jaſz ſzam korén i rod Dávidov KŠ 1771, 808; ki ſzo bili popovſzkoga roda KŠ 1771, 350; Roda Kriſztuſovoga naprej racsunanye KŠ 1771, 4; I da ſzte vi nyega roda KM 1783, 234; Da ſze 'ze vi nyega roda BKM 1789, 33; ino szi vszigdár 'snyegovoga roda Poglavára zbirali bodejo KOJ 1848, 7; rod pa nyegov ſto povej vö KŠ 1771, 366; Ár ſzinovje etoga ſzvejta ſzo ſzpametnejſi od ſzinouv ſzvetloſzti vu ſzvojem rodi KŠ 1771, 225
2. narod: poszlavci z-nemskoga roda rodjeni szo szamih nemski gvant noszili AI 1875, kaz. br. 1; Barnabás Levita, na rod gledoucs Czipriánecz KŠ 1771, 353
shája -e ž pripona, končnica: Tak kak vu etoj szlovenszkoj rêcsi lagojina korén je lagoj, szhája je ina AIN 1876, 70
slàdič -a m sladka koreninica: Sladič Má dugi žute korén AI 1878, 50
spóudnji -a -e prid. spodnji: I gori do ſzpoudnyega pekla KŠ 1754, 145; jezik .. na ſzpoudnyo lampo ga poſztávivsi KMK 1780, 65; z szpôdnye lendave zebráni poszlavci AIP 1876, br. 6, 7
nájspódnji -a -e najbolj spodnji, najnižji: Najszpôdnyi tál bregôv sze korén zové KAJ 1870, 146; Doli szi me püszto vu jamo náj szpôdnyo TA 1848, 71
vlàga -e ž vlaga: da je nej melo vlage KŠ 1771, 192; pren. liki korén, vlaga i moucs vſzej grejhov KŠ 1771, 441; Tak naſe lejpo ſzejjanye, Vlago dobi BKM 1789, 52
vö̀ ìti tudi vö̀ ìdti ~ ìdem nedov.
1. iti ven, oditi: preczi ſzmo iſzkali vö idti vu Maczedonio KŠ 1771, 392; Či je tebi vöidti potrêbno BJ 1886, 5; Eto pokolejnye nejde vö KŠ 1771, 37; i tam oſztante, dokecs vö idete KŠ 1771, 32; Ovo, vu püscsini je, nejdite vö KŠ 1754, 12a; nejdte vö KŠ 1771, 81; Záto vöidite od nyih KŠ 1771, 539; ne bos vö ſou odnut KŠ 1771, 15; vö bodo sli angyelje KŠ 1771, 46; Gda bi pa vö sla zvodé KŠ 1771, 367; gda ſzam vö ſou od Maczedonie KŠ 1771, 600; vö je ſou ſzejács ſzejat KŠ 1771, 111; ſtero je vö slo vu Grcsko zemlo KŠ 1771, 554; z-tejh varov szo vösli na zverjádisztrelbo KOJ 1848, 6; pren. Z-korenyá ide vö szteblo KAJ 1870, 15; Trombönte gláſz bode vö ſou KŠ 1754, 271
2. končevati se: Csi korén vöide z-literov t AIN 1876, 51; Vu nomeni, steri z-globokoglásznimi literami vöidejo KOJ 1833, 43
vö̀idóuči -a -e gredoč ven: vöidoucsi Jezus zhi'ze, ſzeo ſzi je KŠ 1771, 42; i on vö idoucſi vu vſza kre Jordána bodoucsa dr'sánya KM 1796, 93; Onedva pa vöidoucsa, razgláſzila ſzta ga KŠ 1771, 30; Farizeuske vöidoucsi KŠ 1771, 38; pren. Z-grozov sze zglédne Z-szvêta vöidôcs KAJ 1848, 4
vö̀idóuči -a -e sam. izhajajojoči: osſzkruni csloveka, nego to vö idoucse zvüſzt KŠ 1771, 50; negao ta vöidoucsa od nyega KŠ 1771, 123
vö̀ idévši ~ -a ~ -e ko je šel ven: I vö idévſi ſzlügi oni na poti KŠ 1754, 130
vrètina -e ž vir, vrelec: A forrás, vretina AIN 1876, 11; Náj voda ztvoje vretine, Vczejlom leti ne poſzejhne BKM 1789, 52; kak 'zédni jelen khládnoj Vretini BKM 1789, 140; po pecsini vdaro, i frisko vretino je piſztila KM 1796, 39; escse gda ſzo nikse vretine zvodouv napunye-ne nej bilé KŠ 1754, 91; pren. Jezus, vretina miloscse KŠ 1754, 255; Ki ſzi vſze pravicze vretina KMK 1780, 74; vretina, i ſzedméra miloscsa je zváni KM 1783, 234; I piſzmo gléda na korén i vretino vſzej grejhov KŠ 1771, 440
zasadìti -ím dov. zasaditi: ſzvoji rouk zſzáda ſzi vinograd zaſzadi KŠ 1771, 817; eden cslovik je goricze zaſzádo KŠ 1771, 139; pren. korén prouti Jezikom zaszaditi KOJ 1833, XI; náklonoſzti vmoje ſzrczé zaſzadim KŠ 1754, 239; Da krotkoſzt vu náſz zaſzadis KM 1783, 48; nevolo ſzo i takaiſe na ſzvoje pokoleinye zaſzádili SM 1747, 51
zasàjeni tudi zasádjeni -a -o zasajen: szo vete hájt zaszajeni tokajszki vrhovje z-trszom KOJ 1848, 48; pren. je 'ze mati czérkev med vſzejmi lidmi zaſzajena KŠ 1771, 824; i grejh po naſſi roditeli vnáſz zaſzajeni KŠ 1754, 191; Ki szo zaszadjeni v Goszpodna Hi'zi TA 1848, 77
zbùrkati -am dov. vznemiriti, razvneti: Naj ſze hitro ne dáte zburkati KŠ 1771, 627; naj kákſi britki korén ne podraſzté i zburka váſz KŠ 1771, 695; naj drüge ne zburkamo KŠ 1754, 83; i zburkao je je TA 1848, 13; 'zaloszten glász te véksi tao poszlavce je zburko AIP 1876, br. 5, 2; tou je toga drügoga zburkalo KM 1790, 86; zburkali ſzo meſzto KŠ 1771, 395
zbùrkati se -am se vznemiriti se, razvneti se: Tou pa ſzliſavſi Heroudes Kráo, zburkao ſze je KŠ 1771, 7; vidite, da ſze ne zburkate KŠ 1771, 79; Nezburkaj sze nad timi hüdimi TA 1848, 29; niti ſze ne zburkajte KŠ 1771, 709; ka ſzte ſze zburkali KŠ 1771, 257
zbùrkani -a -o
1. viharen: V etom zburkanom vrejmeni szo nasi Szlovenje vnogo terpeli KOJ (1914), 131
2. vznemirjen, razvnet: I dusa moja je krôto zburkana TA 1848, 5; Mojo od grejhov zburkano Düsno vejſzt doli ftisaj KŠ 1754, 256; Mojo od grejhov zburkano Düsno vejſzt doli ftisaj BKM 1789, 216; I doſzta zburkani od necsiſzti dühouv KŠ 1771, 184
zbùrkano -ga sam. viharno vreme: Vu zburkanom szo obláczke puni nebeszkoga ognya KOJ 1845, 103
ajdovski prid., F7, asphodelus, ẛlati korèn, Aidovska roṡha; aulaeum, en tebih, ſhpaliera, aidousku ſuknu, turṡki tebih; camoenae, -arum, teh devèt Aidovskih pevken; Hercle, vel Hercule, ena Aidovṡka perſega; martius, -a, -um, kar timu Aidovṡkimu boguvi Martu ſliſhi, kar k'voiṡki ſliſhi; phanum, -ni, vel fanum, -ni, ena Aidovṡka Cerkou; phrygio, -onis, en moiſter, kateri s'ṡhidami, ali s'ṡlatom Aidovsku déllu déla, ali ṡhtika, inu ṡhtrika
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: ajdovski prid., F2, delphinium ajdovska ſel, ajdovsku ſele Scopoli [str. 549: Delphinium, diciturque Aidosku ſele; v seznamu Nom. Carn. Aidosku ſele]
blušč m, cedrestis, -tis, korèn ẛa bodlaje, bluṡzh; prim. plušč, pluč
bodeč del., F16, aculeatus, -a, -um, bodèzh, ẛhpizhaſt, s'ẛhelom; anchuſa, -ae, enu bodezhe ẛeliszhe, s'erdezho korenino; carex, caricis, ena dolga bodèzha trava per vodah; coniza, -ae, ſuhi korèn, poſuſhen korèn, bodèzh, ali ternaſti korèn; cynogloſsos, vel cynogloſsa, bodezhi paſji jeṡik, ṡeliṡzhe; cyrogriullus, ena derèzha ſtrupovita, inu bodèzha ṡvyr, manſha kakòr jèṡh; imperigo, -ginis, liſhai, mlade, hude, bodezhe grinte, ali hraſte; lanaria, -ae, enu neṡnanu bodezhe ṡeliṡzhe, s'katerim ſo volno ſpirali; leucacantha, -ae, ene neṡnane koprive, ali bodèzhe ṡeliṡzhe; punctorius, -a, -um, bodèzh; pungens, bodèzhi; rhamnus, -ni, je tudi tú ṡeliṡzhe, kateru v'ṡazhetku je lipú, inu potler rata ternaſtu, inu bodezhe; ruscus, -ci, vel ruscum, -ci, miſhji tern, enu ternaſtu bodèzhe ṡeliṡzhe s'ardezhimi jagodami; scaber, -ra, -rum, oṡter, bodèzh ṡa perjemati; sentus, -a, -um, senticosus, -a, -um, ternou, oſter, bodèzh; smilax aspra, en bodèzhi ſlak ali ternaſt
bodljaj m, F4, ampelosleuce, -es, koren ẛa bodlaje, ẛa bolezhino; cedrestis, -is, korèn ẛa bodlaje, bluṡzh; pleuriticus, -a, -um, kateri ima bodlaje; pleuritis, -dis, bodlaji, kadar eniga na ſtrani bode
buča1 ž, F7, bryonia, en koren od pluszha, ali divja buzha; colocynthis, -dis, coloquint, divja buzha; cucurbita, buzha, ena kupiza ṡa kry puṡzhanîe; cucurbitinus, -a, -um, ut cucurbitina pyra, hruṡhka kakòr buzhe; hedera, buzha. Jonae 4.v.6; superflorescere, na ſadu zveſti, kakòr na buzhah; taminia, -ae, ena ſorta divje vinṡke terte, eni meinio, de je divja buzha, ali pluzh[!]
cvetje s, F21, acesis, -sis, enu ẛèliszhe per potokih, mozhnu diſſezhe, s'gelbaſtim zveitjom kakor rigilzi roshe; amaranthus, enu ṡeliszhe s'erdezhim zvétjom, pres duha; balaustium, -i, zveitje ene divje margarane; chamaeleon, -nis, albus et niger, enu ṡeliszhe, zveitje ṡhene; condurdon, enu ẛeliṡzhe s'erdezhim zvétjam, Augusta méſza zvétje; cynomorion, en beil tolſt kozen, ali ſhtor preṡ pèrja s'bélim zvéitjom; cyprinum oleum, olie s'zvétja paſſikovine, ali coſtainîovine; cytinus, -ni, margaranovu zveitje; deflorare, ozvéjſti, zveitje odtergati; deflorescere, zviſti, v'zveitji biti; erigeron, kriṡhni korèn, ima zveitje kakòr ena pavola, ſe rada odpihne; florere, zviſti, zvitéti, ſe zvétje perkaṡati; flores, populje inu zveitje; halus, -li, enu ṡeliṡzhe s'perjam dobri miſli podobnu, s'zveitjam pak materini duſhizi; iberica, ṡhpanski petlinzi, ena trava, po laṡhku gineſtra, ima lipú diſezhe ṡlatorumenu zveîtje; intubus, -bi, vel intubum, -bi, vel intybum, -bi, endivia s'plavim zvétjam, cicoria; leucanthemis, -dis, kamilizhinu zveitje; umbella, tú ſhiroku zveitje na baṡgi, ali na janeṡhi; uredo, -nis, popalenîe zveitja, ali ſadú v'zveitji, poṡheg
deblo s, F8, caudicalis, caudicarius, s'eniga debla eniga driveſſa, ali is debelih ẛhaganiz ſturjen; juniculus, -li, tú ſtaru veliku deblu, inu korèn ene vinṡke terte; monoxylum, en zhun, s'eniga ſamiga debla ṡdoben; sapineus, -a, -um, kar ſluṡhi h'debli, ali k'ṡdulnimu deilu ene hoike; stipes, -tis, deblu, paîn, kol; stirpescere, per deblu oſtati, inu na daile ne raſti; stirps, -pis, ſtablu, deblu, korenina; truncus, -ci, en ṡhtor, ploh, paîn, ṡhtok, rèzil, ſtablu, deblu, klada
dolgo sam., F11, comperendinare, na dolgu odlaſhati, odloṡhiti, ṡavlézhi, od dnè do dnè vlézhi; comperendinatio, na dolgu odlaſhanîe; diffusè, reſproſtranu, po dovgim; fusè, na dolgu; in longum trahitur, ſe na dolgu vleizhe; procrastinare, odlaſhati od dnè do dnè, na dolgu vlézhi; procurrens in longitudinem radix, korèn vunkai na dolgu ṡhene; prolixè, predolgu, na dolgu, kaſnu; propena ad pectora barba, ena po dovgim ṡkamplana brada, katera do perſih doſeṡhe; propenus, -a, -um, tú kar je po dolgim ṡkamplanu; tractim, na dolgu, s'enim vleizhenîam, pres nehanîa
duh3 m, F23, amaranthus, enu ṡeliszhe s'erdezhim zvetjom, pres duha; amomum, enu maihinu drévze kakòr ena divja terta, da en leip dúh; aromatizare, leip dúh od ſebe dajati; costum, vel costus, en korèn prezartaniga lèpiga duhá, kakòr lapuh; graveolens, kateri gardú ſmardy, teṡhkiga duhá; gravitas oris, ſmardezha uſta, teṡhak dúh v'uſtih; inodorare, ṡadiſhati, ſmardeti, húd dúh ſturiti; inolens, -tis, kar néma obeniga duhá, nediſezhe, neſmardezhe; libanotis, -tis, vel dis, roṡhmaryn, lubeṡniviga duhá roṡhe; mirifica, genestra, laṡhki petelinzi, leip dúh imajo; nardinus, -a, -um, kar ima dúh kakòr ſpikanarda; nidor, -ris, ṡhmáh ene kuhane, ali pezhene rizhy, ṡaparyen dúh; odor, -ris, dúh, ṡhmah; odor acidus, kiſſel dúh; odoramentum, -ti, en dober dúh; odor gravis, en teṡhák ſmardèzh dúh; odor placidus, suavis, lubeṡniu, dopadajezh dúh; odor suavitatis, dober diſhezhi dúh; olere, diſhati, dúh dajati; olfactorium, -rÿ, tú kar diſhy, ali dúh ima; resipere, diſhati, en dúh iméti; seselis, -lis, ṡeliṡzhe, tá korèn je dolg, eniga lubeṡniviga duhá; thymiama, -tis, en lubeṡniu, inu prieten dúh od ṡhlahtniga korenîa, inu ṡhpizarji
encijan m, gentiana, -ae, enzián/ lezjan [poznejši pripis] ṡa konye arznia, en korèn grenîak
glavica ž, F2, capitellum, glavizh, glaviza na ſtebri; senecio, -onis, kriṡhni korèn, grinte ṡeliṡzhe, je pavolatu, kadar tá pavoliza od vetra odleti, ſe vidio glavize gole, kakòr je enga glava gola
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: glavica ž, capitelum, glaviza na ſtebru
gol prid., F12, depilis, depilatus, -a, -um, gol, preṡ dlák, ali preṡ laſſi, pléſhaſt; glaber, -ra, -rum, gol, pliſhiu, pres laſſi, gladek; glabretum, -ti, golu, nerodovitu, ali ſuhu meiſtu; implumes puli, gola piṡzheta; implumis, gol, preṡ perja; lenis, -ne, gladik, kroták, goll; nudus, -a, -um, nág, gol; praecalvus, -a, -um, naprei gol, ſylnu gol; recalvaster, -tri, napreipleiſhaſt, ali gol; senecio, -onis, kriṡhni korèn, grinte ṡeliṡzhe, je pavolatu, kadar tá pavoliza od vetra odlety, ſe vidio glavize gole, kakòr je eniga glava gola pres laſſy
grenjak m, gentiana, -ae, enzián/ lezjan [poznejši pripis] ṡa konye arznia, en korèn grenîak
grinta ž, F9, alopaecia, grinta, hraſtova glava, de laſſi doli gredó; cacoëthes, tur ſylnu hud, kateri ſe teṡhku oṡdravi, kakòr hude grinte, rák, etc:; imperigo, -ginis, liſhai, mlade, hude, bodezhe grinte, ali hraſte; porrigo, -inis, grinta, ali parhlai na glavi, perhuti; psora, -ae, ſerbezha grinta, ali hraſta s'luṡzhinami, hude grinte; scabies, -biei, garja, perhlai, grinta; senecio, -onis, kriṡhni korèn, grinte ṡeliṡzhe, je pavolatu, kadar tá pavoliza od vetra odlety, ſe vidio glavize gole, kakòr je eniga glava gola pres laſſy, kadar grinte ima
kačjek m, dracunculus, -li, tá mali kazhjek, ali kazhji korèn
kačji prid., F13, anguis senecta, kazhji leu, liu; characias, kazhje mleiku, jma perje kakòr mandelnovu drivú; dracunculus, -li, tá mali kazhjek, ali kazhji korèn; exuviae angvis, kazhji lev; genimina viperarum, kazhji ṡarod; lemonium, sive limonium, kazhji korèn, ṡeliṡzhe s'ardezhim ſhirokim korenom; ophiogloſson, kazhji jeṡizhek, ṡeliṡzhe; oreon, enu ṡeliṡzhe kazhji preſlizi podobnu, raſte na gorrah; peplion, enu mleizhnu ṡeliṡzhe kakòr kazhji mleizhik, kateru purgiera; tithy maleus, kazhje mleiku; tjeriaca, -ae, triák, arznia is kazhyga meſſá; tripalium, -lÿ, ſladki kazhji mleizhik, ṡeliṡzhe, kateriga korèn ſe turbith imenuje; tythy maleus, kazhje mléku
kimelj m, F6, cacalia, -ae, divji kimil, ṡeliṡzhe s'velikim beilim perjom; carum, kimil, kateri na travnikih raſte; cuminum, kimel; cyminum, kimil; daucus, ena ſorta divje merquize, ali merilnou, kimel, medvédou korèn, ſvinki[!] koperz; seselis, -lis, ṡeliṡzhe, tá laṡhki reṡdrobnyk tega kamena v'zhlovéku, divji kimel, raſte na viſſokih gorrah
koren m, F44, aconitum, -ti, volzhji korèn; astragalus, en korèn; botellus, en koren; coniza, -ae, ſuhi korèn, poſuſhen korèn, bodèzh, ali ternaſti korèn; crinonia, lilie korèn; cynozolon, ſtriz, ṡeliṡzhe s'enim zhernim korenom; nectarites, -tis, velikiga korèna vinu; perpensa, -ae, virih ṡeliṡzhe inu korèn; radix, -cis, korèn
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: koren m, geum ſhegnan koren [Scopoli, 571: Geum. Schegnan Koren; v seznamu Nom. Carn. Schegnan koren]
križen prid., F3, erigeron, kriṡhni korèn, ima zveitje kakòr ena pavola, ſe radu odpihne; polygala, -ae, vel polygalon, pempinella, kriṡhne roṡhe, ſe daje mleizhni ṡhivini ṡa mleiku ... raſte v'mei pſhenizo, ali jezhmènom, ali nikár v'naſhi deṡheli; senecio, -onis, kriṡhni korèn, grinte ṡeliṡzhe, je pavolatu
lapuh m, F5, bechium, enu ẛeliṡzhe, lapuh; chamaleuce, -ces, lapuh; costum, vel costus, en korèn prezartaniga lèpiga duhá, kakòr lapuh; lappa, -ae, lapago, -nis, lapuh; tuſsilago, lapúh, ali lapuſhiz, ṡeliṡzhe
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: lapuh m, petaſites lapuh Scopoli [369: Petasites. Carniol. Lepuch; v seznamu Nom. Carn. Lepuch]
lecijan m, gentiana, -ae, enzián/ lezijan [poznejši pripis] ṡa konye arznia, en korèn grenîak
lilija ž, F13, balbus, tudi per liliah tú okroglu korenîe; caprifolium, hoſtne lilie; crinon, lilie ſléherne ſorte; crinonia, lilie korèn; henericalis, divja lilia; irinus, -a, -um, od plavih lily ſturjenu, is plavih lily; lilietum, meiſtu ṡa lilie; lilium album, béla lilia; lilium convalinum, ſhamarize, is dolyn lilie; lilium purpureum, ardezhe lilie; oleum lirinum, lilÿnu olie, od lilij olie; xiphion, te male plave lilie, mezhiki
lisjak2 m, F2, aconitum, -ti, volzhji korèn: tudi lisják; napollus, tá plavi liſſiák
medved m, F4, Ascende calve: poidi gori pleiſhiviz. je 42. majhinik[!] preklèl otrùk, katere ſta dva medvéda reſtárgala; circungemere, okuli mumlati, kakor en médvid; Elisaeus illusoribus maledicit. 4.Reg:2.v.23; foeniculum porcinum, medvéda korèn, medvédnik; ursus, -si, en medvid
medvednik m, F3, acántha, -ae, medvédnik, trava ali ẛeliszhe; alba spina, medvédnik, ẛeliṡzhe; foeniculum porcinum, medvéda korèn, medvédnik
medvedov prid., F6, acánthus, -ti, lashka medvédova taza, ali noga, ẛeliszhe; daucus, ena ſorta divje merquize, ali merilnou kimel, medvédou korèn, ſvinki[!] koperz; melamphilum, -li, ena ſorta ṡeliṡzha, medvédove taze, ſe imenuje; mons ursinus, medvédova gora; paederos, -tis, enu ṡeliszhe, laṡhka medvédova taza, ṡeliṡzhe; ursinus, -a, -um, medveidou
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: medvedov prid., clavariae ... glive, medvedove tazheze Scop. [61: Clavaria ramoſa flava. Carniol. Poerntaizelni. Glive. Pohlin je Poerntaizelni = Bärentatze poslovenil; v seznamu Nom. Carn. ni tega imena.]
merilnov –, daucus, ena ſorta divje merquize, ali merilnou, kimel, medvédou korèn, ſvinki[!] koperz; prim. merlini
mleček m, F3, peplion, enu mleizhnu ṡeliṡzhe kakòr kazhji mleizhik, kateru purgiera; sonchus, -chi, mleizhik, ṡeliṡzhe; tripalium, -lÿ, ſladki kazhji mleizhik, ṡeliṡzhe, kateriga korèn ſe turbith imenuje
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: mleček prim. medček
mrkvica ž, daucus, ena ſorta divje merquize, ali merilnou, kimel, medvédou korèn, ſvinki[!] koperz
odleteti dov., F4, abvolare, odléteti; evolare, ṡletéti, odléteti; provolare, odleteiti, prozh leteiti, beiṡhati, kakòr tyza; senecio, -onis, kriṡhni korèn, grinte ṡeliṡzhe, je pavolatu, kadar tá pavoliza od vetra odlety, se vidio glavize gole
odletovati nedov., senecio, -onis, kriṡhni korèn, grinte ṡeliṡzhe, je pavolatu ... pappus je tá pavola, katera od drevja, ali od ſadja odleituje
odpihniti dov., F2, erigeron, kriṡhni korèn, ima zveitje kakòr ena pavola, ſe radu odpihne; scolymos, ena ſorta oſſada, kateri ſe imenuje miniṡhka glava, kadar ſe pavoliza odpihne, laṡhki oſſad, v'deṡheli naſhi ga je doſti
pavola ž, F11, bombyx, pavola; erigeron, kriṡhni korèn, ima zveitje kakòr ena pavola, ſe radu odpihne; goſsipium, -pÿ, pavola; julus, zveit na verbah, mazhize, pavola, katera od drevja doli lety; leuconium, -nÿ, pavola, ali araniza, ṡa kai na ſhopati; pappus, -pi, abronki, pavola od drevja, ali ṡeliṡzha; senecio, -onis, kriṡhni korèn ... sakai pappus je tá pavola, katera od drevja, ali od ſadja odleituje; subucula, -ae, kamiṡhola s'pavole ṡhtrikana; vestis bombasina, gvant is pavole; xylon, en neṡnan germ, na katerim pavola raſte, pavola
pavolat prid., senecio, -onis, kriṡhni korèn, grinte ṡeliṡzhe, je pavolatu
pavolica ž, F4, lanugo, -inis, pavoliza, perne dláke na bradi, volna na ſadú; pubes, -pubis, mladúſt, enu kardelu mladenizhou, perva pavoliza, ali dlake na ſramu, vṡhè bradat; scolymos, ena ſorta oſſada, kateri ſe imenuje miniṡhka glava, kadar ſe pavoliza odpihne; senecio, -onis, kriṡhni korèn, grinte ṡeliṡzhe, je pavolatu, kadar tá pavoliza od vetra odlety, ſe vidio glavize gole
pečovje s, F10, abruptiſsimae petrae, tú narviſhe pezhovje; antrum, jama, luknîa, berlog, duplu v'pezhovjei; cautes, -tis, pezhovje; caverna, votlu pezhovje, jama, luknîa; in foraminibus petrae, v'pezhovjei, v'duplah, v'ṡhkalah; plolipodium, -ÿ, divja ruhtiza, ſladki korèn, raſte v'pezhovjei, inu na drevju; promontorium, -rÿ, en hrib, ali gorra, pezhovje nad morjam, katera v'murje ſeṡhe; rupes, -is, pezhovina, ṡhkolovje, pezhina, pezhovje; scopulosus, -a, -um, polhin ṡhkál, inu pezhovjá; scopulus, -li, pezhovje, ali ṡhkala v'vodi
peresce s, polygala, -ae, vel polygalon, pempinella, kriṡhne roṡhe, ſe daje mleizhni ṡhivini ṡa mleiku, ima dolg korèn, ima pereṡza kakòr lèzha
petprstnik (pet prstnik) m, F3, pentaphyllon, -li, tropotez ṡeliṡzhe, pèt perſtnik; quinquefolium, -lÿ, petperſtnik: tormentyl korèn: je tudi ena ſorta petperſtnika
pimpinela ž, F2, bipinella, pempinella, ṡeliṡzhe, pluzhnik; polygala, -ae, vel polygalon, pempinella, kriṡhne roṡhe, ſe daje mleizhni ṡhivini ṡa mleiku, ima dolg korèn, ima pereṡza, kakòr lèzha, s'beilimi, ali ardezhimi roṡhizami, raſte v'mei pſhenizo, ali jezhmènom, ali nikàr v'naſhi deṡheli; prim. pibinela
plušč m, F3, bryonia, en koren od pluszha, ali divja buzha; consolida major, pluṡzh; psilethrum, -tri, pluṡzh, en korèn; prim. blušč, pluč
posušen del., F8, aridus, ſuh, poſuſhen; coniza, -ae, ſuhi korèn, poſuſhen korèn, bodèzh, ali ternaſti korèn; exiccatus, -a, -um, poſuſhen; exsuccus, et exuccus, poſuſhen, cilú ſuh; exuccus, terdú poſuſhen, cilú do konza ſuh; inarefactus, -a, -um, cilú poſuſhen, inu ſúh; siccatus, -a, -um, poſuſhen; torridus, -a, -um, ſúh, poſuſhen
precartan prid., costum, vel costus, en korèn prezartaniga lèpiga duhá, kakòr lapuh
ruhtica ž, F7, adianthum, -ti, divja ruhtiza, goſpeinîe laſſie, ẛeliszhe; lunaria, divja ruhtiza; plolipodium, -ÿ, divja ruhtiza, ſladki korèn, raſte v'pezhovjei, inu na drevju; ruta, -ae, ruhtiza ṡelenu grenku ṡeliṡzhe; rutaceum vinum, vinu s'ruhtizo naryenu; rutaceus, -a, -um, is ruhtize; rutatus, -a, -um, is ruhtizo obèṡan, namaṡan
salata ž, F10, acetaria, -ae, s'jeſſihom ſalata; ambubeja, cicoria ſalata; cicoria, ſalata, ambubeja, cichoria, intubus; cichoria, radizh, cicoria ſalata; coena plebea, ſromazhka vezherja, herbacea, is ſalate; come, -mes, ena ẛimṡka ſalata, vrédnik ẛeliṡzhe, korèn je ſladák; coronopus, -dis, enu ṡeliṡzhe kakòr trava, ſe k'ſalati nuza; lactuca, -ae, vertna ſalata; picris, -cris, ena ſorta grenke ſalate, ali divje Cikorie, radizh; rapunculus, -li, rapunzila ſalata, ſe s'korenzam jei
sladak prid., F
28,
algluces, ẛladka vina;
blanditia, milovanîe,
ſladke beſſéde, ẛmaihlanîe, galufanîe;
cinamomum, ẛlatka ṡkorja, cimet;
come, -mes, ena ẛimṡka ſalata, vrédnik ẛeliṡzhe, koren je
ſladák;
dulcescere, ſladkú perhajati;
dulcis, ſladák, oſlaſſen, oſlaſsen;
dulcorare, ſladku, ali oſlaſnu narediti, ali délati;
edulcare, ſlatku ſturiti, oſlaſnu ſturiti;
foeniculum, ſlatki janeṡh;
jucundus, -a, -um, veſſèl,
ſladàk, lubeṡniu, luṡhtin;
melodus, ſladák;
mulseus, -a, -um, ſladák kakòr mèd;
mulsum, -si, ſladku pytje, mediza;
mulsus, -a, -um, ſladák;
nectar, -ris, enu
ſladku pytje;
praedulcis, -ce, ſylnu
ſladák, cilú lubeṡniu;
suavis, -ve, ṡladák, lubeṡniu
- slajši , pulpamentum, -ti, en dober koṡ tega ſlaiſhiga meſſá
star prid., F
112,
anicula, ena
ſtara babiza;
antiquus, ſtar;
crusma, en
ſtar nékadanî inſtrument, na kateri ſo bili, kadàr ſo pleſſale te
ſtare babe;
discubitorius, -ÿ, tudi ena vaikuſhniza po
ſtari navadi, na kateri ſo per jédi ſedéli;
elementarius, en
ſtar piſſár, kateri ſe ſhe tega
ſtariga ṡazhetka vuzhy;
juniculus, -li, tú
ſtaru veliku deblu, inu korèn ene vinske terte;
trien, -nis, -ne, try leita
ſtar;
veterrinus, -a, -um, ſylnu
ſtar, ramnu ṡlú
ſtar, cilú do konza
ſtar;
vetustè, vetustiſsime, cilú
v'ſtari navadi
- stariši , F4, adolescere, pomladiti, ſhe raſti, vekſhi ali ſtariſhi perhajati; frater major natu, tá ſtariſhi brat; major, vekſhi, ſtariſhi; patricius, -ÿ, teh ſtariſhih meſtnih goſpudou eden, ſtare ṡhlahtnoſti zhlovék
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: star prid., scordisci Liv. die ehemaligen Kroaten
ſtari Hrovatji
svečnik2 m, F4, polygonaton, ſveizhnik, beil korèn; thryallis, -dis, ena ſorta ſveizhnika, ali pluzhnika, ṡeliṡzhe; verbasculum, -li, ena ſorta ſveizhnika, ali pluzhnika ṡeliṡzha; verbascum, ſveizhnik, ṡeliṡzhe
tormentil m, quinquefolium, -lÿ, petperſtnik: tormentyl korèn: je tudi ena ſorta petperſtnika
trnast prid., F13, aloë, enu ternaſtu ẛeliszhe, s'grenkim ẛonftom; coniza, -ae, ſuhi korèn, poſuſhen korèn, bodèzh, ali ternaſti korèn; dumosus, -a, -um, ternaſt, polhen ternîa inu rubidja; dumus, -mi, en tern, ali enu ternaſtu meiſtu, rubida, garm; rhamnus, -ni, je tudi tú ṡeliṡzhe, kateru v'ṡazhetku je lipú, inu potler rata ternaſtu, inu bodezhe; rubus, ta ternaſti, inu ardezhkaſti garm; ruscus, -ci, ruscum, -ci, miſhji tern, enu ternaſtu bodèzhe ṡèliṡzhe s'ardezhimi jagodami; sentix, -cis, enu ternaſtu drivú; smilax aspra, en bodèzhi ſlák ali ternaſt, ſe okuli drevja opleita; spinetum, -ti, ternou garm, ternaſta meja, ali garmje; spinifer, -a, -um, tú ternaſtu drevje; spinosus, -a, -um, ternaſt, polhin ternîa, ternou; tragacantha, enu ternaſtu driveṡze v'neṡnanih deṡhelah
turbit m, tripolium, -lÿ, ſladki kazhji mleizhik, ṡeliṡzhe, kateriga korèn ſe turbith imenuje
vetrnik m, F3, bibleus, -a, -um, kar je ſturjenu s'veiternika korena; cyperus, -ri, veiternik, korèn inu ṡeliṡzhe; galanga silvestris, veiternik
videti nedov., F35, acrochordon, ſo bradovize ... na dni ſo cilú voske, de ſe vidi kakòr de bi viſſeile; apodanea, ſvetiga Michéla Cerkou v'Gershki deṡheli, kir ſe vidi na enim kaminu nîegova ſtopinîa; appareo, -ere, ſe iskaẛati, perkaẛati ſe, ſe puſtiti viditi; caecultare, hudú viditi, en ṡhleht pogled iméti; caeculus, kateri malu vidi; cernere, viditi, gledati; difficile nobis videtur, nam ſe teṡhku vidi; extantia, bitje, kar je kai viditi; extare, biti, vun gledati, vun ſe viditi, ſe ṡnaiti; halo, -nis, ena okrogloſt na nebi, katera ſe po goſtim okuli meiſza, ali ſonza vidi; phoenicopterus, -ri, ena ardezha neṡnana vodna tyza, ſe vidi v'ṡhpanṡki deṡheli per murju bliṡi Provenze; sardoa, -ae, vel sardova, ṡeliṡzhe meliſſi enaku ... kateri letú ṡeliṡzhe jei, timu ſe ṡhile, inu kite ṡkarzio, inu uſta resvleizhejo, de aku more od nîega vmréti, taku ſe vidi, kakòr de bi ſe ſmeyal; senecio, -onis, kriṡhni korèn, grinte ṡeliṡzhe, je pavolatu, kadar tá pavoliza od vetra odlety, ſe vidio glavize gole; ut probaretur, de bi ſe vidilu, ali ṡkuſſilu; videbitur, ſe bó vidilu; videre, viditi; visibilis, -le, videozhi, kar ſe more viditi; visus est, ſo ga vidili
virih m, perpensa, -ae, virih ṡeliṡzhe inu korèn; prim. verih
volčji prid., F2, aconitum, -ti, volzhji korèn: tudi lisják; lupinus, -a, -um, vouzhji, kar volku ſe pergliha, poṡhreſhin
vrednik m, come, -mes, ena ẛimṡka ſalata, vrédnik ẛeliṡzhe, korèn je ſladák
za predl. F835, I. s tožilnikom aegrè ferre, sa slú vsèti, ſe ſerditi; ampelosleuce, -es, koren ẛa bodlaje, ẛa bolezhino; bardocuculus, gvánt ẛa ẛymo, inu ẛa leitu; caducifer, kateri eno takeſhno palizhizo ẛa volo myrú noſſi; chinara, artizhoka ẛa jeiſti; contentum eſse, ẛa dobru vṡèti; diligere, lubiti, iṡvoliti, ẛa lubu iméti; et certè, inu ẛa gviſhnu; ideo, ob tú, ṡatorai, ṡa tega volo; nauci facere, ṡa nyzh derṡhati; ob, ṡa, ṡa volo; propterea, ṡatú, obtu, ṡa tega volo; ratione paupertatis, ṡa ſtran vbuṡhtva; quamobrem, ṡakai, ṡa katere rizhy volo, satega volo; quocirca, sa tega volo; scabrosus, -a, -um, ostrú ṡa perjeti; scopae, -arum, metle ṡa pométati; sociabilis, ṡa ṡdruṡhiti ſe; tua causa, ṡa tvojo volo; tuditare, ṡa dobizhka volo ſe truditi; II. z orodnikom paronychia, -ae, ena ṡanuhtniza, velika bolezhina ṡa nohtmy
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: za predl., Dat veniam corvis vexat censura columbas. [D. J. Juvenalis, Sat.II., 63]. Ta male tat na gavgah visy Ta velik pak, se ſa miſo posady. Truber, fol. 127.; glej opombo pri geslu gavge