betónski betónska betónsko pridevnik [betónski]

1. ki je narejen iz betona 1., utrjen z betonom 1.
1.1. ki je namenjen za vgradnjo v beton 1.

2. ki se uporablja za pripravo betona 1.

3. pri katerem se uporablja beton 1.

4. v katerem prevladuje beton 1.1., 1.2., je malo ali nič zelenja

5. ki spominja na beton 1. ali je tak kot pri betonu 1.

STALNE ZVEZE: betonska mešanica
FRAZEOLOGIJA: betonska džungla, betonska kocka
ETIMOLOGIJA: ↑beton

1. zmes vode, peska, cementa in različnih dodatkov, ki se postopoma strdi, navadno kot gradbeni material

1. zmes vode, peska, cementa in različnih dodatkov, ki se postopoma strdi, navadno kot gradbeni material

1. kamnita, betonska kocka, opeka za polaganje na zunanjo talno površino

1. kamnita, betonska kocka, opeka za polaganje na zunanjo talno površino

. del cestišča, namenjen za vožnjo vozil

1. zmes vode, peska, cementa in različnih dodatkov, ki se postopoma strdi, navadno kot gradbeni material

1. zmes vode, peska, cementa in različnih dodatkov, ki se postopoma strdi, navadno kot gradbeni material

1. zmes vode, peska, cementa in različnih dodatkov, ki se postopoma strdi, navadno kot gradbeni material

1. zmes vode, peska, cementa in različnih dodatkov, ki se postopoma strdi, navadno kot gradbeni material

1.1. površina iz te zmesi, zlasti prazna, nepokrita

1. zmes vode, peska, cementa in različnih dodatkov, ki se postopoma strdi, navadno kot gradbeni material

1.2. kar je iz te zmesi sploh, zlasti celota stavb, drugih objektov in površin v strnjenem naselju

1. zmes vode, peska, cementa in različnih dodatkov, ki se postopoma strdi, navadno kot gradbeni material

1. zmes vode, peska, cementa in različnih dodatkov, ki se postopoma strdi, navadno kot gradbeni material

1. siva barva, lastnost sivega

cedíti cedím nedovršni glagol [cedíti]

1. ločevati trdno snov od tekoče s pretakanjem skozi kaj luknjičastega, mrežastega; SINONIMI: precejati

2. v obliki cediti se teči počasi in v manjših količinah; SINONIMI: precejati

3. v obliki cediti se, ekspresivno biti prisoten, zlasti v večjih količinah
3.1. v obliki cediti se, ekspresivno izražati pozitivno občutje, naklonjenost do koga, česa v veliki, pretirani meri; SINONIMI: ekspresivno mediti

FRAZEOLOGIJA: cediti sline (komu), cediti sline (ob kom, ob čem, po kom, po čem), med in mleko se cedita (komu) (kje), sline se cedijo komu (po kom, po čem, ob kom, ob čem)
ETIMOLOGIJA: = cslov. cěditi (sę), hrv. cijéditi, rus. cedítь, češ. cedit < pslov. *cěditi, prvotno *‛čistiti, ločevati (tekočino od usedline)’, iz ide. *sḱhei̯d‑ ‛rezati, ločevati, cepiti’, iz česar je še latv. skaidît, litov. skíesti, gr. skhídzō, lat. scindere, stvnem. skeidan, nem. scheiden - več ...

1. tekoča snov, ki se izceja iz česa

1.1. tekoča snov, ki se izceja iz telesa, zlasti pri vnetju

cvetličnják cvetličnjáka samostalnik moškega spola [cvetličnják]

1. zaprt, navadno zastekljen prostor za gojenje rastlin, zlasti cvetlic

2. večja posoda, korito, v katero se posadi okrasne rastline

ETIMOLOGIJA: ↑cvetlica

očístiti očístim dovršni glagol [očístiti]

1. narediti, povzročiti, da kje ni več umazanije, odpadkov, neželenih snovi; SINONIMI: počistiti
1.1. v obliki očistiti se postati prost umazanije, odpadkov, neželenih snovi
1.2. odstraniti neuporabne, neužitne dele hrane, živil
1.3. odstraniti umazanijo, neželene snovi z dela telesa v skrbi za osebno higieno, urejenost
1.4. narediti, povzročiti, da je kaj brez česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh; SINONIMI: počistiti
1.5. v obliki očistiti se postati prost česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega

FRAZEOLOGIJA: očistiti se grehov, očistiti Avgijev hlev
ETIMOLOGIJA: ↑čistiti

. dvignjena tlakovana, asfaltirana površina ob vozišču, namenjena zlasti za pešce

1. nizko ali srednje visoko obuvalo s čvrstim podplatom

1. priprava za čiščenje, pri kateri so navadno v leseno, plastično osnovo vstavljeni šopi ščetin, žice

1. nadzemni, vidni del organizma brez sposobnosti fotosinteze, zlasti s klobukom in betom

1.1. ta del organizma kot hrana, jed

odcejálnik odcejálnika samostalnik moškega spola [otcejálnik]

1. luknjičasta, mrežasta priprava za odstranjevanje odvečne tekočine
1.1. luknjičasta ali mrežasta priprava za ločevanje trdne snovi od tekoče s pretakanjem; SINONIMI: cedilo
1.2. mrežasta priprava za sušenje pomite posode

ETIMOLOGIJA: ↑odcejati

prášič prašíča samostalnik moškega spola [prášič]

1. domača žival z rilcem, valjastim trupom, ščetinasto kožo in krajšim ožjim repom; primerjaj lat. Sus scrofa domestica; SINONIMI: neformalno prase, neformalno prasec, ekspresivno pujs
1.1. samec te živali
1.2. meso te živali kot hrana, jed; SINONIMI: neformalno, ekspresivno prase, ekspresivno pujs, ekspresivno pujsek

2. znamenje kitajskega horoskopa med psom in podgano
2.1. kdor je rojen v tem znamenju

3. slabšalno kdor je umazan, zanikrn ali se mu to pripisuje; SINONIMI: neformalno, slabšalno prasec, slabšalno pujs

4. slabšalno kdor ima negativne, nesprejemljive moralne lastnosti ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno podgana, neformalno, slabšalno prase, neformalno, slabšalno prasec, neformalno, slabšalno prasica, slabšalno pujs

STALNE ZVEZE: divji prašič, krškopoljski prašič, vietnamski prašič
FRAZEOLOGIJA: cviliti kot prašič, debel kot prašič, jesti kot prašič, prašič pri koritu, zaklati kot prašiča koga, Ni ga tiča čez prašiča.
ETIMOLOGIJA: = hrv. pràščić < pslov. *porsьčit'ь iz ↑prasec - več ...

prašíček prašíčka samostalnik moškega spola [prašíčək]

1. navadno ekspresivno prašič, zlasti mladič
1.1. ekspresivno meso te živali kot hrana, jed

2. ekspresivno kar po obliki spominja na prašiča; SINONIMI: ekspresivno pujs, ekspresivno pujsek
2.1. hranilnik, ki spominja na prašiča
2.2. igrača, ki predstavlja prašiča

3. manjši rak sive ali rjavkaste barve z rahlo vzbočenim telesom, ki živi na kopnem; primerjaj lat. Porcellio scaber

STALNE ZVEZE: divji prašiček, morski prašiček
FRAZEOLOGIJA: razbiti prašička, prašiček pri koritu
ETIMOLOGIJA: ↑prašič

pújs pújsa samostalnik moškega spola [pújs]

1. ekspresivno prašič; SINONIMI: neformalno prase, neformalno prasec
1.1. ekspresivno meso prašiča kot hrana, jed; SINONIMI: prašič, neformalno, ekspresivno prase, ekspresivno pujsek

2. ekspresivno kar je po obliki podobno prašiču, zlasti hranilnik; SINONIMI: ekspresivno prašiček, ekspresivno pujsek

3. slabšalno kdor je umazan, zanikrn ali se mu to pripisuje; SINONIMI: neformalno, slabšalno prasec, slabšalno prašič

4. slabšalno kdor ima negativne, nesprejemljive moralne lastnosti ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno podgana, neformalno, slabšalno prase, neformalno, slabšalno prasec, neformalno, slabšalno prasica, slabšalno prašič

FRAZEOLOGIJA: debel kot pujs, jesti kot pujs, pujs pri koritu, zrediti se kot pujs
ETIMOLOGIJA: iz vabnega klica prašičem sloven., hrv. pujs-pujs - več ...

bárvnik -a m (ȃ)
šol. barvni svinčnik: v prvem razredu rišejo z barvniki
♦ tisk. korito za barvo pri tiskalnem stroju

brusína -e ž (í)
1. teh. odpadki v obliki prahu, ki nastajajo pri glajenju, brušenju česa: lesna brusina
2. korito z vodo, v katero sega spodnji del brusa:

curljáti -ám nedov. (á ȃ)
teči, polzeti v tankem curku: dež curlja; studenec curlja v korito; pot mu curlja po obrazu; brezoseb.: skozi streho je curljalo; od obleke je kar curljalo; pren., pesn. sončna svetloba curlja skozi drevje

curljajóč -a -e:
curljajoča kri; curljajoč zid zid, po katerem curlja

čofotáti -ám nedov. (á ȃ)
1. slišno, plosko udarjati po vodi: otrok čofota v banjici / raca čofota s krili po vodi
// ekspr. hoditi po vodi, po čem redkem: čofotati po lužah, po blatni poti
2. slišno, tleskajoče padati ali teči: studenec čofota v korito; voda čofota s strehe
// dajati tleskajoče, zamolkle glasove: škornji so zajemali vodo in ob vsakem koraku čofotali; brezoseb. pod nogami je čofotalo

čofotáje :
čofotaje bresti vodo

čofotajóč -a -e:
čofotajoč dež

izdôlbsti -dôlbem [izdou̯psti] dov., izdôlbite in izdolbíte (ó)
izrezati snov z ozkim rezilom, navadno s tolčenjem nanj: izdolbsti les; izdolbsti z dletom / tudi drobne kaplje počasi izdolbejo kamen
// z dolbenjem narediti, izoblikovati: izdolbsti korito iz hrastovega debla; izdolbsti luknjo v kamen; pren. solze so ji izdolble globoke črte pod očmi

izdôlben -a -o:
izdolben čoln; izdolben ornament; izdolbeno deblo

izpirálen -lna -o prid. (ȃ)
namenjen za izpiranje: izpiralna naprava; dodati izpiralni vodi za pisano perilo nekoliko kisa
♦ fot. izpiralno korito; teh. izpiralno olje

izplakoválen tudi splakoválen -lna -o prid. (ȃ)
namenjen za izplakovanje: izplakovalna priprava / izplakovalna voda; izplakovalno korito

jarín -a m (ȋ)
knjiž. majhen bazen, korito: okrogel jarin iz marmorja; zlate ribice v jarinu pod vodometom

kaláti2 -ám nedov. (á ȃ)
nar. zahodno vzdigovati, pretakati vodo iz vodnjaka, studenca, zajemati: kalala je z velikim vedrom / kalati v korito

kopánja -e ž (á)
1. nar. vzhodno podolgovata, navadno lesena posoda za krmljenje, napajanje živine; korito: živina je jedla iz kopanje; koruzo je stresla v kopanjo
// večja podolgovata, navadno zidana posoda na prostem za vodo: prala je v kopanji
2. zastar. kopalna kad: legel je v pločevinasto kopanjo, da bi se skopal
♦ alp. plitvejša, na spodnjem koncu bolj ali manj zaprta vdolbina, nastala zaradi delovanja vode

korítce -a s (ī)
manjšalnica od korito: prašičem napolniti koritca / koritce za dežnike

koríto -a s (í)
1. podolgovata, navadno lesena posoda za krmljenje, napajanje živine: v koritu je še dosti krme; leseno korito / svinjsko korito
// večja podolgovata, navadno zidana posoda na prostem za vodo: zajeti vodo iz korita / šla je h koritu po vodo; pere pri koritu
2. kar je po obliki podobno koritu: po koritu je spuščal opeko s strehe / cvetlična korita; mlinsko korito; pomivalno, umivalno korito / navt. žarg. korito čolna, ladje trup
3. podolgovata naravna ali umetna vdolbina na zemeljski površini, po kateri teče voda; struga: v koritu pod hišo teče potok; izsušeno, razrito korito; korito hudournika / rečno, vodno korito
● slabš. še korita si ne pospravi sam postelje, ležišča; slabš. hitro je prišel do korita do donosne službe, uglednega položaja; slabš. se vidi, da je pri koritu da ima donosno službo, ugleden položaj
♦ alp. korito globoka vdolbina v skalovju, nastala zaradi delovanja tekoče vode, plazov; čeb. korito (čebelji) panj, izdolben iz kosa debla; fot. korito naprava, v kateri se kemično obdeluje fotografski material; gled. svetlobno korito pločevinasta naprava z žarnicami različnih barv za osvetljevanje scene

nakaláti2 -ám dov. (á ȃ)
nar. zahodno s kalanjem priti do določene količine vode: nakalal je polno korito / nakalati vodo pri vodnjaku

pitálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na pitanje: pitalno korito / zastar. pitalno govedo pitovno govedo

pomíjnik -a m (ȋ)
1. posoda za pomije: ostanke kosila so stresli v pomijnik; s praznim pomijnikom se je vračal iz hleva
2. star. pomivalna posoda, pomivalno korito: krožnike je naložila v pomijnik

pomiválen -lna -o prid. (ȃ)
namenjen za pomivanje: pomivalne krpe; pomivalna posoda / pomivalni prašek; pomivalni stroj; pomivalna miza; pomivalno korito

pomiválnik -a m (ȃ)
pomivalna posoda, pomivalno korito: naliti vodo v pomivalnik / kupili so pomivalnik pomivalni stroj

pomívnik -a m (ȋ)
star. pomivalna posoda, pomivalno korito: naliti vodo v pomivnik

poníkljati -am dov. (ȋ)
teh. prekriti kovino s tanko plastjo niklja: ponikljati ploščo, žico

poníkljan -a -o:
ponikljana verižica; posodo je zložila v ponikljano korito

pregráda -e ž (ȃ)
1. naprava za ločevanje
a) prostora: konji so dvigali glave izza pregrad; lesena, montažna, premična pregrada / pregrada deli predsobo / ločiti prostor s pregrado pregraditi prostor / korito s pregrado
b) koga, česa v prostoru: postaviti med privezani živali pregrado / visoke gore so naravna pregrada med obema deželama
// navt. stena, ki vzdolžno ali prečno deli ladijski prostor: pregledati pregrade / centralna pregrada narejena od krme do premca, da opira posamezne krove; neprepustna pregrada kovinska pregrada, narejena od boka do boka za zadrževanje vode
2. ločen, ograjen prostor: zapreti svinje v pregrade / zapluti skozi dvignjeno zapornico v pregrado / polne pregrade krompirja
3. naprava, ki onemogoča, ovira prehod: zavarovati mejo z jarki in pregradami; pregrada na cesti / večja količina padavin ob gorskih pregradah
// naprava, nameščena prečno na tok vode: betonske poplavne pregrade; hudourniške pregrade; reka z zapletenim sistemom pregrad in jezov
4. ekspr. kar onemogoča, ovira sodelovanje: rasne, socialne pregrade; pregrada med dijaki in profesorji / etnične skupnosti morajo biti most in ne pregrada med narodi / lomiti moralne pregrade norme
♦ grad. dolinska pregrada velik jez, ki zadržuje veliko količino vode

pregradíti -ím dov., pregrádil (ī í)
1. s kako napravo ločiti
a) prostor: pregraditi hodnik; pregraditi z omarami, zidom / pregraditi prostor v več enot / pregraditi cev, korito
b) koga, kaj v prostoru: pregraditi divje živali
2. namestiti napravo, ki onemogoča, ovira prehod: pregraditi cesto
// namestiti napravo prečno na tok vode: pregraditi reko
3. publ. preurediti, predelati: pregraditi letalo za prevoz rakete / pregraditi na električni pogon

pregrajèn -êna -o:
pregrajena predsoba

prepúst1 -a m (ȗ) grad.
1. cevast prostor pod cesto, železniško progo za pretakanje padavinske vode: prepust se je zamašil / cestni, železniški prepust
2. odprtina ob jezu z zaporno napravo, namenjena za uravnavanje odtoka odvečne vode: prepust pri hidrocentrali
● pisar. tako ravnanje je velik prepust velika napaka, malomarnost
♦ obrt. odprtina na jezu, skozi katero ob dvignjeni, odstranjeni zapornici teče voda v mlinsko korito

ráka -e ž (á)
1. nar. leseno korito, umetna struga, po kateri je speljana voda na mlinsko kolo, do žage: popraviti rako; voda teče po rakah
2. zastar. grob1, grobnica: spustiti krsto v rako

rója -e ž (ọ́) nar.
1. plitva, ozka struga, po kateri včasih teče voda: sneg je pokrival grmovje in roje
2. leseno korito, umetna struga, po kateri je speljana voda na mlinsko kolo, do žage: narediti dolgo leseno rojo od izvira do kovačnice / voda pada iz roje na kolo

scêjati -am nedov. (é)
1. s cejenjem spravljati kam: scejati ostanke pijače v vedro
2. nar. precejati: scejati mleko

scêjati se 
1. s cejenjem prihajati kam, pojavljati se kje: voda se sceja v korito; okoli čevljev so se scejale mlake stopljenega snega
2. počasi odtekati: vode se scejajo s hribov / sneg se sceja s strehe; 

prim. izcejati

stékanje -a s (ẹ̑)
glagolnik od stekati se: stekanje vode v korito / stekanje denarja, kapitala; stekanje sredstev v sklade

svetlôben -bna -o prid. (ó ō)
nanašajoč se na svetlobo: svetlobni pojavi; svetlobni vir; svetlobni žarek / svetlobna naprava, priprava; svetlobne rakete; svetlobno telo svetilo / svetlobni napis, signal, znak; svetlobna črta / svetlobni dražljaj / svetlobni delec; svetlobni spekter; svetlobna hitrost; svetlobna jakost
♦ avt. svetlobni odbojnik priprava, ki odbija svetlobo, če jo osvetli žaromet; bot. svetlobna sinteza fotosinteza; elektr. svetlobni izkoristek razmerje med oddanim svetlobnim tokom in prejeto električno močjo; fiz. svetlobni tok energija, ki jo izseva svetilo v eni sekundi; svetlobno leto pot svetlobe v enem letu; gled. svetlobno korito pločevinasta naprava z žarnicami različnih barv za osvetljevanje scene; grad. svetlobni jašek jašek v sredini stavbe ali ob kletnih prostorih za dovajanje svetlobe; teh. svetlobni kazalec svetlobno znamenje, ki kaže določene podatke, navadno na skali

svetlôbno prisl.:
svetlobno občutljiva plast

štêpih -íha m (é í)
nar. srednještajersko vodnjak (s talno vodo): zajeti vodo iz štepiha; korito pri štepihu

têsen2 stil. tesán têsna -o tudi -ó prid., tesnêjši (é ȃ é)
1. ki se zelo prilega telesu: tesen ovratnik; tesni rokavi; tesna obleka / čevlji so mi tesni me tiščijo; nosi tesne hlače preveč oprijete
// ki se zelo prilega čemu sploh: tesen obroč, povoj
2. pri katerem je kaj zelo blizu drugega: tesno srečanje vozil / čakati v tesnih vrstah / ekspr. tesen objem, stisk rok močen / sledil mu je v tesni razdalji majhni / ekspr. biti v tesnem sorodstvu neposrednem, bližnjem
3. ki se pogosto vzpostavlja in vključuje veliko skupnega: biti v tesnem stiku s kom; med vojno je ostal v tesni zvezi s starši / ta država ima tesne odnose s sosednjo; tesno sodelovanje med podjetjema
4. nav. ekspr. majhen, neprostoren: tesna celica, soba; tesno stanovanje / tesen rov; tesne ulice starega mesta; tesno rečno korito ozko
// ki koga omejuje, utesnjuje: tesne razmere / življenje v domači hiši mu je postalo tesno
5. knjiž. tesnoben: prevzela ga je tesna slutnja / preživel je nekaj tesnih trenutkov / med ljudmi je vladalo tesno razpoloženje
6. publ. pri katerem je med nasprotnikoma majhna razlika v številu točk, zadetkov: tesen izid dvoboja; tesna zmaga domačih košarkarjev
● publ. odpraviti tesna grla v proizvodnji kar otežuje, zavira delo; pog. plinska pipa ni dovolj tesna ne tesni dovolj
♦ strojn. tesni prileg

tesnó tudi têsno prisl.:
hoditi tesno drug ob drugem; naši so tekmo tesno izgubili; tesno objeti, se okleniti koga; avtomobil je peljal tesno za njimi; tesno kaj poviti; slediti komu tesno za petami tik; tesno zaprta škatla / tesno oprijete hlače zelo / v povedni rabi v stanovanju je tesno
● ekspr. ko je hodil po tem samotnem kraju, mu je bilo tesno pri duši je čutil nedoločen strah; ekspr. ob novici mu je postalo tesno pri srcu je začutil žalost, duševno bolečino; knjiž. vrnil se je tesno pred nočjo tik; ekspr. tesno mi gre za čas, s časom imam zelo malo časa (za kaj); sam.: na tesno kaj zapeti; pri njih doma so na tesnem imajo malo prostora; ekspr. biti na tesnem s časom, z denarjem imeti zelo malo časa, denarja (za kaj)

trúga -e ž (ú)
1. nižje pog. krsta: položiti mrliča v trugo; črna truga / iti za trugo
2. pog. kovčku podoben avtomobilski strešni prtljažnik; strešni kovček: vzeti prtljago iz truge; zaradi truge je bil avto previsok in ni mogel na parkirišče v letališki zgradbi / truga za prevoz smučarske opreme
3. nar. zgoraj odprta, zaboju podobna priprava na kmečkem vozu za prevoz drobnega, sipkega materiala: stresati krompir v trugo / pripeljati trugo peska / postaviti kravam trugo s peso in otrobi (leseno) korito

trúžica -e ž (ú)
star. krstica: mrtvi otrok v tružici / tružica pri slamoreznici korito

vkòp vkópa m (ȍ ọ́)
glagolnik od vkopati: pred vkopom drogov so teren dobro utrdili / čas, določen za vkop čete; ukaz za vkop
♦ grad. široko korito, izkopano v teren, navadno zaradi graditve prometne poti

gvinejka gvinejke samostalnik ženskega spola

talin talina samostalnik moškega spola

čofotáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt; čofotánje; (-àt) (á ȃ) Otrok ~a v banjici; Studenec ~a v korito; čofotati z/s čim po čem Raca s krili ~a ~ vodi; poud. čofotati po čem ~ ~ blatni poti |hoditi|; brezos. Pod nogami je čofotalo

izdôlbsti -dôlbem [u̯b] dov.; drugo gl. dolbsti (ó) kaj ~ les, kamen; izdolbsti kaj iz česa ~ korito iz debla; izdolbsti kaj v kaj ~ ornament v ploščo

koríto -a s (í) zajeti vodo iz ~a; pomor. žarg. ~ čolna trup; ~ hudournika struga; nizk.: priti do ~a |priti do donosne službe|; biti pri ~u |imeti donosno službo|

natékati se -am se nedov. -ajóč; natékanje (ẹ̑) V korito se ~a umazana voda; dov. Otroci so se natekali in nakričali
natékati -am (ẹ̑) pokr. vzh. zamakati, puščati: streha ~a

pitálen -lna -o (ȃ)
pitálni -a -o (ȃ) ~o korito

pomiválnik -a m (ȃ) redk. pomivalna posoda, pomivalno korito

curljáti -ám nedov.

koríto -a s

bíser Frazemi s sestavino bíser:
bíti [právi] bíser [čésa], metánje bíserov [svínjam], metáti bísere svínjam, postáti [právi] bíser [čésa]

bíti (sem) Frazemi s sestavino bíti (sem):
bíti ad acta, bíti Ádamov sín, bíti aprílski, bíti blagoslovljêna, bíti bógu za hŕbtom, bíti bòlj pápeški kot pápež, bíti bòlj pápeški od pápeža, bíti [bòlj] počásne gláve, bíti bòlj počásne pámeti, bíti brez belíča [v žêpu], bíti brez bôra in belíča, bíti brez bôra in božjáka, bíti brez božjáka, bíti brez božjáka in bóra, bíti brez fícka [v žêpu], bíti brez gláve in répa, bíti brez hrbteníce, bíti brez prebíte páre, bíti brez répa in gláve, bíti brez sápe, bíti brez vestí, bíti cókla razvôja, bíti cókla za kóga/kàj, bíti copáta, bíti čésa kot tóče, bíti čésa na kôše, bíti čístih rôk, bíti člôvek s téga svetá, bíti čŕn kot nóč, bíti désna roka kóga, bíti do góbca v dréku, bíti do gŕla sìt kóga/čésa, bíti do kolén v dréku, bíti do úst v dréku, bíti do vratú v dréku, bíti do vratú v gódlji, bíti dôbra dúša, bíti dôbro zapísan [pri kóm, kjé], bíti dólg kot prékla, bíti drúga violína, bíti dúša čésa, bíti fíga móž, bíti glávni adút, bíti hítre jéze, bíti hláden do kóga, bíti hrbteníca čésa, bíti igráča [kóga/čésa], bíti igráča v rôkah kóga/čésa, bíti igráčka [kóga/čésa], bíti igráčka [kómu] kàj, bíti igráčka v rôkah kóga/čésa, bíti imenován s právim iménom, bíti iz drugáčnega testá, bíti iz ístega testá, bíti iz mesá in krví, bíti iz móde, bíti jeklénih žívcev, bíti jezíček na téhtnici, bíti junák dnéva, bíti kàj za pod zób, bíti kàj/kdó na kvadrát, bíti kàkor ámen [v cérkvi], bíti kàkor ámen [v očenášu], bíti kàkor húda úra, bíti kàkor iz cúkra, bíti kàkor iz másla, bíti kàkor iz svínca, bíti kàkor kladívo, bíti kàkor lesníka, bíti kàkor mrlíč, bíti kàkor na íglah, bíti [kàkor] na šivánkah, bíti [kàkor] na tŕnju, bíti [kàkor] v málih nebésih, bíti kàkor v meglì, bíti kàkor žívo srebró, bíti kákšen kólešček kjé, bíti kanónfuter, bíti kdó/kàj z dúšo in telésom, bíti kísel kàkor vrísk, bíti kóga/čésa kot kobílic, bíti kóga/čésa kot mrávelj, bíti kóga/čésa kot rúsov, bíti kómu máčeha, bíti kómu pri sŕcu, bíti kómu tŕn v očéh, bíti kómu tŕn v pêti, bíti kómu za pavlího, bíti kómu za petámi, bíti kómu za rítjo, bíti kós kómu/čému, bíti kóst v gŕlu kóga, bíti kot ámen [v cérkvi], bíti kot ámen [v očenášu], bíti kot dèž v prátiki, bíti [kot] dím [za kóga], bíti kot èn móž, biti [kot] igráča [kómu kàj], bíti kot iz másla, bíti [kot] iz stêkla, bíti kot iz škátlice, bíti [kot] iz tŕte izvít, bíti [kot] iz želéza, bíti [kot] lánski snég, bíti [kot] máli bóg, bíti kot mésečnica, bíti kot mésečnik, bíti kot míla jéra, bíti [kot] mílni mehúrček, bíti kot mrlìč, bíti kot na dláni, bíti [kot] na íglah, bíti [kot] na lúni, bíti [kot] na tŕnih, bíti [kot] na tŕnju, bíti [kot] na žerjávici, bíti kot naročèn [za kóga/kàj], bíti kot odpŕta knjíga, bíti kot okamenél, bíti [kot] ólje na ôgenj [čésa, čému], bíti kot osát, bíti kot pès in máčka, bíti kot rít in srájca, bíti kot sánje, bíti kot slépa kúra, bíti [kot] strašílo, bíti [kot] strašílo za v prosó, bíti kot ustvárjen za kóga/kàj, bíti kot v čebelnjáku, bíti [kot] v devêtih nebésih, bíti kot v fílmu, bíti kot v mravljíšču, bíti kot v nebésih, bíti kot v pánju, bíti kot v právljici, bíti [kot] v ráju, bíti kot v sánjah, bíti [kot] v sêdmih nebésih, bíti kot vróče žémlje, bíti [kot] vróče žémljice, bíti kot žívo srebró, bíti krátke pámeti, bíti krátkih beséd, bíti krváv pod kóžo, bíti kúhan in pečèn kjé/pri kóm, bíti kúrje pámeti, bíti [le] kolésce [kjé, kóga/čésa], bíti [málo] čez lés, bíti már kot [za] lánski snég, bíti máslo kóga, bíti med ángelčki, bíti med dvéma ôgnjema, bíti med kladívom in nakoválom, bíti med krilátci [bôžjimi], bíti med svôjimi štírimi sténami, bíti [mehek] kot máslo, bíti méhkega srcá, bíti močán adút, bíti módre krví, bíti mólzna kráva, bíti móž beséda, bíti na bóbnu, bíti na bôjni nôgi s kóm/čím, bíti na césti, bíti na césti kot kónjska fíga, bíti na čŕni lísti, bíti na désno rôko, bíti na dláni, bíti na dnù, bíti na dôbri póti, bíti na káhli, bíti na kócki, bíti na kôncu svetá, bíti na kôncu z žívci, bíti na kônju, bíti na lás podóben kómu/čému, bíti na mŕtvi tóčki, bíti na múhi [kóga], bíti na nàjbóljši póti, bíti na nítki, bíti na ónem svétu, bíti na píki, bíti na prágu čésa, bíti na prágu smŕti, bíti na prágu življênja, bíti na prestólu, bíti na psù, bíti na répu [čésa], bíti na rešêtu, bíti na róbu obúpa, bíti na róbu prepáda, bíti na slépem tíru, bíti na stráni, bíti na stráni kóga/čésa, bíti na stránskem tíru, bíti na tánkem lédu, bíti na tapéti, bíti na tí s kóm, bíti na zatóžni klópi, bíti nágle jéze, bíti napét kot maréla, bíti napét kot lók, bíti narejèn iz ístega testá, bíti nasmeján do ušés, bíti náše gôre líst, bíti ne od múh, bíti nepopísan líst [papírja], bíti ob dóber glás, bíti ob glávo, bíti ob pámet, bíti obút, bíti od dánes do jútri, bíti od hudíča, bíti [od] krúha pijàn, bíti od múh, bíti od rôk, bíti od vrága, bíti odrínjen na stránski tír, bíti odskóčna dèska [za kóga/kàj], bíti oródje [čésa, za kàj], bíti oródje [kóga/čésa], bíti oródje v rôkah kóga/čésa, bíti óstrega jezíka, bíti pávliha, bíti pijàn kot čebèr, bíti pijàn kot čèp, bíti po ênem kopítu, bíti po ístem kopítu, bíti po júsu, bíti pod copáto, bíti pod častjó kómu kàj, bíti pod drobnoglédom [kóga], bíti pod gásom, bíti pod krítiko, bíti pod lúpo kóga, bíti pod nesréčno zvézdo, bíti pod oróžjem, bíti pod pepélom, bíti pod rúšo, bíti podóben kàkor gróš gróšu, bíti pójem [kóga/čésa], bíti póln múh, bíti ponedéljkarski, bíti ponedéljkov, bíti potísnjen v kót, bíti [práva] cvétka, bíti práva enciklopedíja, bíti [právi] ángel, bíti [právi] ángelček, bíti [právi] bíser [čésa], bíti [právi] cvét čésa, bíti [právi] mójster za kàj, bíti právi sín kóga/čésa, bíti právi sín svôje dôbe, bíti právi sín svôjega očéta, bíti právo odkrítje, bíti prázen dím, bíti pred vráti, bíti predán kómu/čému z dúšo in telésom, bíti preizkusni kámen [čésa, za kàj], bíti pri korítu, bíti pri rôki, bíti pròst kot ptíček na vêji, bíti pŕva violína, bíti [razlíčen] kàkor nóč in dán, bíti [razlíčen] kot dán in nóč, bíti [razlíčen] kot nóč in dán, bíti rédkih beséd, bíti rojèn pod nesréčno zvézdo, bíti rojèn pod sréčno zvézdo, bíti [s kóm] na ísti valóvni dolžíni, bíti s téga svetá, bíti sám svój gospód, bíti [si] na nòž, bíti [si] podóben kàkor krájcar krájcarju, bíti [si] podóben kot jájce jájcu, bíti si s kóm kot bráta, bíti si v laséh, bíti slabó zapísan [pri kóm, kjé], bíti smétana [čésa], bíti sól zêmlje, bíti stárega kóva, bíti súh kot prékla, bíti svêtla tóčka, bíti šè móker pod nósom, bíti [šè] móker za ušési, bíti [šè] v povôjih, bíti [šè] v žívem spomínu, bíti šèle v povôjih, bíti šírši kot dáljši, bíti tábula ráza, bíti ták, da ga je tréba iskáti z lučjó [pri bélem dnévu, podnévi], bíti tàm, kjer ni múh, bíti [tàm] za devêtimi gorámi, bíti têmeljni kámen [čésa], bíti têžek kot cènt, bíti tího kot rìt, bíti tóliko za kàj, kólikor zájec za bóben, bíti topóvska hrána, bíti tŕd ôreh za kóga, bíti tŕdega srcá, bíti trínajsto práse, bíti v Ádamovem kostímu, bíti v Ádamovi obléki, bíti v blagoslovljênem stánju, bíti v cvétju, bíti v část svôjemu iménu, bíti v dôbri kóži, bíti v dréku, bíti v drúgem stánju, bíti v drúgem stánu, bíti v gódlji, bíti v káši, bíti v kóži kóga, bíti v Krístusovih létih, bíti v [lépem] móčniku, bíti v létih, bíti v nàjbóljših létih, bíti v oblákih, bíti v pólnem cvétu, bíti v pólnem razcvétu, bíti v povôjih, bíti v pŕvih vŕstah, bíti v rdéčih števílkah, bíti v ríti, bíti v róžicah, bíti v sítu in rešêtu, bíti v slábi kóži, bíti v slépi úlici, bíti v slonokoščénem stôlpu, bíti v [svôjem] elemêntu, bíti v škrípcih, bíti v škrípcu, bíti v [velíki] části, bíti v [velíkih] častéh, bíti v [vesélem] pričakovánju, bíti v začáranem krógu, bíti v zláti sredíni, bíti vážen kot maréla, bíti vèč díma kot ôgnja, bíti vêlik kalíber, bíti vêlik otròk, bíti [vès] mŕtev na kóga/kàj, bíti [vès] ponedéljkov, bíti [vès] ponedéljski, bíti vést kóga/čésa, bíti vklénjen v kládo, bíti vógelni kámen [čésa[, bíti vólk na kàj, bíti [vróče] kot v kôtlu, bíti vsáke bíre, bíti [vsèh] múh póln, bíti z êno nôgo kjé, bíti z êno nôgo v grôbu, bíti z êno nôgo žé na ónem svétu, bíti za dirigéntskim púltom, bíti za èn drèk, bíti za kríži, bíti za lúno, bíti za med stáro želézo, bíti za [na] odpàd, bíti za pečjó, bíti za pêto koló, bíti za rešêtkami, bíti za rítjo kómu, bíti za v kòš, bíti za v stáro želézo, bíti za vsákim gŕmom, bíti zapéčkar, bíti zapéčkarski, bíti zapísan smŕti, bíti zapísan v zvézdah, bíti zastavonóša kóga/čésa, bíti zavít v meglò, bíti zavít v temò, bíti zelèn od zavísti, bíti [zeló] v módi, bíti zláta dúša, bíti žé pri krúhu, bíti žé v létih, bíti želéznih žívcev, bíti žídane vólje, bíti žív in zdràv, bíti žíva enciklopedíja, bíti žívo srebró, bódi v cvétju, bodíte v cvétju, bôjna sekíra je zakopána, čez glávo je kjé čésa, čìč je nìč, gláva [kóga] je kot sód, hudíč ni takó čŕn, kot, iz té móke ne bo krúha, jè cél církus, je kóga/čésa kot kobílic, je kóga/čésa kot mrávelj, je kóga/čésa kot rúsov, káča [je] v žêpu, kàj je [kot] bòb ob sténo, kàj je [kot] bòb v sténo, kàj je kot na dláni, kàj je kot pribíto, kàj je [práva] zláta jáma za kóga, kàj je šála, kàj je [šè]v oblákih, kàj je za kóga/kómu špánska vás, kàj ni igráča [kómu], kàj ni šála, kdó/kàj ni on múh, kóga je kàj v hláčah, kóga je kóliko v hláčah, [kot da] je vsák dán nedélja [za kóga; kjé], krí ni vôda, kríž je [s kóm/čím], [lepó] po vŕsti, kàkor [so] híše v Tŕsti, [lepó] po vŕsti, kot [so] híše v Tŕsti, málo zrnja, pa mnógo sláme je v čém, med bráti [je kàj vrédno], možgáni kóga so kot rešêto, ne bíti dôbro zapísan [pri kóm, kjé], ne bíti igráča [kómu kàj], ne bíti igráča v rôkah kóga/čésa, ne bíti igráčka [kómu kàj], ne bíti iz cúkra, ne bíti iz želéza, ne bíti kómu ne v pêto ne v šêsto [koléno], ne bíti már ne bogá ne hudíča kómu, ne bíti ne bogá ne hudíča za kóga, ne bíti ne pét ne šést s kóm/čím, ne bíti od múh, ne bíti po júsu, ne bíti pod častjó kómu kàj, ne bíti pri čísti, ne bíti s téga svetá, ne bíti [si] na čístem s kóm/čím, ne bíti [šè] za med stáro šáro, ne bíti šè za [na] odpàd, ne bíti [šè] za v kòš, ne bíti v dôbri kóži, ne bíti vréden píškavega oréha, ne bíti vréden póčenega gróša, nékaj gnílega je v dežêli Dánski, ni prostóra za kóga/kaj kjé, ni vsák dán nedélja [za kóga; kjé[, otròk je na póti, po tóči zvoníti je prepôzno, pokázati kómu, po čém je mást, pôsel je pôsel, pravíci je zadoščêno, sám góbec je kóga, sáma kóst in kóža je kóga, sáma ušésa so kóga, sáme beséde so kóga, sáme kostí so kóga, sáme očí so kóga, samó beséde so kóga, spánec je bóljši kot žgánec, sréča je míla kómu, stráh za stólček je kóga, škárje in plátno sta v rôkah kóga, tá je [pa] bôsa, tá je pa debéla, tá je [pa] dôbra, tá je [pa] jálova, tá je [pa] kosmáta, tá je [pa] lépa, [takó, da] bo vólk sìt in kôza céla, tí si [pa] búča, tí si práva búča, tó je [kot] hláden túš, tó je víšja matemátika, tó je za kóga/kómu špánska vás, tó mu je túrško, tó ni šála, tó ni víšja matemátika, tó níso máčje sólze, tó níso máčkine sólze, tó so búče, tó so záme špánski kráji, trébuh je kot sód, vèč želéz je v ôgnju, védeti, kdáj je čàs za spánec in žgánec, vêlik kríž je s kóm/čím, vrág je kjé, vsák dán je nedélja [za kóga; kjé], vsè je [kot] bòb ob sténo, vsè je [kot] bòb v sténo, vsè je na glávi, vsì kríži so dôl, življênje kóga je na nítki, žóga je bilà za hŕbtom kóga

kámen Frazemi s sestavino kámen:
beséda je pádla na kámen, bíti preizkúsni kámen [čésa, za kàj], bíti têmeljni kámen [čésa], bíti vógelni kámen [čésa[, iméti kámen namésto srcá, kámen modrósti, kámen na kámen, kámen na kámnu ni ostál, kámen se je odválil od srcá kómu, kámen spotíke, [kot] kámen na sŕcu, kot kámen težíti kóga kjé, kot kámen v želódcu, kot [mlínski] kámen okoli vratú, kot [mlínski] kámen okrog vratú, kot [mlínski] kámen za vrátom, ležáti kómu kot kámen na sŕcu, pádati kot kámen, pásti kot kámen, plávati kot kámen, položíti têmeljni kámen, postáti preizkúsni kámen [čésa, za kàj], postáti vógelni kámen [čésa[, postáviti têmeljni kámen, poznáti vsák kámen, preizkúsni kámen [čésa, za kàj], sípati zláta kámena v koríto, têmeljni kámen [čésa], têžek kot kámen, tŕd kàkor kámen, tŕd kot kámen, tŕden kàkor kámen kóst, tŕden kot kámen kóst, vógelni kámen [čésa], zadéla je kôsa ob kámen

koríto Frazemi s sestavino koríto:
bíti pri korítu, príti do koríta, sedéti pri korítu, sípati zláta kámena v koríto

lúna Frazemi s sestavino lúna:
bíti [kot] na lúni, bíti za lúno, kot bi lájal v lúno, [kot da] je kdó pádel z lúne, lájati v lúno, lúna nósi kóga, lúna tŕka kóga, [okrógel] kàkor [pólna] lúna, [okrógel] kot [pólna] lúna, živéti [kot] na lúni, življênje na lúni

máček Frazemi s sestavino máček:
hodíti kot máček okrog vréle káše, hodíti kot máček okrog vróče káše, iméti mačka, iméti morálnega máčka, [kot] stàr máček, kupíti máčka v vréči, kupíti máčka v žáklju, máček v vréči, máček v žáklju, morálni máček, pregánjati máčka, pretêpsti kóga kot máčka, režáti se kot pečèn máček, ubíti kóga kàkor máčka, ubíti kóga kot máčka, ustrelíti kóga kot máčka

príti Frazemi s sestavino príti:
ne môči [príti] čému do žívega, ne môči [príti] kómu do žívega, níti na kônec pámeti ne príde kómu, níti na kràj pámeti ne príde kómu, príti čému do dnà, príti do koríta, príti do sápe, príti iz móde, príti k pámeti, príti kàkor tát, príti kómu do žívega, príti kómu na múho, príti kómu na ušésa, príti kómu v mesó in krí, príti kot naročèn, príti med ángelčke, príti na bóben, príti na dán, príti na kànt, príti na nìč, príti na právi naslòv, príti na psà, príti na rešêto, príti na slàb glás, príti na svét, príti na svét s srebŕno žlíco [v ústih], príti na svêtlo, príti na svój račún, príti na zelêno vêjo, príti okóli ríti v žêp, príti s právo bárvo na dán, príti si na čísto s kóm/čím, príti v Canósso, príti v léta, príti v módo, príti v rôke pravíce, príti v škrípce, príti v zobé kómu, príti z dežjà pod káp

rôka Frazemi s sestavino rôka:
bíti čístih rôk, bíti désna rôka kóga, bíti igráča v rôkah kóga/čésa, bíti igráčka v rôkah kóga/čésa, bíti na désno róko, bíti od rôk [kómu], bíti pri rôki, braníti se z rokámi in nogámi, čiste rôke, čístih rôk, dáti kómu oróžje v rôke, dáti rôko v ôgenj za kóga/kàj, délati kàj z lévo rôko, désna rôka, désna rôka ne vé, káj déla léva, do komólcev krvávih rók, držáti rôke krížem, držáti rôke v žêpih, držáti [vsè] níti v [svôjih] rôkah, držáti vsè v svôjih rôkah, dvígniti rôko náse, iméti číste rôke, iméti do komólcev krváve rôke, iméti dvé lévi rôki, iméti kóga/kàj pri rôki, iméti krváve rôke, iméti pólne rôke déla, iméti prôste rôke [pri čém], iméti sréčno rôko [pri čém], iméti škárje in plátno v rôkah, iméti umázane rôke, iméti [vsè] níti v [svôjih] rôkah, iméti vsè v svôjih rôkah, iméti zvézane rôke, iméti zvézane rôke in nôge, íti na rôke kómu, íti na róko kómu, íti z lévo rôko v désni žèp, izbíti kómu iz rôk zádnji adút, izbíti kómu oróžje iz rôk, iz drúge rôke, iz pŕve rôke, jemáti kàj z lévo rôko, kjér bóg rôko vèn molí, kot désna rôka, krêpko pljúniti v rôke, kupíti iz drúge rôke, kupíti iz pŕve rôke, léva rôka ne vé, kaj déla désna, lotévati se čésa z lévo rôko, lotíti se čésa z lévo rôko, mázati si rôke [s čím], méti si rôke, na désno róko, na lévo róko, na lévo róko omožêna, na róko se ženíti, na róko sta se vzéla, na róko živéti, naredíti kàj z lévo rôko, ne držáti rôk krížem, ne iméti čístih rôk, ne státi krížem rôk, ne umazáti si rôk s krvjó, odpráviti kóga z lévo rôko, opráti si rôke [kot Pilát], opráviti kàj z lévo rôko, ostáti čístih rôk, pásti v rôke pravíce, pljúniti v rôke, po pilátovsko si umíti rôke, polítika môčne rôke, položíti rôko náse, ponúditi kómu rôko, poročèn na lévo róko, poročíti se na lévo róko, postáti désna rôka kóga, postáti igráča v rôkah kóga/čésa, postáti igráčka v rôkah kóga/čésa, poštêno pljúniti v rôke, premágati kóga z lévo rôko, preštéti kóga/kàj na pŕste dvéh rôk, preštéti kóga/kàj na pŕste êne rôke, preštéti kóga/kàj na pŕste obéh rôk, preštéti kóga/kàj na pŕste rôke, pripeljáti kóga v rôke pravíce, príti v rôke pravíce, privêsti kóga v rôke pravíce, prosíti za rôko kóga, rôka pravíce, rôka rôko umíva, umázati si rôke [s čím], umázati si rôke s krvjó, umíti so rôke [kot Pilát], upírati se z rokámi in nogámi, vládanje z želézno rôko, vládati z želézno rôko, vodíti kóga/kàj z želézno rôko, z lévo rôko, z rokámi in nogámi, z želézno rôko, zaprosíti za rôko kóga, zvéza na lévo rôko, živéti iz rôk v ústa, živéti na rôkah, življênje iz rôk v ústa

sedéti Frazemi s sestavino sedéti:
sedéti kàkor kóklja [na jájcih], sedéti kàkor malík, sedéti [kàkor] na šivánkah, sedéti [kàkor] na žerjávici, sedéti kàkor štór, sedéti kómu na glávi, sedéti kómu na jétrih, sedéti kot čúk na pálici, sedéti kot kíp, sedéti kot kùp nesréče, sedéti kot lípov bóg, sedéti [kot] na íglah, sedéti [kot] na tŕnih, sedéti [kot] na tŕnju, sedéti kot pribít, sedéti med dvéma stôloma, sedéti na dvéh stôlih, sedéti na lovoríkah, sedéti na prestólu, sedéti na sódu smodníka, sedéti na zatóžni klópi, sedéti po túrško, sedéti pri korítu, sedéti v lúknji, sedéti za kríži, sedéti za okróglo mízo, sedéti za pečjó, sedéti za rešêtkami, žágati si vêjo, na katéri kdó sedí

sípati Frazemi s sestavino sípati:
sípati kómu pések v očí, sípati zláta kámena v koríto

sréča Frazemi s sestavino sréča:
iméti hudíčevo sréčo, iméti sréčo v nesréči, iméti svínjsko sréčo, iméti vèč sréče kot pámeti, iméti vrážjo sréčo, koló sréče, koló sréče se obŕne, koló sréče se vrtí, koló sréče se zasúka, koló sréče se zavrtí, obrníti koló sréče, poskúsiti sréčo, sijáti od sréče, sréča je míla [kómu], sréča se nasméhne kómu, sréča v nesréči

zlát Frazemi s sestavino zlát:
bíti v zláti sredíni, bíti zláta dúša, častíti zláto têle, čaščênje zlátega teléta, držáti se zláte sredíne, gradíti zláte gradôve v obláke, iméti zláto dúšo, iméti zláto srcé, kàj je [práva] zláta jáma za kóga, končáti v zláti sredíni, obétati zláte gradôve, odkríti zláto jámo, ostáti v zláti sredíni, postáti zláta jáma, sípati zláta kámena v koríto, zídati zláte gradôve v obláke, zláta dúša, zláta jáma, zláta knjíga, zláta mladína, zláta sredína, zláte gráde si obétati, zláti gradôvi, zláto têle

cȋmbale -bal ž mn.

čẹ̑mbalo -a m

dẹ́ža -e ž

jȃsli -i ž mn.

kanȗ -ja m

korȋtar – glej koríto

korītce – glej koríto

korȋtnica – glej koríto

koríto -a s

lādja -e ž

lónec -nca m

nečkẹ̑ nȅčk ž mn.

ráka -e ž

rọ́ja -e ž

skȓb skrbȋ ž

škȁf škáfa m

žlíca -e ž

korítce, n. dem. korito; 1) kleiner Trog; — 2) die Rumpfmulde in den Mühlen, Cig.; po koritcu teče žito iz grota na kamen, C., Kr.; — 3) der (trogartige) Hackstock, C.; — 4) der Gossenschuh, Cig.; — 5) der Wirbelkasten an der Violine, V.-Cig.

korítọ, n. der Trog (Fress-, Tränke-, Löschtrog u. dgl.); — der Bodentheil der Weinpresse, C.; — der Schiffskörper, C.; — der aus einem Baumstamm ausgehöhlte Bienenstock, C.; — die Teigmulde, Hal.-C.; — die Kindeswiege, C.; — eine große Rinne, Mur.; — der Falzziegel, Cig.; — das Flussbett, Cig., Jan., Cig. (T.); Savi korito uravnati, Zv.; — die Mulde (geogr.), Jes., Cig. (T.).

slẹ̑p, slẹ́pa, adj. 1) blind; na pol s., halbblind; na eno oko, na obedve očesi s.; na enem očesu s., Met.-Mik.; tudi slepa kokoš zrno najde; tudi slep ščinkavec korito najde, Cig.; zunaj lep, znotraj slep = schön aber unwissend, Mur.; — blind für etwas, es nicht sehen wollend; slep česa, Kast.; sin je zdaj matere s., BlKr., Gor.-M.; lepa je, pa dela slepa, C.; Moje (kamre) si pa slep, Npes.-Schein.; — slepa ljubezen, slepa vera, blinde Liebe, blinder Glaube, Cig.: slepa sreča, blinder Zufall, Cig.; — na slepo kupiti, ungesehen kaufen; — slepa cena, der Spottpreis, Jan.; po slepi ceni, Jurč.; — slepo steklo, mattes Glas, Cig.; — 2) = navidezen: slepa luna, slepo solnce, der Nebenmond, die Nebensonne, Jes.; slepi ogenj, das leuchtende Moderholz, Z.; slepo okno, blindes Fenster; slepe line, die blinden Thurmdachfenster, Z., Polj.; slepa železna ruda, der Eisenschuss, Cig., Jan.; — slepa ulica, die Sackgasse (po češ.), Jan.; slepo črevo, der Blinddarm, Cig. (T.), Erj. (Som.); slepa luknja, die Zungenvertiefung, das Zungenloch, Cig.

gròbenica -e ž korito pri stiskalnici: Mergus. Grobenicza KMS 1780, A9

kopànja -e ž svinjsko korito: kopanya naj bode pred lejvom KOJ 1845, 39; Szvinyé pri dômi z-kopanye jêjo KAJ 1870, 69; dene obrok v-kopanyo KAJ 1870, 88; v-kopanyaj i vu vêdraj zmr'znyena voda AI 1875, br. 1, 8

korìto -a s korito: Linter Korito KMS 1780, A8b; Teknö; korito KOJ 1833, 175

tróšenje -a s tresenje, pretres: vedno korito sze deno (igle), gde po trosênyi vszáka igla vdil le'zênye pride AIP 1876, br. 9, 7; pren. Známo po kaksem velkom trôsenyi Abdul Hamid za törszkoga caszara posztávleni AIP 1876, 10, 3

kadunje [kadúnje] množinski samostalnik ženskega spola

1. korito
2. zibelka

koritce [korítce] samostalnik srednjega spola

majhno korito; koritce

korito [koríto] samostalnik srednjega spola

podolgovata lesena posoda za napajanje živine; korito

multra [mūltra] samostalnik ženskega spola

korito za mesenje testa; mentrga; nečke

pomijnik [pomȋjnik] samostalnik moškega spola

pomivalno korito

rake [ráke] množinski samostalnik ženskega spola

leseno korito, umetna struga, po kateri je speljana voda na mlinsko kolo; raka

PRIMERJAJ: steska

steska [stẹ̑ska] samostalnik ženskega spola

koroško leseno korito, umetna struga, po kateri je speljana voda na mlinsko kolo; raka

PRIMERJAJ: rake

žehtnik [žẹ̑htnik] samostalnik moškega spola

banja, korito za pranje perila

korito samostalnik srednjega spola

korito s, F2, lacus, -ci, jeṡeru, karniza, kada pod prèſho, ena brènta, kovazku koritu; linter, -tris, en zhun, ali ladyza, koritu ṡa ṡhivino napajati

škaf -a m škaf: ta dua Mladenizha shiua, inu ſdraua is Shkaffa rod. ed. uſtaneta ǀ popade shkaff tož. ed., inu ſerdita tezhe k'potoku pò uodo ǀ ta pervi ven ſtol ſe sadene, ter s' shkafam or. ed. pade vodo reslie ǀ nanaglom je desh shal, kakor de bi s' shkafam or. ed. lil ← srvnem. schāf, verjetno ← lat. scaphium ‛posoda, skodelica’ ← σκάφη ‛posoda, skleda, korito, čoln’

korito -a samostalnik srednjega spola

korito sam. s ♦ P: 5 (TC 1575, DB 1578, DB 1584, TPo 1595, MTh 1603)

apníca -e ž

prôsti profíl -ega -a m

àsimétrično koríto -ega -a s

horizóntni refléktor -ega -ja m

koríto -a s

nidervólter -ja m

nizkonapétostno koríto -ega -a s

simétrično koríto -ega -a s

korítasti pánj -ega -a m

koríto -a s

krmílno koríto -ega -a s

pitálno koríto -ega -a s

anastomózno réčno koríto -ega -ega -a s

degradácijski tók -ega -a m

koríto -a s

strúga -e ž

vôdna akumulácija -e -e ž

kánjon -a m

koríto -a s

ledeníško koríto -ega -a s

marginálni kanál -ega -a m

obglávljena réka -e -e ž

podmôrski kánjon -ega -a m

podôlžni prerèz -ega -éza m

pomòl -ôla m

préčni prerèz -ega -éza m

ráčje okó -ega očésa s

réčna strúga -e -e ž

réčno koríto -ega -a s

sedimentacíjski bazén -ega -a m

sedimentacíjsko koríto -ega -a s

koríto -a s

ledeníška strúga -e -e ž

plázno koríto -ega -a s

plazôvni žléb -ega -a m

betonski
Glej:

• betonsko korito: 2/71 (korito: a) korito za vodo, b) korito za prašiče) / komentar / karta / gradivo h karti

čoln

• 2/71 (korito: a) korito za vodo, b) korito za prašiče) / komentar / karta / gradivo h karti

faltner

• 2/71 (korito: a) korito za vodo, b) korito za prašiče) / komentar / karta / gradivo h karti

kopanja

• 2/3 (slaba hiša) / komentar / karta / gradivo h karti
• 2/46 (kad) / komentar / karta / gradivo h karti
• 2/71 (korito: a) korito za vodo, b) korito za prašiče) / komentar / karta / gradivo h karti

Glej:

• kopanja za vodo: 2/71 (korito: a) korito za vodo, b) korito za prašiče) / komentar / karta / gradivo h karti
• svinjska kopanja: 2/71 (korito: a) korito za vodo, b) korito za prašiče) / komentar / karta / gradivo h karti

kopanjičika

• 2/71 (korito: a) korito za vodo, b) korito za prašiče) / komentar / karta / gradivo h karti

korit-

• 2/46 (kad) / komentar / karta / gradivo h karti
• 2/71 (korito: a) korito za vodo, b) korito za prašiče) / komentar / karta / gradivo h karti

koritce

• 2/71 (korito: a) korito za vodo, b) korito za prašiče) / komentar / karta / gradivo h karti

korito

• 2/71 (korito: a) korito za vodo, b) korito za prašiče) / komentar / karta / gradivo h karti
• 2/19 (strešna opeka) / komentar / karta / gradivo h karti
• 2/70 (vodnjak) / komentar / karta / gradivo h karti

Glej:

• betonsko korito: 2/71 (korito: a) korito za vodo, b) korito za prašiče) / komentar / karta / gradivo h karti
• korito od vode: 2/71 (korito: a) korito za vodo, b) korito za prašiče) / komentar / karta / gradivo h karti
• korito za prasce: 2/71 (korito: a) korito za vodo, b) korito za prašiče) / komentar / karta / gradivo h karti
• korito za prasice: 2/71 (korito: a) korito za vodo, b) korito za prašiče) / komentar / karta / gradivo h karti
• korito za prAšiče: 2/71 (korito: a) korito za vodo, b) korito za prašiče) / komentar / karta / gradivo h karti
• korito za svinje: 2/71 (korito: a) korito za vodo, b) korito za prašiče) / komentar / karta / gradivo h karti
• korito za vodo: 2/71 (korito: a) korito za vodo, b) korito za prašiče) / komentar / karta / gradivo h karti
• korito za živino napajati: 2/71 (korito: a) korito za vodo, b) korito za prašiče) / komentar / karta / gradivo h karti
• prasečje korito: 2/71 (korito: a) korito za vodo, b) korito za prašiče) / komentar / karta / gradivo h karti
• svinjsko korito: 2/71 (korito: a) korito za vodo, b) korito za prašiče) / komentar / karta / gradivo h karti
• vodeno korito: 2/71 (korito: a) korito za vodo, b) korito za prašiče) / komentar / karta / gradivo h karti
• vodno korito: 2/71 (korito: a) korito za vodo, b) korito za prašiče) / komentar / karta / gradivo h karti

lajp

• 2/71 (korito: a) korito za vodo, b) korito za prašiče) / komentar / karta / gradivo h karti

napajati
Glej:

• korito za živino napajati: 2/71 (korito: a) korito za vodo, b) korito za prašiče) / komentar / karta / gradivo h karti

od
Glej:

• glavnik od bušel: 2/59 (satovje) / komentar / karta / gradivo h karti
• hišica od bečulov: 2/57 (čebelnjak) / komentar / karta / gradivo h karti
• kašela od čel: 2/57 (čebelnjak) / komentar / karta / gradivo h karti
• korito od vode: 2/71 (korito: a) korito za vodo, b) korito za prašiče) / komentar / karta / gradivo h karti
• nasad od sekire: 2/79 (toporišče) / komentar / karta / gradivo h karti
• štalice od prasca: 2/56 (hlev za svinje) / komentar / karta / gradivo h karti

potih

• 2/71 (korito: a) korito za vodo, b) korito za prašiče) / komentar / karta / gradivo h karti

prasec
Glej:

• čut za prasca: 2/56 (hlev za svinje) / komentar / karta / gradivo h karti
• hlev za prasce: 2/56 (hlev za svinje) / komentar / karta / gradivo h karti
• hlevčič za prasca: 2/56 (hlev za svinje) / komentar / karta / gradivo h karti
• štalice od prasca: 2/56 (hlev ), korito za prasce) / komentar / karta / gradivo h karti

prasečji
Glej:

• prasečje korito: 2/71 (korito: a) korito za vodo, b) korito za prašiče) / komentar / karta / gradivo h karti
• prasečji hlev: 2/56 (hlev za svinje) / komentar / karta / gradivo h karti

prasica
Glej:

• korito za prasice: 2/71 (korito: a) korito za vodo, b) korito za prašiče) / komentar / karta / gradivo h karti

prašič
Glej:

• korito za prAšiče: 2/71 (korito: a) korito za vodo, b) korito za prašiče) / komentar / karta / gradivo h karti

premoč

• 2/71 (korito: a) korito za vodo, b) korito za prašiče) / komentar / karta / gradivo h karti

svinja
Glej:

• hlev za svinje: 2/56 (hlev za svinje) / komentar / karta / gradivo h karti
• korito za svinje: 2/71 (korito: a) korito za vodo, b) korito za prašiče) / komentar / karta / gradivo h karti

svinjski
Glej:

• svinjsk- štal-: 2/56 (hlev za svinje) / komentar / karta / gradivo h karti
• svinjsk- štalic-: 2/56 (hlev za svinje) / komentar / karta / gradivo h karti
• svinjska kopanja: 2/71 (korito: a) korito za vodo, b) korito za prašiče) / komentar / karta / gradivo h karti
• svinjski hlev: 2/56 (hlev za svinje) / komentar / karta / gradivo h karti
• svinjski hlevci: 2/56 (hlev za svinje) / komentar / karta / gradivo h karti
• svinjski pisker: 2/44 (kotel) / komentar / karta / gradivo h karti
• svinjski pitovnjak: 2/56 (hlev za svinje) / komentar / karta / gradivo h karti
• svinjsko korito: 2/71 (korito: a) korito za vodo, b) korito za prašiče) / komentar / karta / gradivo h karti

šeglar

• 2/71 (korito: a) korito za vodo, b) korito za prašiče) / komentar / karta / gradivo h karti

vaška

• 2/46 (kad) / komentar / karta / gradivo h karti
• 2/71 (korito: a) korito za vodo, b) korito za prašiče) / komentar / karta / gradivo h karti

voda
Glej:

• kopanja za vodo: 2/71 (korito: a) korito za vodo, b) korito za prašiče) / komentar / karta / gradivo h karti
• korito od vode: 2/71 (korito: a) korito za vodo, b) korito za prašiče) / komentar / karta / gradivo h karti

vodén
Glej:

• vodeno korito: 2/71 (korito: a) korito za vodo, b) korito za prašiče) / komentar / karta / gradivo h karti

voden
Glej:

• vodno korito: 2/71 (korito: a) korito za vodo, b) korito za prašiče) / komentar / karta / gradivo h karti

živina
Glej:

• korito za živino napajati: 2/71 (korito: a) korito za vodo, b) korito za prašiče) / komentar / karta / gradivo h karti

žleb

• 2/71 (korito: a) korito za vodo, b) korito za prašiče) / komentar / karta / gradivo h karti

korito

• geselski sestavek

korito s

• geselski sestavek

koritce ► kȯˈriːce -a s

korito ► kȯˈriːtȯ -a s

Sklanjanje in izvor priimka »Rački«

Zanime me, kako se pravilno sklanja priimek Rački (in ali je mogoče določiti njegov izvor).

Smučišče »Sella Nevea« – po slovensko »Na Žlebeh«

Ali je ustrezno, če smučišče na dvojezičnem področju v Italiji poimenujemo Sella Nevea? V resnici se imenuje Na Žlebeh ... Kako svetujete?