část Frazemi s sestavino část:
bíti pod častjó kómu kàj,
bíti v část svôjemu iménu,
bíti v [velíki] části,
bíti v [velíkih] častéh,
délati část svôjemu iménu,
iméti kóga/kàj v [velíki] části,
iméti kóga/kàj v [velíkih] častéh,
ne bíti pod častjó kómu kàj,
ne zdéti se pod častjó kómu kàj,
zdéti se pod častjó kómu kàj
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
dôl2 prisl. (ó) izraža gibanje ali smer proti nižjemu kraju; ant. gor: hoditi po stopnicah gor in dol;
dol poglej;
stopiti (s kolesa) dol / pisati tanko gor, debelo dol / s prislovnim določilom kraja: preselil se je tja dol na ravnino; zapihalo je od hribov dol; zavirati dol po klancu; pot zavije dol proti reki; ekspr. lasje ji segajo dol do ramen prav do ramen// v medmetni rabi izraža čustvo odpora, nasprotovanja, zahtevo po odstranitvi: dol korupcija; dol z vlado
● star. če mu boš ugovarjal, bodo spet vsi križi dol se bo zelo razjezil; na nas gleda od zgoraj dol zviška, zaničljivo; hodi po sobi gor in dol sem in tja; pog. jedi ne spravi dol ne more zaužiti; pog., ekspr. pred takim junakom klobuk dol vsa čast mu; gor – dol pog. en evro gor ali dol, kaj bi gledal na to naj te ne skrbi preveč, koliko plačaš; ekspr. zamera gor, zamera dol, moraš mu to povedati čeprav ti bo morda zameril; ekspr. eden dol, drugi gor – je že tako na svetu sreča ni stalna; preg. zdravje po niti gor, po curku dol zdravje se pridobi počasi, izgubi pa hitro
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
épski épska épsko pridevnik [épski] 3. ki poveličuje junaštvo in vključuje slikovite, množične prizore
4. ekspresivno ki vzbuja občudovanje zaradi izjemnih dosežkov, veličastnosti
5. ekspresivno ki je zelo velik, obsežen; SINONIMI: ekspresivno titanski
6. kot samostalnik v obliki epsko kar se osredotoča zlasti na pripoved, opis dogajanja
STALNE ZVEZE: epska širina, epsko gledališče ETIMOLOGIJA: ↑ep
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
jezíti1 -ím nedov. (ī í) spravljati v jezo, razdraženost: objestno govorjenje jo je jezilo;
jezi jo z loputanjem / jezilo bi nas, če bi ne prišli // povzročati nezadovoljstvo: sin ga jezi, ker se ne uči; ekspr. ves svet ga jezi / korupcija, napake ga jezijo jezíti se
1. čutiti, izražati jezo: prišlo je tako nenadoma, da ni vedel, ali bi se jezil ali smejal; jezi se sam nase, ker je zamudil; jezi se na otroke, ki razgrajajo okrog nje; ekspr. jezi se za vsako malenkost, za prazen nič; dostikrat, rad se jezi; glasno, na tihem se jezi / kot vljudnostna fraza: upamo, da se ne boste jezili, če bomo malo zamudili; nikar se ne jezite, če je bilo kaj narobe
♦ igr. človek, ne jezi se družabna igra, pri kateri se premikajo figurice za eno do šest mest
// izražati nezadovoljstvo, ogorčenost: jezi se na slabe ceste, na napake v gospodarstvu; nič ne bo boljše, pa če se še tako jezite / jezila se je, da takega dela ne bo opravljala
2. imeti negativen, odklonilen odnos do koga: že dolgo ne govorimo, nekaj se jezijo na nas
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
káča káče samostalnik ženskega spola [káča] 1. plazilec brez nog in z dolgim valjastim telesom; primerjaj lat. Serpentes 1.1. meso te živali kot hrana, jed
2. mitološko bitje z dolgim kačjim trupom in glavo, pogosto upodobljeno v templjih, svetiščih
3. ozek, podolgovat predmet iz mehkega materiala
4. ekspresivno dolga vijugasta vrsta česa, kar se počasi premika
5. znamenje kitajskega horoskopa med zmajem in konjem5.1. kdor je rojen v tem znamenju
6. slabšalno kdor je hudoben, nesramen ali se mu to pripisuje
STALNE ZVEZE: mlečna kača, morska kača, pernata kača FRAZEOLOGIJA: asfaltna kača, dolg kot jara kača, imeti kačo v žepu, jara kača, kača v žepu, kot bi koga pičila kača, povest o jari kači, rediti kačo na prsih, sikati kot kača, skrivati koga, kaj kot kača noge, viti se kot kača, vleči se kot jara kača, zgodba o jari kači, zvijati se kot kača, zvit kot kača, železna kača, Kogar je pičila kača, se boji zvite vrvi. ETIMOLOGIJA: = hrv. nar. kȁča, prvotneje morda ‛modras’, iz *kačiti ‛dvigati se, skakati’ (sorodno s ↑skakati), prvotno torej ‛skakač’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
klientelízem -zma m (ī) sistem odnosov, v katerem imajo prednost znanci vplivnih oseb, ne glede na merila kakovosti in sposobnosti: politični klientelizem;
sum klientelizma;
boj proti klientelizmu;
korupcija, nepotizem in klientelizem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
korumpȋrati -am nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
korúpcija -e ž (ú) izkoriščanje družbenega položaja, moči za neupravičeno in navadno nezakonito pridobivanje zlasti premoženjske koristi zase ali za znance: korupcija se širi;
obtožbe, očitki o korupciji;
boj proti korupciji;
preiskava zaradi suma korupcije;
korupcija, klientelizem in nepotizem / politična korupcija; korupcija v javnem življenju; korupcija v sodstvu, zdravstvu / Komisija za preprečevanje korupcije [KPK] // nav. slabš. (moralna) izprijenost, pokvarjenost, navadno zaradi takega izkoriščanja družbenega položaja, moči: korupcija dvora, politikov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
korúpcija -e ž, pojm. (ú) podkupovanje, podkupljivost
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
korúpcija -e
ž stanje v družbi, pri katerem se izkorišča družbeni položaj, moč za neupravičeno pridobivanje zlasti premoženjske koristi posameznikov v škodo skupnosti
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024
korúpcija – glej korumpȋrati
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
korúpcija, f. pokvarjenost, die Corruption, Cig. (T.); tudi: korupcȋja.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
korúpcija -e ž
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
koruptibílen pridevnik1. ki je podvržen, hitro podleže korupciji SINONIMI: koruptiven1.1 ki kaže, izraža tako podvrženost korupciji SINONIMI: koruptiven
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
koruptibílnost samostalnik ženskega spolastanje, lastnost, da je kdo podvržen, hitro podleže korupciji SINONIMI: koruptivnost
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
krílo Frazemi s sestavino krílo:
dáti kríla kómu,
dobíti kríla,
kríla so zrásla kómu
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
lúč Frazemi s sestavino lúč:
bíti ták, da ga je tréba iskáti z lučjó [pri bélem dnévu, podnévi],
čákanje na zelêno lúč,
čakáti na zelêno lúč za kàj,
dáti zelêno lúč za kàj,
dobíti zelêno lúč za kàj,
dočakáti zelêno lúč za kàj,
glédati kàj v róžnati lúči,
iméti zelêno lúč za kàj,
iskánje kóga/čésa z lučjó pri bélem dnévu,
iskáti kóga/kàj z lučjó [pri bélem dnévu],
lúč na kôncu predôra,
lúč na kôncu tunéla,
pokázati se v právi lúči,
prižgáti zelêno lúč za kàj,
uglédati lúč svetá,
vídeti kàj v róžnati lúči,
vídeti lúč na kôncu predôra,
vídeti lúč na kôncu tunéla,
zaglédati lúč na kôncu tunéla,
zaglédati lúč svetá
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
petokolonáštvo -a s (ȃ) pog., pred drugo svetovno vojno delovanje pete kolone: širili so letake proti petokolonaštvu / korupcija in petokolonaštvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
Pomen frazema »reci piši«Zanima me pomen fraze oz. frazema reci piši. V otroštvu sem ga slišala med pogovorom odraslih in mi v zadnjem času velikokrat pride na misel, pa se ne spomnim v kakšnem konteksu oz. kakšen je pomen za tem frazemom.
Primer stavka bi lahko bil:
- Včeraj sem videla celo kolono vozil na Slovenski cesti. Bilo jih je reci piši vsaj 150.
(Nisem pa 100% prepričana, da sem uporabila pravi kontekst.)
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
svét Frazemi s sestavino svét:
bíti člôvek s téga svetá,
bíti na kôncu svetá,
bíti na ónem svétu,
bíti s téga svetá,
bíti z êno nôgo žé na ónem svétu,
hodíti po svétu z odpŕtimi očmí,
íti [túdi] na kônec svetá,
na célem svétu,
na vsè štíri straní svetá,
nàjstaréjša obŕt [na svétu],
ne bíti s téga svetá,
nôvi svét,
očí [vsèga] svetá,
po célem svétu,
pomágati kómu na svét,
požvížgati se na vès svét,
prijókati na svét,
príti na svét,
privékati na svét,
správiti kóga na óni svét,
správiti kóga na svét,
správiti kóga s svetá,
stàr kot svét,
stári svét,
stréha svetá,
trétji svét,
uglédati lúč svetá,
v béli svét,
za nìč na svétu,
za vès svét,
zaglédati lúč svetá
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
vtihotápiti -im dov. (á ȃ) skrivaj, na nedovoljen način prinesti, spravitia) čez državno mejo v državo: vtihotapiti mamila;
vtihotapiti prepovedane knjige v državo / vtihotapiti čez mejo b) v kaj sploh: vtihotapiti orožje v zapor / vtihotapiti študente brez vstopnic v gledališče / vtihotapiti nasprotnike v organizacijo; pren. vtihotapiti tujo ideologijo vtihotápiti se ekspr.
1. skrivaj, neopazno priti v kaj: vtihotapiti se v hišo skozi okno; vtihotapiti se v shrambo
// skrivaj, neopazno vključiti se: v razvojni oddelek so se vtihotapili vohuni
2. nezaželeno pojaviti se v čem: v državo se je vtihotapila korupcija; v knjigo se je vtihotapilo več napak
● ekspr. vtihotapila se je v vsako njegovo misel nenehno je mislil nanjo; ekspr. vtihotapil se ji je v srce znal si je pridobiti njeno naklonjenost, ljubezen; ekspr. v njeno srce se je vtihotapil obup postala je obupana
vtihotápljen -a -o:
vtihotapljeno žganje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.