kápa kápe samostalnik ženskega spola [kápa]

1. pokrivalo brez krajcev, navadno mehko; SINONIMI: čepica
1.1. temu pokrivalu podobna priprava ali del priprave
1.2. ekspresivno kar spominja na tako pokrivalo, zlasti na vrhu gore, hriba; SINONIMI: ekspresivno pokrivalo

2. ekspresivno kar se uporablja za pokrivanje sploh; SINONIMI: pokrivalo

STALNE ZVEZE: baseballska kapa, bejzbolska kapa, ledena kapa, polarna kapa, razdelilna kapa, škofovska kapa
FRAZEOLOGIJA: dati kapo dol pred kom, imeti ga pod kapo, imeti polno kapo koga, česa, kapo dol (pred kom, pred čim)
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Kappe) iz srlat. cappa ‛kapuca’ in ‛plašč s kapuco’, nejasnega izvora - več ...

kotánja kotánje samostalnik ženskega spola [kotánja]

1. vdolbina v zemeljskem površju, navadno naravna
1.1. kar po obliki spominja na tako vdolbino

2. iz medicine večja vdolbina v telesu ali delu telesa

ETIMOLOGIJA: nejasnega izvora, morda iz nar. kotlánja iz ↑kotel ali h ↑kot - več ...

1. ki ima od površine proti notranjosti, zlasti v navpični smeri, razmeroma majhno razsežnost

mégavátni mégavátna mégavátno pridevnik [mégavátni]

1. ki proizvaja, deluje z močjo (vsaj) enega megavata; simbol: MW
1.1. del pridevniške zloženke v obliki n-megavatni ki je v zvezi z določenim številom megavatov; simbol: MW

STALNE ZVEZE: megavatna ura
ETIMOLOGIJA: ↑megavat

merska enota za izražanje moči in različnih oblik energijskega toka, milijon vatov

merska enota za izražanje moči in različnih oblik energijskega toka, milijon vatov

báker -kra m (á)
težka kovina rdeče barve, ki dobro prevaja toploto in elektriko: čisti baker; rafinerija bakra; zlitine bakra in drugih kovin; kotel iz bakra
♦ teh. elektrolitski baker; um. tolčeni baker izdelek iz bakrene pločevine, v katero so vtolčene reliefne podobe
// pog., ekspr. bakren denar: v mošnji je bilo še nekaj bakra

brbotáti -ám tudi -óčem nedov. (á ȃ, ọ́)
1. dajati glasove kot voda pri vretju: v loncu je brbotala kava; v kanalu brbota voda / kotel veselo brbota
2. sunkovito in nerazločno govoriti: brbotala je med jokom / brbotati nerazločne besede

brbotajóč -a -e:
brbotajoč izvir

brzoparílnik -a m (ȋ)
velik lonec ali kotel za hitro kuhanje ali parjenje: kuhati v brzoparilniku; stolitrski brzoparilnik

ekonomizer -ja [ekonomizêr tudi ekonomájzer] m (ȇ; ȃ)
strojn. naprava, v kateri se ogreva napajalna voda za parni kotel s toploto dimnih plinov, grelnik:

generátor -ja m (ȃ)
stroj za pretvarjanje mehanske energije v električno: preobremeniti generator; generatorji hidroelektrarne; obratovanje generatorja / električni generator
♦ elektr. enosmerni generator za proizvajanje enosmerne električne napetosti; dinamo; izmenični generator za proizvajanje izmenične električne napetosti; teh. parni generator parni kotel z zelo veliko zmogljivostjo; plinski generator naprava za proizvajanje plinastega goriva iz trdnega

grélnik -a m (ẹ̑)
grelna naprava ali priprava različnih oblik: grelniki so delali in v sobi je bilo prijetno toplo / električni grelnik vode bojler; manjše količine vode segrejemo s potopnim grelnikom; prinesli so mu grelnik s toplo vodo termofor
♦ strojn. naprava, v kateri se ogreva napajalna voda za parni kotel s toploto dimnih plinov; ekonomizer

izvédba tudi izvêdba -e ž (ẹ̑; ȇ)
1. glagolnik od izvesti izvedem: izvedba načrta, poskusa; izvedba referenduma, volitev; klubu so zaupali izvedbo tekmovanja; razpis za izvedbo gradbenih del / izvedba smučarskega skoka / izvedba pravila iz konkretnih primerov
// umetniška poustvaritev zlasti glasbenega dela: koncertna izvedba simfonije; kritiki so posebno pohvalili tehniko izvedbe / televizijska izvedba opere / popevka v izvedbi mlade pevke je dosegla na festivalu drugo mesto
2. s prilastkom značilnost izdelka, po kateri se loči od drugega izdelka istega tipa: horizontalna, navpična izvedba stroja; športna izvedba letala; avtomobil standardne izvedbe / šotor izdelujejo v dveh izvedbah; publ. kotel v litoželezni izvedbi litoželezen kotel

kázan -a m (ȃ)
voj. žarg. (vojaški) kotel: z menažkami v rokah so stali pred kazanom

kôtel -tla [kotəu̯] m (ó)
1. velika, navadno okrogla ali valjasta kovinska posoda za kuhanje, segrevanje: naliti vodo v kotel; bakren, medeninast kotel; s stropa je visel velik kotel; zunaj je bilo vroče kot v kotlu, kot bi stopil v kotel / (vojaški) kotel; žganjarski kotel; kotel za prašiče; v pralnici imajo kotel za kuhanje perila; kotel za žganjekuho; pren., publ. Rusija je bila kotel, v katerem so vrele evropske in azijske sile
2. navadno v zvezi parni kotel naprava nekaterih pogonskih strojev, v kateri se voda z dovajanjem toplote spreminja v paro: parni kotel je razneslo; parni kotel za centralno kurjavo / kurjač parnega kotla
3. nav. ekspr. okrogla dolina s strmimi pobočji: vas leži v kotlu; odprl se mu je pogled na kotel pod Krnom
● publ., ekspr. strašiti kmete s skupnim kotlom zlasti prva leta po 1945 neobjektivno prikazovati življenje v (kmetijski) zadrugi
♦ strojn. ladijski parni kotel parni kotel, po konstrukciji prilagojen potrebam na ladji; lokomotivski parni kotel parni kotel za lokomotive; pranje kotlov odstranjevanje zlasti kotlovca z notranjih sten parnega kotla

kôteln -a -o [kotələn in kotəln] prid. (ȏ)
nanašajoč se na kotel: kotelna cev / kotelna pločevina / opraviti redni kotelni pregled
♦ strojn. kotelni kamen kotlovec; kotelna voda voda, primerna za parne kotle

kôtelski -a -o [kotəlski] prid. (ó)
nanašajoč se na kotel: kotelski ročaj / opraviti kotelski pregled

kotlárna -e ž (ȃ)
prostor ali stavba, kjer je nameščen parni kotel: zgraditi kotlarno; tovarniška kotlarna; kotlarna z dvema kotloma
// delavnica za izdelovanje, popravljanje kotlov: bil je lastnik kotlarne in livarne

kotlìč -íča m (ȉ í)
1. manjšalnica od kotel; kotliček: segreti vodo v kotliču / kotlič za sneg
2. knjiž. kotlu podobna vdolbina v rečni strugi: tam so bili slapovi, tolmuni in kotliči, v katerih je vrela ledena voda
♦ geogr. kotlič vrtača s strmimi pobočji v visokogorskem svetu; navt. kompasni kotlič

kotlíček -čka m (ȋ)
manjšalnica od kotel: zavreti vodo v kotličku / očistiti kotliček pri štedilniku posodo za gretje in shranjevanje vode
// kotličku podobna skleda za mešanje: v kotličku stepaj štiri beljake

kotlôvnica -e ž (ȏ)
prostor ali stavba, kjer je nameščen parni kotel: postavitev nove kotlovnice za proizvodnjo pare; kurilnica in kotlovnica

kúha -e ž (ú)
1. kuhanje: lotila se je kuhe; mešati jed med kuho; hiteti s kuho / prinesti krompirja za eno kuho
2. ekspr. jed, hrana: pripravljati kuho; jesti dobro, enolično kuho / kuhi je primešala dišave
// star. (kuhana) hrana za prašiče: gosta kuha; kotel za kuho

ládijski -a -o prid. (ā)
nanašajoč se na ladja 1:
a) ladijska konstrukcija / ladijski dnevnik; ustaviti ladijske stroje; ladijski tovor; dajati opozorila z ladijskim zvonom; raztovarjati z ladijskim žerjavom / ladijski gredelj, kljun, krov, trebuh / izdelovati ladijske modele
b) ladijski prevoz, promet; ladijski vozni red; skozi to ožino vodi najbližja ladijska pot; dobre ladijske zveze z otoki
c) ladijski kuhar, zdravnik; ladijska posadka
♦ les. ladijski les les, zlasti hrastov, za gradnjo (manjših) ladij; ladijski pod pod iz ožjih, enako širokih desk, sestavljenih na pero in utor; deske, obdelane za tak pod; navt. ladijski prostor ladijska prostornina, namenjena za tovor, merjena v netoregistrskih tonah; ladijski telegraf priprava za prenos povelj s poveljniškega mostu v strojnico; ladijski vozli vozli, ki se uporabljajo pri delu na ladji; ladijski vpisnik knjiga luške kapitanije, v kateri so vpisane ladje s prostornino nad 10 BRT; strojn. ladijski parni kotel parni kotel, po konstrukciji prilagojen potrebam na ladji; (ladijski) vijak; teh. ladijski žeblji

lítoželézen -zna -o prid. (ȋ-ẹ́)
ki je iz litega železa: litoželezen kotel, steber; litoželezne cevi; litoželezna peč

lízati tudi lizáti lížem nedov. (í á í)
1. premikati jezik po čem: krava liže telička po glavi; mačka liže mladiče; pes liže roko gospodarju; vol se liže; žival si liže dlako; lizati si suhe ustnice / pes si liže rano z lizanjem si jo zdravi; pren., ekspr. lizati s pogledi
// ližoč jesti: žival liže kri; lizati sladoled / otroci radi ližejo bonbone, med / žival liže kri z dlake; lizati maščobo s prstov
2. pog., slabš. poljubljati: mene že ne boš lizal, grdoba; kar na ulici se ližeta
3. ekspr. večkrat pokriti, obdati kaj s seboj: ogenj že liže streho; plameni ližejo kotel, polena; valovi ližejo kamenje / bliski ližejo nebo
4. nepreh., knjiž. švigati, plapolati: plamen liže iz špranj, do stropa, ob steni / bič je lizal po golih telesih
● ekspr. sonce liže še zadnje krpe snega taja; slabš. lizati pete, roke komu ponižujoče si prizadevati za njegovo naklonjenost; pog., ekspr. pošteno jih je dobil in zdaj se doma liže zdravi; boj se tistega, ki spredaj liže, zadaj praska zahrbtnega, hinavskega človeka

lízati se tudi lizáti se slabš.
dobrikati se, prilizovati se: kaj se vedno ližeš; liže se šefu, samo da bi napredoval / fant se liže okoli dekleta; pes se liže okoli gospodarja
● pog., ekspr. vsak naj se liže ven, kakor se more si pomaga, se rešuje

ližóč -a -e:
zver, ližoča si rane

lokomotívski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na lokomotivo: lokomotivska postaja, remiza / lokomotivski dimnik
♦ strojn. lokomotivski parni kotel

nagíben -bna -o prid. (ī)
ki se da nagniti: nagibni kotel; stol ima nagibno naslonjalo; nagibna okna

napajálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na napajanje: hlevi z modernimi napajalnimi napravami / napajalna korita / napajalni vodovod
♦ elektr. napajalna transformatorska postaja; strojn. napajalna voda voda, ki jo črpalka potiska v parni kotel

napájati -am nedov. (ā)
1. dajati živali vodo: napajati krave, ovce; napajajo dvakrat na dan / gnati živino napajat; napajati se na potoku, pri studencu
2. nav. ekspr. v veliki količini dajati piti (alkoholno pijačo): sam ne pije, druge pa napaja; napajala sta jo z vinom in žganjem / gostili in napajali so jih ves teden
3. nav. ekspr. dajati, dovajati čemu vodo: izvir je tako močen, da bi lahko napajal celo mesto; dolino napaja široka reka / cvetlice je napajala samo rosa
4. dovajati gorivo, vodo, potrebno za delovanje, obratovanje: napajati parni kotel; letalo se napaja pred poletom / napajati toplarno s plinom oskrbovati
// elektr. dovajati električno energijo: elektromotor napajajo baterije; jedrska elektrarna bo napajala celotno mestno omrežje; napajati oddajnik / naprave se hitro napajajo
● knjiž., ekspr. napaja jih močna vera v lastne sile in sposobnosti jim daje moč, energijo
♦ metal. napajati ulitek dovajati v livno votlino tekočo litino, da ne nastane lunker

napájati se knjiž., ekspr.
zajemati, dobivati iz česa: realizem se je napajal pri vrelcu resničnega življenja / že stoletja se mladi rod ob pravljicah napaja z lepoto in fantazijo
// naslajati se, uživati: kako se napaja duša ob teh glasovih; željne oči so se napajale ob veseli otroški igri

nizkotláčen -čna -o prid. (ȃ)
teh. nanašajoč se na območje sorazmerno nizkih tlakov: nizkotlačna para / nizkotlačni parni kotel; nizkotlačna centralna kurjava

obésiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑)
1. namestiti kaj tako, da je oprto, pritrjeno zgoraj in visi: obesiti sliko, zavese, zvon, zaklano žival; obesiti malho čez ramo, na ramo; obesiti klobuk na klin, obleko na obešalnik; obesiti kotel nad ognjišče, svetilko pod strop / obesiti perilo na sonce, meso v prekajevalnico / obesiti verižico okrog vratu / ekspr. lastovice so obesile svoja gnezda pod napušč; obesiti zastavo izobesiti
♦ teh. obesiti motor pritrditi ga na strop ali z zgornjim delom na steno
// usmrtiti tako, da si kdo z lastno težo zategne zanko okoli vratu: tega dne so obesili in ustrelili prve talce; obesiti na vejo, vislice; iti se obesit; obesiti se iz obupa / ekspr. obesili me bodo, če to povem / kot podkrepitev: ne pustim, pa če me obesiš; gremo, če se pes obesi
2. ekspr. napraviti, da je kdo dolžen opraviti kaj: obesijo mu vsako nerodno delo; glej, da ti ne bodo obesili toliko, da ne boš zmogel / obesiti komu svoje skrbi
// pripisati, prisoditi: odgovornost za nesrečo so po krivici obesili njemu / filmu so obesili oznako znanstvene fantastike; obesiti komu vzdevek
3. ekspr. prodati, zlasti kaj neustreznega: obesili so mu avtomobil s pokvarjenimi vrati; obesili so ji staro šaro
4. ekspr. reči, povedati, zlasti kaj neresničnega, izmišljenega: govorijo to, kar jim drugi obesijo; kdo vam je to obesil; kaj vse ste mu obesili / kdo pa vam je obesil to laž
5. nar. povesiti, nagniti2: rože so obesile cvete; glava se mu je obesila na prsi
● ekspr. obesiti so mu hoteli nevesto hoteli so ga poročiti; pog. večkrat ji katerega obesijo mislijo, govorijo, da je s kom v ljubezenskem odnosu; pog. vse nase obesi oblači, nosi neskladno obleko, nakit; obesiti na klin, na kljuko, na kol ekspr. obesiti službo na klin opustiti jo; ekspr. obesiti šolo, študij na klin, kljuko opustiti študiranje; ekspr. obesiti komu kaj na nos, na ušesa povedati, kar se ne bi smelo; obesiti na vrat ekspr. obesil jim je svoje otroke na vrat skrbeti so morali za njegove otroke; ekspr. obesili so jim policijo na vrat povzročili so, da jih je policija zasledovala, nadzorovala; bibl. bolje bi mu bilo, da bi si obesil mlinski kamen na vrat in se potopil v globočino morja izraža veliko ogorčenje, obsodbo; ekspr. obesiti na (veliki) zvon povsod razglasiti, povedati

obésiti se 
1. oprijeti se navadno z rokami tako, da se noge ne dotikajo tal: obesiti se na drog in se zagugati; obesiti se na premikajoči se vagon / ekspr. otrok se obesi materi okrog vratu / ekspr. obesiti se komu na roko, za roko; ekspr. ob sunku se je kar obesil na soseda se je naslonil nanj / smreka se je pri podiranju obesila se pri padanju naslonila na sosednje drevo; snežinke so se ji obesile na lase
2. slabš., z dajalnikom pridružiti se: hitro pojdiva, da se nama kdo ne obesi; če se nama obesi še ta ženska, ne prideva do vrha
// v zvezi z na zaljubiti se, poročiti se: mislila je, kako bi se čim prej na koga obesila; ni se ji treba obesiti na prvega, ki pride
3. ekspr., v zvezi z na pretirano kritično razčlenjevati: obesi se na vsako besedo; obesil se je na to napako, drugega ni videl / obesili so se na njegovo obljubo pretirano so se sklicevali nanjo
● ekspr. obesite se, če vam ni prav vaša nejevolja nas ne gane; ekspr. obesiti se komu na pete hoditi tik za njim, slediti mu v neposredni bližini; zasledovati ga; biti pogostoma v njegovi družbi proti njegovi volji; nar. iti se obesit na zvon iti zvonit; ekspr. obesiti se na življenje zelo se ga bati izgubiti; pog. zastonj se še pes ne obesi vsaka stvar ima svoj vzrok; bil je tak veter, kot bi se kdo obesil zelo močen; preg. o kresi se dan obesi po 24. juniju se začnejo dnevi krajšati

obéšen -a -o:
na drevesce obešeni okraski; obešene slike; našli so ga obešenega
♦ avt. posamično obešeno kolo kolo, ki je pritrjeno na posamično obeso

oblizávati -am nedov. (ȃ)
zastar. oblizovati: krava je oblizavala telička / plameni so oblizavali kotel

páren1 -rna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na paro: parne naprave / ladja na parni pogon / parni kotel naprava nekaterih pogonskih strojev, v kateri se voda z dovajanjem toplote spreminja v paro; parna kurjava se je pokvarila naprava za kurjenje, ogrevanje; parna lokomotiva; parna peč / parna kopel izpostavljanje (dela) telesa delovanju pare zaradi zdravljenja, krepitve
♦ obrt. parna pekarna pekarna, v kateri pečejo kruh v parnih pečeh; strojn. ladijski parni kotel; lokomotivski parni kotel; parni motor batni stroj z zelo veliko vrtilno hitrostjo; parni stroj stroj, pri katerem se uporablja kot pogonsko sredstvo para; parna turbina parni stroj, ki energijo pare spreminja v mehansko energijo; parno kladivo stroj, pri katerem se kladivo dviga in spušča s pomočjo pare; teh. parni akumulator; parni generator parni kotel z zelo veliko zmogljivostjo

parílen1 -lna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na parjenje, polivanje: parilni postopek
♦ teh. parilni kotel; parilna jama

párjenje1 -a s (á)
glagolnik od pariti, polivati: parjenje moke; parjenje perutnine; kotel za parjenje svinjske krme / parjenje lesa

plameníčen -čna -o prid. (ȋ)
strojn., v zvezi plamenični kotel parni kotel s plamenico:

polízati tudi polizáti -lížem dov. (í á í)
1. enkrat ali večkrat premakniti jezik po čem: pes je polizal gospodarjevo roko
// ližoč pojesti: polizati sladoled / pes je polizal kri s tal / polizati krožnik, lonec
2. ekspr. pokriti, obdati kaj s seboj: plamen je spet polizal kotel, poleno
● ekspr. ljubezen sta kmalu polizala (začetna) privlačnost, mikavnost ljubezni jima je kmalu minila; ekspr. sonce je polizalo slano posušilo, izsušilo; ekspr. odjuga je že močno polizala sneg stajala

polízan -a -o:
polizan krožnik
● ekspr. moški s polizanimi lasmi z gladko nazaj počesanimi lasmi; ekspr. polizan moški moški, ki se pretirano skrbno oblači in pretirano vljudno vede; ekspr. jezik tega pisca je preveč polizan slovnično, stilno pretirano pravilen, čist; ekspr. polizano vedenje pretirano vljudno

porabíti in porábiti -im dov. (ī á)
1. narediti, da ni več razpoložljivih
a) materialnih dobrin: denar so že porabili; porabiti kurjavo, premog / vsak mesec porabi veliko vode / plačo je porabila za nakup hrane in obleke / koristno porabiti energijo izkoristiti / lahkomiselno je porabil ves zaslužek zapravil
b) možnosti, ugodnosti: porabil je že ves prostor in rož nima kam postaviti / porabil je tudi to, zadnjo priložnost / dopust je porabil poleti na dopustu je bil poleti; svoj prosti čas je že porabil
// nav. ekspr., v zvezi z za izraža način poteka, izteka določenega časa: vse dneve je porabil za igro; počitnice je porabil za plezanje po hribih / veliko večerov je porabil za študij je študiral
2. s prislovnim določilom količine izraža količino, mero tega, kar je strojni napravi potrebno za delovanje v določeni enoti: avtomobil porabi deset litrov bencina na sto kilometrov; parni kotel porabi več ton premoga na uro / motor malo, veliko porabi porabi malo, veliko goriva
// nav. ekspr., navadno v zvezi z za izraža čas trajanja dejanja: vzpenjača porabi za pot dvajset minut / do vrha sta porabila pol ure sta hodila pol ure
3. knjiž. uporabiti: desko je porabil za veslo / otroke so porabili za vsako delo

porabívši zastar.:
porabivši ugodni trenutek, je zbežal

porábljen -a -o:
hitro porabljen zaslužek

prášič -íča m (á í)
1. domača žival s ščetinasto kožo in gobcem, podaljšanim v rilec: prašič cvili, kruli; krmiti, rediti, zaklati prašiča; debel, ekspr. masten prašič; debel kot prašič zelo / klavni, plemenski prašiči; pomanjkanje prašičev za meso; kotel za prašiče
● šalj. ričet je boljši, če je prašič vanj stopil če se je v njem kuhalo svinjsko meso
♦ agr. prašič mastne pasme ki se goji za pridobivanje slanine; prašič mesnate pasme ki se goji za pridobivanje mesa; prašič pitanec; zool. divji prašič v vlažnih gozdovih živeča žival s klinasto glavo in z dolgimi, naprej štrlečimi podočniki, Sus scrofa
// skopljen samec prašiča: prašič se hitreje debeli kot svinja
2. nizko pohoten, nasilen moški: stari prašič jo je spet nadlegoval / kot psovka daj mir, prašič nemarni
3. nizko umazan človek: ta prašič si ni umil rok

pričvrstíti -ím dov., pričvŕstil (ī í)
narediti, da je kaj trdno na določenem mestu, v določenem položaju; pritrditi: pričvrstiti desko, kotel, vrv; pričvrstiti z vijakom, žebljem / pričvrstiti napis na slavolok; školjke se pričvrstijo na skale; pričvrstiti si masko na obraz

pričvrščèn tudi pričvrstèn -êna -o:
pričvrščen na podlago; pričvrščen z vrvjo; pričvrščen drog

rákovica -e ž (á)
1. morska žival z okroglim apnenčastim oklepom in kleščami, ki se po kopnem premika postrani: loviti, opazovati rakovice / jesti rakovice
2. mreža za lovljenje rakov: loviti z rakovicami
♦ zool. rakovice višje razviti raki s petimi pari nog hodilk in slabo razvitim zadkom, Brachyura; žel. rakovica del podolžnega lokomotivnega kotla ob prehodu v pokončni kotel

raznêsti -nêsem dov., raznésel raznêsla (é)
1. z nošenjem, prenašanjem narediti, da pride kaj na več mest: raznesti vabila po hišah / s čevlji raznesti blato / veter je raznesel seme
// z nošenjem, prenašanjem narediti, da kaj ni več skupaj, na enem mestu: otroci so raznesli igrače / evfem. vdrli so v trgovino in raznesli, kar se je dalo pokradli
2. nav. ekspr. razširiti, razglasiti2: raznesti novico po vasi; povsod je raznesel, da se je vrnila; to se je hitro razneslo po mestu; brezoseb. razneslo se je, da je umrl
3. s pritiskom od znotraj povzročiti, da kaj poči, razpade: vino je razneslo sod; brezoseb. cev, parni kotel je razneslo
4. brezoseb., ekspr., v zvezi z od izraža visoko stopnjo stanja, kot ga določa samostalnik: razneslo jo bo od jeze, radovednosti

raznesèn tudi raznešèn -êna -o:
razneseni časopisi; novica, raznesena po vasi

ríniti -em nedov. (í ȋ)
1. s silo, sunki (od zadaj) povzročati premikanje, hitrejše premikanje: deček je voziček vlekel, ženska pa rinila; pomagati riniti; riniti kolo navkreber / vsi so rinili, pa se avtomobil ni premaknil
2. s prislovnim določilom s silo, sunki (od zadaj) spravljati
a) na drugo mesto, v drug položaj: riniti koga k vratom, proti mizi; riniti zaboj čez prag; tisti za hrbtom so me rinili naprej
b) z določenega mesta, položaja: riniti koga od sebe, s klopi / buldožer rine sneg pred seboj / kot opozorilo na vratih rini
c) kam sploh: riniti polena pod kotel; riniti ključ v ključavnico; dojenček si rine pest v usta / riniti z roko v žep
// ekspr., navadno v zvezi z v spravljati koga v določen položaj, stanje, navadno brez njegove privolitve: riniti sina v medicino; riniti koga v zakon
3. ekspr., s prislovnim določilom prodirati iz česa ali v kaj: lopate rinejo v zemljo / bilke, gobe rinejo iz tal; zob že rine iz čeljusti
4. ekspr. vsiljivo, sovražno približevati se komu: zgrabil je palico in rinil k meni; odganjala je otroke, ki so rinili vanjo; rinil je vanj s pištolo; umikala se je, on pa je rinil za njo
5. nav. slabš., v zvezi z za zelo, vsiljivo si prizadevati pridobiti ljubezensko naklonjenost koga: kaj rineš za menoj; tudi on je rinil za mojo sestro
6. ekspr., v zvezi z v vztrajno, vsiljivo spraševati, prositi, prigovarjati: kadar se kuja, nočem riniti vanjo; neprestano rine vame, kaj mi je; rinili so vanj, naj jim pove / riniti v koga z vprašanji
// vsiljivo, zelo prijazno se vesti do koga: preveč je rinila v svoje sošolke
7. ekspr., navadno v zvezi z v nepremišljeno, trmasto se bližati čemu slabemu: ne vidi, da rine proti pogubi; riniti v nesrečo, nevarnost
// z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža udeleženost pri nastopu dejanja: za to stvar ne bom rinil v boj; ne rini v dolga pojasnjevanja; za vsako malenkost rine v prepir se začne prepirati
8. ekspr. hoditi, iti: spraševal sem se, zakaj rine vsak dan v kino; kam rineš v takem vremenu; pomagati ne moreš, ne rini tja / poleti vse rine na morje / mladi ljudje rinejo v mesto
9. ekspr., navadno s prislovnim določilom težko živeti, prebijati se: kako je? Rinem; za silo, nekako še rinemo; stroški so tako veliki, da komaj rinemo
● ekspr. zmeraj rine svojo hoče uveljaviti svojo voljo; ekspr. otroci so silili k njemu, on pa jih je rinil od sebe odrival; pog., ekspr. rine jo že proti osemdesetim kmalu bo star osemdeset let; ekspr. riniti z glavo skozi zid hoteti izsiliti, doseči nemogoče; ekspr. kamnite hiše rinejo v breg stojijo v bregu; ekspr. gore rinejo v nebo so zelo visoke; pog. zmeraj (se) rine v ospredje, naprej hoče biti prvi, upoštevan; ekspr. ta človek rine v najbolj zasebne stvari se vtika, se vmešava; pog. riniti z zadostnim uspehom izdelovati; pog., ekspr. riniti koga naprej zelo si prizadevati, da bi uspel; pog. v prvih dveh letih je še nekako rinil izdeloval

ríniti se 
s težavo se premikati v množici ljudi kam: riniti se proti izhodu; rinil sem se skozi gnečo / ljudje so se rinili proti vratom, v avtobus / kaj se pa rineš se gneteš, prerivaš
// s težavo se premikati skozi kaj ozkega, ovirajočega: riniti se skozi gosto vejevje; riniti se skozi vrata; pren., ekspr. riniti se skozi težave, življenje

rínjen -a -o:
žel. rinjeni vlak vlak, ki ga potiska dodatna lokomotiva na koncu vlaka

sirárski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na sirarje ali sirarstvo: sirarsko delo / sirarski kotel, nož; sirarska kad; sirarska skuta skuta iz siriščne, sladke skute; sirarsko mleko mleko, namenjeno za predelavo v sir
♦ agr. sirarska harfa priprava za drobljenje usirjenega mleka; zool. sirarska muha muha, ki leže jajčeca v sirovo skorjo, Phiophila casei

stŕgati1 -am tudi stŕžem nedov. (ŕ r̄)
1. potegujoč z rezilom, ostrim predmetom odstranjevati: strgati lubje z debla, omet z zidu; strgati ribam luske; strgati rjo; strgati si blato s čevljev / strgati z nožem; strgal je z lopato po poti
// potegujoč z rezilom, ostrim predmetom delati, da na čem česa ni več: strgati pod / strgati parket strugati / ženska je strgala kotel s strganjem ga čistila, snažila; strgati krompir s strganjem odstranjevati lupino
2. potegujoč z rezilom, ostrim predmetom delati iz živila majhne kose, dele: strgati hren, korenje
3. dajati ostre, odsekane glasove: kobilica strga / ekspr. pero strga po papirju
● ekspr. strgala mu je korenček: šlik šlak s premikanjem enega kazalca po drugem izražala škodoželjnost

tláčen1 -čna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na tlak, pritisk: ugotavljati tlačne razlike / tlačna naprava; tlačna posoda za brizganje laka
♦ metal. tlačno litje; strojn. tlačni gib gib bata, med katerim se tekočina potiska iz valja; tlačno mazanje; teh. tlačni cevovod cevovod, v katerem je notranji tlak večji od zunanjega; tlačni kotel kotel z nadtlakom; tlačni preizkus; tlačni regulator regulator, ki vzdržuje konstanten tlak; tlačni ventil ventil, skozi katerega izteka tekočina iz črpalke, plin iz batnega kompresorja; tlačna črpalka tlačilka; tlačna trdnost največja mogoča obremenitev, ki jo telo prenese, ne da bi se zdrobilo, zmečkalo; žel. tlačna zavora naprava za zaviranje s stisnjenim zrakom

toplovôden2 -dna -o prid. (ó)
knjiž. nanašajoč se na toplo vodo: toplovodni rastlinjak
♦ teh. toplovodni kotel naprava, v kateri se segreva tehnološka voda ali voda za ogrevanje prostorov

vbrízgati -am dov. (ȋ)
v močnem curku spraviti kaj tekočega v kaj: vbrizgati vodo v kotel; bencin se vbrizga v motor s posebno črpalko / vbrizgati komu cepivo, zdravilo; vbrizgati si mamilo
♦ grad. vbrizgati cementno mleko v zidne razpoke

vbrízgan -a -o:
vbrizgana tekočina

vénge véng ž mn. (ẹ̑)
nar. primorsko veriga za kotel nad ognjiščem: obesiti kotliček na venge

visokotláčen -čna -o prid. (ȃ)
teh. nanašajoč se na območje sorazmerno visokih tlakov: visokotlačna para / visokotlačni parni kotel; visokotlačna črpalka

vôda -e tudi -é ž, tož. ed. v prislovni predložni zvezi tudi vódo (ó)
1. naravna prozorna tekočina brez barve, vonja in okusa: voda hlapi, kaplja, teče, zmrzne; snov, ki vpija vodo; bistra, čista, kalna, motna voda; mrzla, topla voda; gladina vode; za vodo neprepustna plast; v vodi topna snov / jezerska, morska, rečna voda; ob izlivu reke v morje se mešata sladka in slana voda
// ta tekočina, ki se uporablja v industriji, gospodinjstvu: voda vre; čistiti, črpati, greti, natakati vodo; piti vodo; sladkati, soliti vodo; zajemati vodo iz vodnjaka; kuhati na vodi, v vodi; potešiti žejo z vodo; razredčiti mleko z vodo; postana, sveža voda; voda za hlajenje motorja; voda za kuhanje, napajanje, pranje; kozarec, vedro vode; poraba vode; zbiralnik vode / odpadna voda iz gospodinjstev, industrijske dejavnosti, pomešana z odpadnimi snovmi; pitna voda; sanitarna, tehnološka voda / hruškova voda v kateri so se kuhale (suhe) hruške
2. tudi mn. ta tekočina kot reka, jezero, morje: voda dere, klokota, šumlja; voda izvira pod hribom; vode naraščajo, upadajo; vode s tega ozemlja odtekajo v isto morje; regulirati vode v nižini; zajeziti vodo; iti v vodo; bresti po vodi; globoka, plitva voda; žuborenje vode; mlin na vodo; ob vodi živeča ptica; prevoz, promet po vodi / podzemeljske, površinske vode; ribolovna voda v kateri je dovoljen ribolov; stoječe vode naravne vode v kotanjah, vdolbinah, zlasti velikih; tekoče vode naravne vode, ki tečejo zaradi višinske razlike; zdravilne vode / smučanje na vodi drsenje po vodni gladini, pri katerem se smučar drži za vrv, ki jo vleče motorni čoln
3. ta tekočina kot osnovna sestavina sadežev, plodov: iztisniti vodo iz kumar; nekateri sadeži imajo veliko vode
4. tekočina, ki jo izločajo ledvice; seč1, urin1: otrok ni mogel zadržati vode; pregledati vodo / bolniku se voda zapira ima težave z odvajanjem seča
// vodi podobna telesna tekočina sploh: voda mu je zalila pljuča; v kolenu ima vodo
5. navadno s prilastkom vodna ali vodi podobna raztopina, ki se uporablja kot sredstvo za nego, razkuževanje zlasti kože: dišeča, lasna voda; kolonjska voda raztopina eteričnih olj v razredčenem alkoholu za odišavljanje; ustna voda; voda za britje
● pog. voda ima danes majhen pritisk zaradi nizkega tlaka vode v vodovodni cevi slabo teče iz pipe, cevi; ekspr. s svojimi nauki jim kali vodo povzroča zmedo, nejasnost; ekspr. napeljevati vodo na svoj mlin govoriti, delati v svojo korist; ekspr. vodo v morje nositi delati kaj odvečnega, nesmiselnega; evfem. tišči ga na vodo opraviti mora malo potrebo; ekspr. načrt je padel v vodo se ni uresničil; ekspr. mnogo vasi je pod vodo je poplavljenih; ekspr. živeti ob kruhu in vodi zelo slabo, v pomanjkanju; publ. stranka plava v desničarskih vodah je desničarsko usmerjena; ekspr. pa smo spet prijadrali v mirnejše vode položaj, pogovor se je spet pomiril; publ. teritorialne vode teritorialno morje; ekspr. ta človek je tiha voda ne kaže negativnih lastnosti; ekspr. članek je povzročil vihar v kozarcu vode veliko neupravičeno razburjenje; iti čez devet gorá in devet vodá v pravljicah zelo daleč; ekspr. še dosti vode bo preteklo, preden boš ti zrastel še veliko časa bo minilo; knjiž. sta olje in voda se ne razumeta dobro; se sovražita; počutiti se kot riba v vodi ugodno, prijetno; te besede so bile, kot bi ga kdo polil z mrzlo vodo zelo so ga prizadele, razočarale; ekspr. ne, vode pa ne bom pil, voda še za v čevlje ni dobra voda mi kot pijača ne prija; ekspr. ne hiti, saj ne gori (voda) ne mudi se tako zelo; ekspr. voda se učisti, ko tri kamne preteče tekoča voda se zelo hitro učisti; ekspr. kri ni voda s človekovim temperamentom, z njegovimi sorodstvenimi vezmi je treba računati; ekspr. ta človek ni ne krop ne voda nima izrazitih lastnosti, značilnosti; knjiž. vrč hodi toliko časa po vodo, dokler se ne razbije človek toliko časa počne kaj slabega, nevarnega, dokler mu kaka nezgoda tega ne prepreči; star. raca na vodi, ta pa zna izraža začudenje, občudovanje; preg. tiha voda bregove dere na zunaj tih, miren človek je zmožen storiti kaj nepričakovanega
♦ fiz. destilirana voda; anomalija vode lastnost vode, da ima pri štirih stopinjah največjo gostoto; gastr. sladkorna voda prekuhana sladkana voda z dodatkom začimb; geogr. arteška voda ki se nabira pod neprepustnimi plastmi pod zemeljskim površjem; danja, izdanja voda; mrtva voda stoječa voda v strugi ali rokavu; podtalna ali talna voda ki se nabira nad neprepustnimi plastmi pod zemeljskim površjem; geol. juvenilna voda ki nastane iz magme in pride prvič v obtok; gozd. kapaciteta tal za vodo sposobnost tal, da sprejmejo in zadržijo vodo; kem. voda spojina vodika in kisika; klorirana voda; kristalna voda ki je v kristalu vezana na molekule; mehka voda ki ne vsebuje kalcijevih in magnezijevih soli; težka voda v kateri je težki vodik; trda voda ki vsebuje raztopljene kalcijeve in magnezijeve soli; kozm. brezova, koprivna voda; med. bolnika žene na vodo prepogosto si mora izpraznjevati mehur; burova voda ki se uporablja zlasti za odpravljanje otekline; med., vet. plodova voda ki obdaja plod v maternici; meteor. meteorna voda; min. mineralna voda ki vsebuje večjo količino raztopljenih mineralnih snovi; petr. termalna voda naravna topla ali vroča voda; pravn. notranje morske vode del obalnega morja v pristaniščih, ozkih zalivih ter med obalo in sklenjenimi bližnjimi otočji; nevtralne vode; strojn. napajalna voda ki jo črpalka potiska v parni kotel; šport. tekmovanje na divjih vodah tekmovanje v kajaku ali kanuju na deroči reki

vodocéven -vna -o prid. (ẹ̑)
strojn., v zvezi vodocevni kotel parni kotel, pri katerem teče voda po ceveh, ki jih od zunanje strani grejejo vroči plini:

vratílo -a s (í)
tekst. navijalni valj na ročnih statvah: zamenjati vratilo / spodnje na katero se navija stkano blago, zgornje vratilo na katero je navita osnova
♦ etn. kljuka ob ognjišču, na kateri visi kotel

vrhnják -a m (á)
1. obrt. zgornji mlinski kamen: vrhnjak se vrti in podrsava po spodnjaku; sklepati vrhnjak
2. grad. najvišji vzdolžni element v leseni konstrukciji: vrhnjak in sohe
● nar. pokriti kotel za žganjekuho z vrhnjakom s kapo

vzidljív -a -o prid. (ī í)
ki se da vzidati: vzidljiv kotel, štedilnik

zaskóčka -e ž (ọ̑)
teh. element, ki drži gibljivi del naprave v določeni legi proti delovanju vzmeti ali težnosti: pritrditi kotel na nosilec z zaskočko / vzmetna zaskočka

zdŕgniti -em dov., tudi zdrgníla (ŕ ȓ)
1. z drgnjenjem odstraniti: zdrgniti madež z obleke
// z drgnjenjem očistiti, osnažiti: zdrgniti čevlje, tla; zdrgniti s krpo, peskom
// z drgnjenjem osušiti: zdrgniti prepotenega konja; zdrgniti se z brisačo
// z drgnjenjem poškodovati: zdrgniti suknjič na komolcih
2. s potegljaji po površini narediti, da kaj sipkega, mehkega pride skupaj: zdrgniti malto, pesek, zrnje na kup

zdŕgnjen -a -o:
do čistega zdrgnjen kotel; s čistilnim sredstvom zdrgnjene kljuke; zdrgnjene hlače

zmogljív -a -o prid., zmogljívejši (ī í)
1. ki zmore sorazmerno velik napor: zmogljiv človek; fizično manj zmogljivi tekmovalci / z vajami so noge postale zmogljivejše; zmogljivo srce
2. ki zmore dobro, učinkovito opravljati svoje delo, funkcije: zmogljiv parni kotel; zmogljiv računalnik
3. ki se zmore plačati, poravnati: zmogljiva dajatev, vsota; cene za marsikoga niso zmogljive
// ki se zmore opraviti: komaj zmogljivo delo

žgánjarski2 in žganjárski -a -o prid. (ȃ; á)
nanašajoč se na žganjarje ali žganjarstvo: žganjarska opravila / žganjarski kotel valjasto oblikovan kotel s kapo in hladilnimi cevmi za kuhanje žganja

žganjekúha -e ž (ū)
kuhanje žganja: kotel za žganjekuho

žlobudráti -ám nedov. (á ȃ) ekspr.
1. hitro in nerazločno govoriti: opotekal se je in nekaj žlobudral; ne vem, o čem žlobudrajo / žlobudrati po arabsko, v ljubljanščini
2. govoriti mnogo in nepomembne stvari: sploh ne zna biti tiho, kar naprej žlobudra; žlobudrala sta o vsakdanjih stvareh
// slabš. govoriti, klepetati: najbrž je spet žlobudrala, zato ni nič slišala
3. dajati kratke, nerazločne glasove, podobne govorjenju: otrok v prvih mesecih žlobudra; žlobudrati v sanjah / ptice so žlobudrale
4. dajati kratke, votle glasove, navadno pri prehajanju čez kako oviro: izvirek žlobudra; voda žlobudra v žlebovih
// dajati temu podobne glasove: klopotci žlobudrajo v vinogradih / kotel nad ognjiščem že žlobudra voda v njem je že začela vreti

žlobudrajóč -a -e:
veselo žlobudrajoči tujci

báker -kra m, snov. (á) kotel iz ~a; prim. Cu

bakrén -a -o (ẹ́; ẹ̑) ~ kotel; ~ obraz
bakréni -a -o (ẹ́; ẹ̑) ~ kovanec

dimnocéven -vna -o (ẹ̑) strojn.
dimnocévni -a -o (ẹ̑) ~ parni kotel
dimnocévnost -i ž, pojm. (ẹ̑) strojn.

duplikátor -ja m z -em (ȃ) teh. |kotel z dvojno steno|

kôtel -tla [-u̯] m (ó) naliti vodo v ~; poud. Vas leži v ~u |v kotlini|

lítoželézen -zna -o (ȋẹ́) Ta kotel je ~
lítoželézni -a -o (ȋẹ́) ~ kotel

nagíben -bna -o (í; ȋ) Naslonjalo stola je ~o
nagíbni -a -o (í; ȋ) ~ kotel

nizkotláčen -čna -o (ȃ)
nizkotláčni -a -o (ȃ) ~ parni kotel

páren1 -rna -o (ȃ)
párni -a -o (ȃ) ~ kotel

raznêsti -nêsem dov.; drugo gl. nesti (é) kaj ~ vabila po hišah; poud. ~ novico po vasi |razširiti, razglasiti|; Vino je razneslo sod; brezos. Kotel je razneslo; poud. raznesti koga od česa Razneslo ga bo od jeze |Zelo je jezen|
raznêsti se -nêsem se (é) poud. To se je hitro razneslo po mestu |razširilo, razvedelo|

sirárski -a -o (á) ~ kotel

visokotláčen -čna -o (ȃ)
visokotláčni -a -o (ȃ) ~ parni kotel

vodocéven -vna -o (ẹ̑)
vodocévni -a -o (ẹ̑) strojn. ~ kotel

zdŕgnjen -a -o; bolj ~ (ȓ) do čistega ~ kotel; ~e hlače oguljene
zdŕgnjenost -i ž, pojm. (ȓ)

žgánjarski2 -a -o in žganjárski -a -o (ȃ; á) ~ kotel

žganjekúha -e ž, pojm. (ú; ȗ) kotel za ~o

ekonomizêr -ja m

kôtel -tla m

kotlárna -e ž

kotlíček -čka m

načénjati -am nedov.

bíti (sem) Frazemi s sestavino bíti (sem):
bíti ad acta, bíti Ádamov sín, bíti aprílski, bíti blagoslovljêna, bíti bógu za hŕbtom, bíti bòlj pápeški kot pápež, bíti bòlj pápeški od pápeža, bíti [bòlj] počásne gláve, bíti bòlj počásne pámeti, bíti brez belíča [v žêpu], bíti brez bôra in belíča, bíti brez bôra in božjáka, bíti brez božjáka, bíti brez božjáka in bóra, bíti brez fícka [v žêpu], bíti brez gláve in répa, bíti brez hrbteníce, bíti brez prebíte páre, bíti brez répa in gláve, bíti brez sápe, bíti brez vestí, bíti cókla razvôja, bíti cókla za kóga/kàj, bíti copáta, bíti čésa kot tóče, bíti čésa na kôše, bíti čístih rôk, bíti člôvek s téga svetá, bíti čŕn kot nóč, bíti désna roka kóga, bíti do góbca v dréku, bíti do gŕla sìt kóga/čésa, bíti do kolén v dréku, bíti do úst v dréku, bíti do vratú v dréku, bíti do vratú v gódlji, bíti dôbra dúša, bíti dôbro zapísan [pri kóm, kjé], bíti dólg kot prékla, bíti drúga violína, bíti dúša čésa, bíti fíga móž, bíti glávni adút, bíti hítre jéze, bíti hláden do kóga, bíti hrbteníca čésa, bíti igráča [kóga/čésa], bíti igráča v rôkah kóga/čésa, bíti igráčka [kóga/čésa], bíti igráčka [kómu] kàj, bíti igráčka v rôkah kóga/čésa, bíti imenován s právim iménom, bíti iz drugáčnega testá, bíti iz ístega testá, bíti iz mesá in krví, bíti iz móde, bíti jeklénih žívcev, bíti jezíček na téhtnici, bíti junák dnéva, bíti kàj za pod zób, bíti kàj/kdó na kvadrát, bíti kàkor ámen [v cérkvi], bíti kàkor ámen [v očenášu], bíti kàkor húda úra, bíti kàkor iz cúkra, bíti kàkor iz másla, bíti kàkor iz svínca, bíti kàkor kladívo, bíti kàkor lesníka, bíti kàkor mrlíč, bíti kàkor na íglah, bíti [kàkor] na šivánkah, bíti [kàkor] na tŕnju, bíti [kàkor] v málih nebésih, bíti kàkor v meglì, bíti kàkor žívo srebró, bíti kákšen kólešček kjé, bíti kanónfuter, bíti kdó/kàj z dúšo in telésom, bíti kísel kàkor vrísk, bíti kóga/čésa kot kobílic, bíti kóga/čésa kot mrávelj, bíti kóga/čésa kot rúsov, bíti kómu máčeha, bíti kómu pri sŕcu, bíti kómu tŕn v očéh, bíti kómu tŕn v pêti, bíti kómu za pavlího, bíti kómu za petámi, bíti kómu za rítjo, bíti kós kómu/čému, bíti kóst v gŕlu kóga, bíti kot ámen [v cérkvi], bíti kot ámen [v očenášu], bíti kot dèž v prátiki, bíti [kot] dím [za kóga], bíti kot èn móž, biti [kot] igráča [kómu kàj], bíti kot iz másla, bíti [kot] iz stêkla, bíti kot iz škátlice, bíti [kot] iz tŕte izvít, bíti [kot] iz želéza, bíti [kot] lánski snég, bíti [kot] máli bóg, bíti kot mésečnica, bíti kot mésečnik, bíti kot míla jéra, bíti [kot] mílni mehúrček, bíti kot mrlìč, bíti kot na dláni, bíti [kot] na íglah, bíti [kot] na lúni, bíti [kot] na tŕnih, bíti [kot] na tŕnju, bíti [kot] na žerjávici, bíti kot naročèn [za kóga/kàj], bíti kot odpŕta knjíga, bíti kot okamenél, bíti [kot] ólje na ôgenj [čésa, čému], bíti kot osát, bíti kot pès in máčka, bíti kot rít in srájca, bíti kot sánje, bíti kot slépa kúra, bíti [kot] strašílo, bíti [kot] strašílo za v prosó, bíti kot ustvárjen za kóga/kàj, bíti kot v čebelnjáku, bíti [kot] v devêtih nebésih, bíti kot v fílmu, bíti kot v mravljíšču, bíti kot v nebésih, bíti kot v pánju, bíti kot v právljici, bíti [kot] v ráju, bíti kot v sánjah, bíti [kot] v sêdmih nebésih, bíti kot vróče žémlje, bíti [kot] vróče žémljice, bíti kot žívo srebró, bíti krátke pámeti, bíti krátkih beséd, bíti krváv pod kóžo, bíti kúhan in pečèn kjé/pri kóm, bíti kúrje pámeti, bíti [le] kolésce [kjé, kóga/čésa], bíti [málo] čez lés, bíti már kot [za] lánski snég, bíti máslo kóga, bíti med ángelčki, bíti med dvéma ôgnjema, bíti med kladívom in nakoválom, bíti med krilátci [bôžjimi], bíti med svôjimi štírimi sténami, bíti [mehek] kot máslo, bíti méhkega srcá, bíti močán adút, bíti módre krví, bíti mólzna kráva, bíti móž beséda, bíti na bóbnu, bíti na bôjni nôgi s kóm/čím, bíti na césti, bíti na césti kot kónjska fíga, bíti na čŕni lísti, bíti na désno rôko, bíti na dláni, bíti na dnù, bíti na dôbri póti, bíti na káhli, bíti na kócki, bíti na kôncu svetá, bíti na kôncu z žívci, bíti na kônju, bíti na lás podóben kómu/čému, bíti na mŕtvi tóčki, bíti na múhi [kóga], bíti na nàjbóljši póti, bíti na nítki, bíti na ónem svétu, bíti na píki, bíti na prágu čésa, bíti na prágu smŕti, bíti na prágu življênja, bíti na prestólu, bíti na psù, bíti na répu [čésa], bíti na rešêtu, bíti na róbu obúpa, bíti na róbu prepáda, bíti na slépem tíru, bíti na stráni, bíti na stráni kóga/čésa, bíti na stránskem tíru, bíti na tánkem lédu, bíti na tapéti, bíti na tí s kóm, bíti na zatóžni klópi, bíti nágle jéze, bíti napét kot maréla, bíti napét kot lók, bíti narejèn iz ístega testá, bíti nasmeján do ušés, bíti náše gôre líst, bíti ne od múh, bíti nepopísan líst [papírja], bíti ob dóber glás, bíti ob glávo, bíti ob pámet, bíti obút, bíti od dánes do jútri, bíti od hudíča, bíti [od] krúha pijàn, bíti od múh, bíti od rôk, bíti od vrága, bíti odrínjen na stránski tír, bíti odskóčna dèska [za kóga/kàj], bíti oródje [čésa, za kàj], bíti oródje [kóga/čésa], bíti oródje v rôkah kóga/čésa, bíti óstrega jezíka, bíti pávliha, bíti pijàn kot čebèr, bíti pijàn kot čèp, bíti po ênem kopítu, bíti po ístem kopítu, bíti po júsu, bíti pod copáto, bíti pod častjó kómu kàj, bíti pod drobnoglédom [kóga], bíti pod gásom, bíti pod krítiko, bíti pod lúpo kóga, bíti pod nesréčno zvézdo, bíti pod oróžjem, bíti pod pepélom, bíti pod rúšo, bíti podóben kàkor gróš gróšu, bíti pójem [kóga/čésa], bíti póln múh, bíti ponedéljkarski, bíti ponedéljkov, bíti potísnjen v kót, bíti [práva] cvétka, bíti práva enciklopedíja, bíti [právi] ángel, bíti [právi] ángelček, bíti [právi] bíser [čésa], bíti [právi] cvét čésa, bíti [právi] mójster za kàj, bíti právi sín kóga/čésa, bíti právi sín svôje dôbe, bíti právi sín svôjega očéta, bíti právo odkrítje, bíti prázen dím, bíti pred vráti, bíti predán kómu/čému z dúšo in telésom, bíti preizkusni kámen [čésa, za kàj], bíti pri korítu, bíti pri rôki, bíti pròst kot ptíček na vêji, bíti pŕva violína, bíti [razlíčen] kàkor nóč in dán, bíti [razlíčen] kot dán in nóč, bíti [razlíčen] kot nóč in dán, bíti rédkih beséd, bíti rojèn pod nesréčno zvézdo, bíti rojèn pod sréčno zvézdo, bíti [s kóm] na ísti valóvni dolžíni, bíti s téga svetá, bíti sám svój gospód, bíti [si] na nòž, bíti [si] podóben kàkor krájcar krájcarju, bíti [si] podóben kot jájce jájcu, bíti si s kóm kot bráta, bíti si v laséh, bíti slabó zapísan [pri kóm, kjé], bíti smétana [čésa], bíti sól zêmlje, bíti stárega kóva, bíti súh kot prékla, bíti svêtla tóčka, bíti šè móker pod nósom, bíti [šè] móker za ušési, bíti [šè] v povôjih, bíti [šè] v žívem spomínu, bíti šèle v povôjih, bíti šírši kot dáljši, bíti tábula ráza, bíti ták, da ga je tréba iskáti z lučjó [pri bélem dnévu, podnévi], bíti tàm, kjer ni múh, bíti [tàm] za devêtimi gorámi, bíti têmeljni kámen [čésa], bíti têžek kot cènt, bíti tího kot rìt, bíti tóliko za kàj, kólikor zájec za bóben, bíti topóvska hrána, bíti tŕd ôreh za kóga, bíti tŕdega srcá, bíti trínajsto práse, bíti v Ádamovem kostímu, bíti v Ádamovi obléki, bíti v blagoslovljênem stánju, bíti v cvétju, bíti v část svôjemu iménu, bíti v dôbri kóži, bíti v dréku, bíti v drúgem stánju, bíti v drúgem stánu, bíti v gódlji, bíti v káši, bíti v kóži kóga, bíti v Krístusovih létih, bíti v [lépem] móčniku, bíti v létih, bíti v nàjbóljših létih, bíti v oblákih, bíti v pólnem cvétu, bíti v pólnem razcvétu, bíti v povôjih, bíti v pŕvih vŕstah, bíti v rdéčih števílkah, bíti v ríti, bíti v róžicah, bíti v sítu in rešêtu, bíti v slábi kóži, bíti v slépi úlici, bíti v slonokoščénem stôlpu, bíti v [svôjem] elemêntu, bíti v škrípcih, bíti v škrípcu, bíti v [velíki] části, bíti v [velíkih] častéh, bíti v [vesélem] pričakovánju, bíti v začáranem krógu, bíti v zláti sredíni, bíti vážen kot maréla, bíti vèč díma kot ôgnja, bíti vêlik kalíber, bíti vêlik otròk, bíti [vès] mŕtev na kóga/kàj, bíti [vès] ponedéljkov, bíti [vès] ponedéljski, bíti vést kóga/čésa, bíti vklénjen v kládo, bíti vógelni kámen [čésa[, bíti vólk na kàj, bíti [vróče] kot v kôtlu, bíti vsáke bíre, bíti [vsèh] múh póln, bíti z êno nôgo kjé, bíti z êno nôgo v grôbu, bíti z êno nôgo žé na ónem svétu, bíti za dirigéntskim púltom, bíti za èn drèk, bíti za kríži, bíti za lúno, bíti za med stáro želézo, bíti za [na] odpàd, bíti za pečjó, bíti za pêto koló, bíti za rešêtkami, bíti za rítjo kómu, bíti za v kòš, bíti za v stáro želézo, bíti za vsákim gŕmom, bíti zapéčkar, bíti zapéčkarski, bíti zapísan smŕti, bíti zapísan v zvézdah, bíti zastavonóša kóga/čésa, bíti zavít v meglò, bíti zavít v temò, bíti zelèn od zavísti, bíti [zeló] v módi, bíti zláta dúša, bíti žé pri krúhu, bíti žé v létih, bíti želéznih žívcev, bíti žídane vólje, bíti žív in zdràv, bíti žíva enciklopedíja, bíti žívo srebró, bódi v cvétju, bodíte v cvétju, bôjna sekíra je zakopána, čez glávo je kjé čésa, čìč je nìč, gláva [kóga] je kot sód, hudíč ni takó čŕn, kot, iz té móke ne bo krúha, jè cél církus, je kóga/čésa kot kobílic, je kóga/čésa kot mrávelj, je kóga/čésa kot rúsov, káča [je] v žêpu, kàj je [kot] bòb ob sténo, kàj je [kot] bòb v sténo, kàj je kot na dláni, kàj je kot pribíto, kàj je [práva] zláta jáma za kóga, kàj je šála, kàj je [šè]v oblákih, kàj je za kóga/kómu špánska vás, kàj ni igráča [kómu], kàj ni šála, kdó/kàj ni on múh, kóga je kàj v hláčah, kóga je kóliko v hláčah, [kot da] je vsák dán nedélja [za kóga; kjé], krí ni vôda, kríž je [s kóm/čím], [lepó] po vŕsti, kàkor [so] híše v Tŕsti, [lepó] po vŕsti, kot [so] híše v Tŕsti, málo zrnja, pa mnógo sláme je v čém, med bráti [je kàj vrédno], možgáni kóga so kot rešêto, ne bíti dôbro zapísan [pri kóm, kjé], ne bíti igráča [kómu kàj], ne bíti igráča v rôkah kóga/čésa, ne bíti igráčka [kómu kàj], ne bíti iz cúkra, ne bíti iz želéza, ne bíti kómu ne v pêto ne v šêsto [koléno], ne bíti már ne bogá ne hudíča kómu, ne bíti ne bogá ne hudíča za kóga, ne bíti ne pét ne šést s kóm/čím, ne bíti od múh, ne bíti po júsu, ne bíti pod častjó kómu kàj, ne bíti pri čísti, ne bíti s téga svetá, ne bíti [si] na čístem s kóm/čím, ne bíti [šè] za med stáro šáro, ne bíti šè za [na] odpàd, ne bíti [šè] za v kòš, ne bíti v dôbri kóži, ne bíti vréden píškavega oréha, ne bíti vréden póčenega gróša, nékaj gnílega je v dežêli Dánski, ni prostóra za kóga/kaj kjé, ni vsák dán nedélja [za kóga; kjé[, otròk je na póti, po tóči zvoníti je prepôzno, pokázati kómu, po čém je mást, pôsel je pôsel, pravíci je zadoščêno, sám góbec je kóga, sáma kóst in kóža je kóga, sáma ušésa so kóga, sáme beséde so kóga, sáme kostí so kóga, sáme očí so kóga, samó beséde so kóga, spánec je bóljši kot žgánec, sréča je míla kómu, stráh za stólček je kóga, škárje in plátno sta v rôkah kóga, tá je [pa] bôsa, tá je pa debéla, tá je [pa] dôbra, tá je [pa] jálova, tá je [pa] kosmáta, tá je [pa] lépa, [takó, da] bo vólk sìt in kôza céla, tí si [pa] búča, tí si práva búča, tó je [kot] hláden túš, tó je víšja matemátika, tó je za kóga/kómu špánska vás, tó mu je túrško, tó ni šála, tó ni víšja matemátika, tó níso máčje sólze, tó níso máčkine sólze, tó so búče, tó so záme špánski kráji, trébuh je kot sód, vèč želéz je v ôgnju, védeti, kdáj je čàs za spánec in žgánec, vêlik kríž je s kóm/čím, vrág je kjé, vsák dán je nedélja [za kóga; kjé], vsè je [kot] bòb ob sténo, vsè je [kot] bòb v sténo, vsè je na glávi, vsì kríži so dôl, življênje kóga je na nítki, žóga je bilà za hŕbtom kóga

kôtel Frazemi s sestavino kôtel:
bíti [vróče] kot v kôtlu, vréti kot v kôtlu, zavréti kot v kôtlu

púška Frazemi s sestavino púška:
metáti púško v korúzo, napét kot púška, vréči púško v korúzo

vréti Frazemi s sestavino vréti:
krí vrè kómu [v žílah], vréti kàkor hudoúrnik, vréti kot hudoúrnik, vréti kot v čebelnjáku, vréti kot v kôtlu

zavréti Frazemi s sestavino zavréti:
krí zavrè kómu [v žílah], zavréti kot v kôtlu

kórec -rca m

koríto -a s

kotánja -e ž

kótel -tla m

kotlár – glej kótel

kotlȃrna – glej kótel

kotlȃrnica – glej kótel

kótlast – glej kótel

kotlȉč – glej kótel

kotlȋček – glej kótel

kotlína -e ž

vratílo -a s

bòk, bóka, m. 1) die Seite des Körpers, die Flanke, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); sablja mu visi z boka, Jurč.; — 2) die Bauchseite des Schiffes, Cig., Cig. (T.); eines Gefäßes: lonec ima bok, C.; kotel je v boku ves pokrpan, jvzhŠt.; der Bauch einer Säule, Jan.; — 3) der Bergabhang, das Gehänge, Cig., Cig. (T.), Jes.; v bok iti, bergauf gehen, BlKr.-M.; — 4) der Schachtstoß (mont.), Cig. (T.); — 5) die Flanke (im Kriegswesen): sovražnika napasti v bok, Cig., Jan.; — 6) na bok gledati = škiliti, BlKr.

kótəł, -tla, m. 1) der Kessel; kotel se loncu smeje = ein Esel schilt den andern Langohr, Npreg.-Z.; parni k., der Dampfkessel, Sen. (Fiz.); — 2) die Pauke, Dict., Jan., C.; v kotle biti, die Pauken schlagen, Cig.; — 3) eine Vertiefung im Erdboden, der Bergkessel, Cig., Jan., M.; — tolmun v vodi, BlKr.; — prim. stsl. kotьlъ, got. katils, Mik. (Et.).

kótəłc, m. dem. kotel.

kótləc, -əca, m. dem. kotel, Valj. (Rad).

kotlìč, -íča, m. dem. kotel; 1) das Kesselchen; — der Weihwasserkessel, C.; — das Kesselthal, Notr.; — 2) pl. kotlíči, das Maiglöckchen (convallaria majalis), Lanišče v Čičih-Erj. (Torb.).

mẹ́den 1., -ena, adj. 1) = bakren, aus Kupfer, Kupfer-, Kr.-Mur., Jan., Cig. (T.), Trub.-Mik.; v uganki: mẹdena gora, črez-njo železen most (= kotel), Volče-Erj. (Torb.); — 2) aus Messing: medena žica, Messingdraht, Levst. (Beč.); medę̑n, Mur.; (médan, médjan, Št.-Mur.).

mȗrəc, -rca, m. ein schwarzes Thier: der Rappe, Jan.; — die Küchenschabe (blatta orientalis), C.; — v uganki: plavec murca liže = plamen kotel liže, Kras.

pȃrnik, m. 1) das Süßbrot, Mur.; prim. parjenec; — 2) das Treibbeet, das Frühbeet, das Mistbeet, Cig., Jan., DZ., C.; (rus.); — 3) kraj, kjer se treske parijo (sušijo), C.; — 4) = žehtnik, der Brühtrog, Jan.; — 5) = parni kotel, DZ.; — 6) das Dampfschiff, der Dampfer, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.

plȃvəc 2., -vca, m. 1) blonder Ochs, Cig.; ime volu pšenične barve, Štrek., Notr.; plavec murca liže (= ogenj kotel liže), Kras; — (o konju) der Falbe, Cig.; der Fuchs, ogr.-C.; — ein hellaschgrauer Ochs, Z., C., jvzhŠt.; — 2) neka vinska trta, Št.-Erj. (Torb.), Trumm.

podnẹ́titi, -im, vb. pf. unterheizen, unterzünden, unterfeuern, Cig., Jan., M.; ogenj p., Trub., Dalm.; p. pod kotel, Z.; — aufreizen, anstiften, aneifern, Jan., Cig. (T.), C., Dalm.

prepę́gniti, -pę̑gnem, vb. pf. = nagniti (n. pr. kotel), Soška dol.-Erj. (Torb.); — prim. it. piegare, biegen.

raznésti, -nésem, vb. pf. 1) auseinandertragen, austragen; vsa pisma v eni uri r.; zerstreuen; veter je pleve raznesel; — beim Tragen verstreuen; polovico pšenice je po poti raznesel; — 2) aussprengen, unter die Leute bringen, ausklatschen; — r. koga, jemanden verklatschen, verleumden; ni je hotel raznesti, Trub.; vi me raznesete, Met.; — r. se, sich unter den Leuten verbreiten; raznesla se je govorica, Jan. (H.); — 3) zersprengen; kotel je razneslo; razneslo me bo, ich werde platzen; r. koga na solnčni prah, Kres.

rúšiti, rȗšim, vb. impf. 1) erschüttern, umwerfen, Cig., C.; — niederreißen, Cig., Jan.; r. se, einstürzen, Jan.; — red r., die Ordnung verletzen, Jan., nk.; — 2) auflockern, Šol., C.; — schüren, Guts.; — 3) Rasen ausstechen, Guts., Jarn., Cig., Mur.; = celino r., C.; — 4) reibend reinigen: kotel r., Zilj.-Jarn. (Rok.); posodo r., das Geschirr ausreiben, Jarn., M.

sája, f. 1) das Setzen (v. Pflanzen), Jan., C.; s. mladih dreves, Jarn. (Sadj.); — 2) der Ruß, Guts., Mur., Erj. (Torb.); — nav. pl. saje; črn kakor saje; jelove s., der Kienruß, DZ.; svetle saje, der Glanzruß: kotel ponvi saje očita = ein Esel schilt den andern Langohr, Levst. (Zb. sp.); — 3) pl. saje = sedno: saje ima, (wund vom Sattel oder [beim Menschen] vom Liegen), Gor., Notr.-Levst. (LjZv.).

ȗrən, -rna, m. neka priprava, na katero obešajo veliki kotel, da ga ž nje zlahka devajo na ogenj ali od ognja, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.).

usẹ́dən, -dna, adj. Fäll-: usẹ̑dni kotel, der Fällkessel, Cig.; — usedno srebro, das Fällsilber, Cig.

vę̑nge, f. pl. 1) = veriga, na kateri visi kotel nad ognjiščem, die Kesselkette, Rihenberk, Goriška ok.-Erj. (Torb.); — 2) nekaka železna "vez", jeziku podobna, služeča v zapor na vnanji strani vrat pri kakem poslopju, die Thürnarbe (hinter dem Vorlegeschloss), die Thürklammer, die Anlege, Z., Lašče-Erj. (Torb.); na venge dejati vrata, Dol.; — prim. linga.

vòr, vóra, m. 1) das Blockschiff, das Floß, Pohl., Jarn., Mur., Cig., DSv.; — der Kahn, C. (Vest.); (prim. češ. vor, Floß); — 2) die Kette: kotel na voru visi, Nov.-C.

žížniti, žȋžnem, vb. impf. = tleti: pepel žižne, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); tudi ž. se: kotel se žižne, t. j. iskre se mu po zunanji plati delajo, Tolm.; (morda nam. žižnjati? Štrek. [Let.]).

kòflik -a m kotel, zelo velika količina: ſzedem koflikov Bo'ze ſzrditoſzti KŠ 1771, 766, 793

vàjat -i ž vrv, zlasti za privezovanje živine: Vajat Kötél KM 1790, 93(a); Kötél; vou'se, vajat KOJ 1833, 163; Mikol je nájmre ſzkouz obloka po vajáti doli puſztila Dávida KM 1796, 58; Teda ſzo vitézje odſzekali vajati csúna KŠ 1771, 426

vóuže tudi vóže -a s vrv: Kötél; vou'se, vajat KOJ 1833, 163; Ž njé se dela vože AI 1878, 43; Szühi bom o liki vou'za BKM 1789, 410; Szühi bomo liki vou'sa SŠ 1796, 143; odszekao je vô'za ti neverni TA 1848, 108

bakrač [bakráč] samostalnik moškega spola

bakren kotel

fočan [fočȁn] ali [fočȃn] samostalnik moškega spola

kotel

ibrik [ībrik] samostalnik moškega spola

majhen kotel; kotliček

kadilnik [kadȋlnik] samostalnik moškega spola

1. posoda za žerjavico
2. velik kotel

kotel [kótǝu̯ kótla] samostalnik moškega spola

kotel

kotlič [kotlȉč] samostalnik moškega spola

majhen kotel; kotlič

medenica [mẹ̑denica] samostalnik ženskega spola

medeninasta skleda, kotel

varilnik [varȋu̯nik] samostalnik moškega spola

1. priprava iz žgane gline v obliki prirezanega stožca za taljenje kovin, spajanje kovinskih delov
2. medeninast kotel za meso

kotel samostalnik moškega spola

bron m, F8, aenus, vel ahenus, is brona; aeramentum, -ti, tú orodje s'brona; aerarius faber, kateri s'kufra délla, s'brona, kufra kovazh; aes, eris, bron, ruda, kuffer, broniz; ahenum, en kotel kuffraſt, ali s'brona; cuprum, kuffer, bron; incoctile, ena s'brona poſſoda, v'kateri reſpuṡzhen zyn je prelyt, ena kufraſta pozynena poſſoda; subaeratus, -a, -um, kei kai kar je bron vmeis

farbar m, F4, cortina cum cortinali, en kotel velik s'pezhizo ṡa farbarje; infector, farbar; molochinarius, -rÿ, en farbar, kateri s'takeſhno farbo farba; tinctor, -oris, farbar

gorak prid., F29, adaestuare, vrozhe biti, gorkú perhajati, perpékati; calda, -ae, gorka voda; caldaria cella, gorka kamra, ena paishtiba; caldarium, kotel ṡa gorko vodó; caldus, -a, -um, gorák; calens, topál, gorák; calescere, gorku, toplu perhajati, ſe greiti; calidus, gorák, ali vrózh, hiter, pregnán, moder, raẛumen; coctura, -ae, gorka roſſa, gorku vremè; concalefacere, concalescere, concalefieri, ſegréti, gorku ſturiti; congelilus, -a, -um, mlazhen, nikár merṡel, niti gorák; defervefacere, ṡavreiti, s'vrenîam gorku ſturiti, povréti; excalefacere, ṡagréti, gorku ſturiti; excalefactoria vis, ena gorka múzh; fervidus, -a, -um, vrózh, vrél, gorák, fliſſik; heliocaminus, -ni, enu meiſtu v'verteh pruti ſonzi, de je gorku, kakòr ſo ti prédalzi s'gnojam ſturjeni; ignitus, -a, -um, ognîen, reṡbélen, gorák kakòr ogîn; obcalere, ogréti, okuli, inu okuli gorák biti, ali ſe ogréti; praefervidus, -a, -um, prevrózh, ſylnu gorák; prester, -ris, vel praester, -ris, ena ṡlu ſtrupovita kazha, ali modras, inu gad, je v'gorkih inu vrozhih deṡhelah; propinigeon, ena kamra, ali gorki shtibilz per hiſhi; recalescere, ṡupèt ſagréti, ṡupèt toplu, ali gorku perhajati; refervere, ſylnu vrozhe biti, ṡupèt ṡavréti, ali gorku ratati; Sunamitis, je tudi imè ene shene, katera je ardezha, inu gorka; themas, en gorák gvant; thermopôla, -ae, en kuhar, kateri gorke jidy predaja; thermopolium, -lÿ, tú meiſtu kir ſe gorke ṡhpiṡhe predajajo; thermopotare, gorke ṡhupe pyti

hladiti nedov., F6, aquiminarium, kotel ẛa vinu hladiti; frigorificus, tú kar hlady; refrigerare, ohladiti, reṡhladiti, hladiti, reṡfriſhati; refrigeratorius, -a, -um, kar hlady, vſe tú kar hlady; refrigescere, ṡupèt ohladiti, ṡupèt hladiti, reṡhladiti

kotel m, F8, aeneator, -oris, en paukar, kateri na kotle bye; ahenum, en kotel kuffraſt, ali s'brona; aquiminarium, kotel ẛa vinu hladiti; cacabus, en kotel; caldarium, kotel ẛa gorko vodó; cortina cum cortinali, en kotel velik s'pezhizo ẛa farbarje; lebes, -tis, kotel, ali velik loniz; urnarium, -rÿ, ena poliza ali meiſtu, kamer ſe poſtavlejo piṡkri, vodene krugle, ṡhkaffi, kobli, kotli, etc:

kufrast prid., F14, acieris, ena kuffraſta ſikèra; aereus, bronzhèn, kufraſt; aerobarbus, kufraſte brade, ardezhobrad; ahenus, et aheneus, kuffraſt, bronzhen, meſſengaſt; ahenum, en kotel kuffraſt, ali s'brona; authepsa, -ae, ena kuffraſta pèzh ali lonz; cottabus, -bi, ſhuménîe natakanîa, ali vlyvanîa vina v'eno kuffraſto poſſodo; cucuma, ena ṡheléṡna, ali kuffraſta ponva; cupreus, -a, -um, kuffraſt, bronzhèn; cuprifodina, kuffraſta ruda; incoctile, ena s'brona poſſoda, v'kateri reſpuṡzhen zyn je prelyt, ena kufraſta pozynena poſſoda; lamella, -ae, en kufraſt pleſhizh, pleſhizhik; lamina, -ae, kufraſt, ali s'druṡiga metala pleh; lora, kufraſti plexi[!] 2.Reg:7

lonec m, F13, authepsa, -ae, ena kuffraſta pèzh ali lonz, v'katerim s'maihinim ognîam ſe more kuhati, ali pezhi; chitropedes, poſſoda, ali lonzi s'nogami: Lev:11; chytra, eniga kuharja ẛa pezhi koẛa, ali en loniz; chytrapus, -dis, tryfos, ali lonez na tréh nogah; creagra, -ae, vilize, s'katerimi ſe meſſú s'lonza jemle, kuharṡke vilize; figulina, vel figlina, kir ſe lonzi délajo, lonzharniza; lebes, -tis, kotel, ali velik loniz; olla, lonez, piṡker; olla fictilis, vel testacea, parſtèni lonez; ollares uvae, groṡdje v'lonzi darṡhanu; olla succensa, en lonez, kateri vre; pultarius, -rÿ, en lonez ṡa kaſho, ali mozhnik; sinum, -ni, mleizhni loniz

pečica2 ž, F2, cortina cum cortinali, en kotel velik s'pezhizo ẛa farbarje; fornacula, pezhiza

hoteti hočem nedov. 1. hoteti: jest hozhem 1. ed. vſe morje v'to jamo spravit, inu stozhit ǀ Poprei ozhem 1. ed. govorit od lashnikou katerih je veliku vezh, kakor krivyh prijzh ǀ Aku hozhesh 2. ed. dolgu shiueti, imej strah Boshij ǀ vſhe sastopimo, kaj hozhes 2. ed. rezhi ǀ ſe usdigne nezhistost, inu hozhe 3. ed. Dekelzom, inu tem brumnom shenam nijh poshtejne poſili vsetti ǀ aku menite de skuſi leto kupzhio Chriſtus vaſs huzhe 3. ed. obushat ǀ de ga ozhe 3. ed. per Rihtariu ſatoshit ǀ roko ſi data, de hozheta 3. dv. priatela biti ǀ aku hozhemo 1. mn. pred oblizhe Boſhje priti ǀ Kadar ſe hozhmo 1. mn. spovedat, inu obhajat ǀ hozgemo 1. mn. s' ſolsamy naſho nezhiſto dusho osnaſhit ǀ zhe ozhemo 1. mn. kupit ǀ vij hozhete 2. mn. od shalosti zagat ǀ kaku hozhte 2. mn. de bi Bug uniga ushlishel ǀ hozhite 2. mn. tu shlishat s'ust tiga vuzheniga Originesa ǀ Aku hozhate 2. mn. greha ſe varuat ǀ pred nymi hozheo 3. mn. myr imeti ǀ Naj li ſdaj drugi Piſsary hualio kulikajn hozheio 3. mn. taiſte Firshte ǀ sa suojga krajla ga hozhejo 3. mn. imejti ǀ Meſſary pak hozheó 3. mn., de bi ludjè meſſu, inu tudi koſty jeidili ǀ ſe hozhio 3. mn. taistiga greha prau ſpovedat ǀ ako pak hozhjo 3. mn. nijh lepo zhlovesko podobo nasaj vudobiti ǀ nas kozheo 3. mn. v' greh perpravit ǀ otrokam puſtj, de dellaio kar hote 3. mn. ǀ raunu tu je hotel del. ed. m nam saſtopit dati Iob ǀ s' krivavimi, inu umasanimi rokamij bi vaſs hotu del. ed. m objeti ǀ Aku bode hotal del. ed. m tebe v'keho svesaniga djati ǀ Bug hotil del. ed. m de bi taKu ne bilu rejſs ǀ Bug jo ne bo hatel del. ed. m imeti ǀ jeſt bi kotel del. ed. m moj leben vagat ǀ od ſlatkusti dusha od teleſsa ſe je hotela del. ed. ž lozhit ǀ jem nej hotla del. ed. ž vezh pokorna biti ǀ Serce mu je hotelu del. ed. s ſe vtergat ǀ Vy dua bi hotela del. dv. m ſabſtoin Nebesku Krajleſtvu imeti ǀ ſo hoteli del. mn. m en Turn sijdat, de bi do Neba doſegel ǀ Atteniensary ſo ga hotle del. mn. m perſilit ǀ ſo nekotere dekelze ga hotele del. mn. ž kupit 2. pomožni glagol za tvorbo prihodnjika: Ti ſi Petrus, inu na leto Skalo hozhem 1. ed. jeſt sydati mojo Cerkou ǀ poidi s' mano hozheua 1. dv. mojga Ranziga skopat, inu na mejſti tiga vkradeniga nagauge obeſsit ǀ daj ſem tuojga ſijnu, de ga danaſs sneva, jutre pak hozheva 1. dv. mojga ſijnu snejsti ǀ ſe toshi zhes Iudje kadar ſo bily sklenili de hozheo 3. mn. Christusa vumorit ǀ Dauid nej hotel del. ed. m Boga sa myr proſsit ǀ jest bi n'hotel del. ed. m, de bi ſe kateri taku hudoben nashal ǀ vſaj nej ſte she taku ſtara, inu garda, de bi kateri she vaſs neutel del. ed. m ǀ Ta hudi pak li hitel del. ed. m rezhi ǀ nihdar ij nej hotela del. ed. ž odpustiti ǀ jeſt bi n'hotela del. ed. ž vboga biti ǀ letu truplu, kateru ſe nej hotelu del. ed. s postit ǀ nej ſo hoteli del. mn. m dobra djajna doparnashat ǀ Sakaj tedaj tudi my bi ſe nehoteli +del. mn. m pomuiat kjekaj pojti zanikane sedanjiške oblike n'hozhem 1. ed. shpota ſturiti moy shlahti ǀ vam n' hozhem 1. ed. tiga troshta okratit ǀ ſedaj ſe nezhem 1. ed. vezh zhudit de Tiberius Ceſar ſe je bil ſalubil v'eniga strupeniga lintuorna ǀ n'hozhesh 2. ed. yh k'tuoj ohzeti pustiti ǀ nhozhesh 2. ed. tvoj reuni ſtan ſpoſnati ǀ nozhesh 2. ed. povedat Kulikukrat ſi greshila ǀ n'hozhes 2. ed. Kroh jeiſti ǀ Nehozhesh 2. ed. faliti ǀ nikar negolufaj, aKu nezhesh 2. ed. ogolufan biti ǀ n'hozhe 3. ed. ni mene, ni ozheta bugat ǀ meni nozhe 3. ed. pomagat ǀ ſdai nezhe 3. ed. tjmu reunimu ene ſame kapelze vode dati ǀ kakor ſyn odraſte, inu ſam ſvoj rata, nezhevezh 3. ed.+ vejdit sa pokorshzhino pruti ſvojmu ozhetu ǀ ſta bila perſegla, de n'hozheta 3. dv. od pyanzhvojna nehat ǀ my n'hozhemo 1. mn. vezh poshlushat vaſhe fable ǀ aku v'tej ſodbi nhozhemo 1. mn. falliti ǀ ſe imamo varvat hudu ſodit, aku n' hozhomo 1. mn. ſojeni biti ǀ nihozhemo 1. mn. my nasho dusho ſa lashko deshelo dati ǀ neprej vsemiteſi de n'hozhete 2. mn. vezh pregreshit ǀ sakaj n'hozhte 2. mn. enu malu terpejti ǀ zhe meni nhzhete 2. mn. vero dati ǀ aku n'hozheo 3. mn. hudo ſmert ſturiti ǀ n'hozheio 3. mn. vezh praviga Boga molit ǀ nozhejo 3. mn. enu malu pomujat ǀ aku meni verjeti n'hozhejo 3. mn. ǀ nhozheo 3. mn. bugat hoteti reči pomeniti (v prevodu): Kaj menio Nem. Nem. de hozhe rezhi 3. ed. ta Latinska beſſeda Religio ǀ katera beſſeda v' nashim jeſiku hozhe rezhi: 3. ed. Noua Savesa ǀ Jubal, katiru imè hozhe rezhi 3. ed. odpuszhaine ǀ leta ſvejt bi ſi neimel imenovati Mundus, ſakaj v'nashim jeſiku hozhe rezhi 3. ed. zhiſt ǀ jeſt vejm kaj hozhe rezhi 3. ed. dò vekoma sgublen biti ǀ premislite kaj hozhe rezhi 3. ed. do vekoma v' paklenskim ognu goreti Zveza hoteti reči se uporablja tudi v dobesednem pomenu, npr. S'kusi katere beſsede nam hozhe rezhi, de my nihdar nemamo zagat nad milostio Boshjo.

kotel -tla m kotel: je bil v'en vreli kotu tož. ed. s'kozhu ǀ ſo bily poſtavili ven ureli kotu tož. ed. ojla ǀ Eny ſe puſte vrelim kotli mest. ed. kuhat, kakor Epimachus ǀ Vitus ſe pusti v'kotli mest. ed. kuhat ǀ bodo ti kotli im. mn. v'hishi Boshy raunu, kakor ty slati pehary ta Altar zerali ǀ de bi bily vmadesheni kakor kotili im. mn., v'katerih shivini kuhate ǀ Oh! Oh! Oh! kulikain takushnih kotlu rod. mn. ǀ kotle tož. mn. v'kuhini nuzaio, ſo vſy vmasani, oſmojeni ǀ v' vrelih kotlah mest. mn. je sapovedal kuhat ǀ v'mej kotli or. mn., kateri ſo s'te zherne kotlovine < pslovan. *kotьlъ̏ ← germ. *katila- ‛kotel’ ← lat. catillus ‛skledica, posodica’

kotlovina -e ž kotlovina: kotli, kateri ſo s'te zherne kotlovine rod. ed. ǀ Lapis Philoſophorum ima to muzh, de s'kotlovine rod. ed., inu s'shelesa slatu ſtury (II, 452) → kotel

petlar -ja m berač: ie bil prishal en petler im. ed. vus reſtargan ǀ Pride v' tvojo hisho en reſtargan, inu lazhen petlar im. ed. ǀ v' podobi eniga petleria rod. ed. ǀ v' podobi eniga petlerja rod. ed. ǀ kar dash petleriu daj. ed., ſam ſebi dash ǀ vam ſe shkoda ſdy en piſilz kruha enimu petlerju daj. ed. dati ǀ persten s' roke vſame, inu petleri daj. ed. ga da ǀ najde eniga petleria tož. ed. polovizo od mrasa mertviga ǀ na gaſsi eniga petlerja tož. ed. najdesh ǀ petlery im. mn. bodo djali, nam nej kotel nikuli almoshne dati ǀ ſam Bug skuſi roko teh petleriou rod. mn. almoshno praime ǀ Sam Gospud Bug ſe je v' podobi teh petlariou rod. mn. prikasal ǀ ga pujdem is vſt teh petlerjou rod. mn. jamati ǀ Pride v'podobi teh petlerju rod. mn. proſsi en vinar ǀ bi neperpuſtil tulikajn petlariau rod. mn. na Svejti ǀ vbosim petlerjom daj. mn. yh daste ǀ vſe kar petleriom daj. mn. dash, skuſi taiſte v' nebeſſa shranit poslesh ǀ raishi ſi dal Loterzam, norzam, pſſam, kakor pak petleriam daj. mn. ǀ kateriga desna roka nikuli nej bila v' sihnila, is katero petlerjam daj. mn. je almoshno dajal ǀ nepodelijsh en piſilz kruha petlariom daj. mn. ǀ ſtukrat vezh bosh v' nebeſſih prejel, kakor ti petlarjom daj. mn. dash ǀ na semlo Bug je poſtavil bogate, inu petlerie tož. mn. ǀ lazhne petlerje tož. mn. pak s'palzo s'hishe ſtepejo ǀ danarie je tem vboſim dal, inu ſame petlarie tož. mn. je goſtil ǀ po tem potu v'Nebù je prishal v'mej Ceſary Theodoſius … v'mej petlery or. mn. Lazarus ǀ kakor je on dellal s'petlarij or. mn. ← bav. nem. Pettler < srvnem. betelære ‛berač’

kotel -tla samostalnik moškega spola

kotel sam. m ♦ P: 6 (TT 1557, DB 1578, TT 1581-82, DB 1584, MD 1592, MTh 1603)

kôtel tímpana -tla -- m

kôtel -tla m

alfa

• 2/44 (kotel) / komentar / karta / gradivo h karti

črn
Glej:

• črn pisker: 2/44 (kotel) / komentar / karta / gradivo h karti
• črna kuhinja: 2/41 (ognjišče) / komentar / karta / gradivo h karti

kesel

• 2/44 (kotel) / komentar / karta / gradivo h karti

kotel

• 2/44 (kotel) / komentar / karta / gradivo h karti
• 2/45 (vedro) / komentar / karta / gradivo h karti

Glej:

• kotel ta ramovi: 2/44 (kotel) / komentar / karta / gradivo h karti
• zidan kotel: 2/44 (kotel) / komentar / karta / gradivo h karti
• 2/43 (lonec) / komentar / karta / gradivo h karti

kotlič

• 2/44 (kotel) / komentar / karta / gradivo h karti

kotliček

• 2/44 (kotel) / komentar / karta / gradivo h karti

kotlo

• 2/44 (kotel) / komentar / karta / gradivo h karti

lonec

• 2/43 (lonec) / komentar / karta / gradivo h karti
• 2/44 (kotel) / komentar / karta / gradivo h karti

Glej:

• vilice za lonce: 2/42 (burkle (priprava za devanje posode v peč)) / komentar / karta / gradivo h karti

pisker

• 2/43 (lonec) / komentar / karta / gradivo h karti
• 2/44 (kotel) / komentar / karta / gradivo h karti

Glej:

• črn pisker: 2/44 (kotel) / komentar / karta / gradivo h karti
• svinjski pisker: 2/44 (kotel) / komentar / karta / gradivo h karti

ramov
Glej:

• kotel ta ramovi: 2/44 (kotel) / komentar / karta / gradivo h karti

svinjski
Glej:

• svinjsk- štal-: 2/56 (hlev za svinje) / komentar / karta / gradivo h karti
• svinjsk- štalic-: 2/56 (hlev za svinje) / komentar / karta / gradivo h karti
• svinjska kopanja: 2/71 (korito: a) korito za vodo, b) korito za prašiče) / komentar / karta / gradivo h karti
• svinjski hlev: 2/56 (hlev za svinje) / komentar / karta / gradivo h karti
• svinjski hlevci: 2/56 (hlev za svinje) / komentar / karta / gradivo h karti
• svinjski pisker: 2/44 (kotel) / komentar / karta / gradivo h karti
• svinjski pitovnjak: 2/56 (hlev za svinje) / komentar / karta / gradivo h karti
• svinjsko korito: 2/71 (korito: a) korito za vodo, b) korito za prašiče) / komentar / karta / gradivo h karti

ta
Glej:

• (ta) boljši hiša: 2/24 (dnevna soba (hiša)) / komentar / karta / gradivo h karti
• (ta) gorenja hiša: 2/28 (podstrešna soba) / komentar / karta / gradivo h karti
• (ta) hišna kamra: 2/25 (soba, v katero je vhod iz dnevne sobe (hiše)) / komentar / karta / gradivo h karti
• (ta) mala hiša: 2/26 (spalnica (kamra)) / komentar / karta / gradivo h karti
• (ta) mala hiša: 2/25 (soba, v katero je vhod iz dnevne sobe (hiše)) / komentar / karta / gradivo h karti
• (ta) na hlevu: 2/29 (podstrešje) / komentar / karta / gradivo h karti
• (ta) na petr-: 2/62 (petra) / komentar / karta / gradivo h karti
• (ta) strešni: cegel/ceglo 2/19 (strešna opeka) / komentar / karta / gradivo h karti
• (ta) velika hiša: 2/24 (dnevna soba (hiša)) / komentar / karta / gradivo h karti
• (ta) zadnje duri: 2/5 (duri) / komentar / karta / gradivo h karti
• (ta) zgornja soba: 2/28 (podstrešna soba) / komentar / karta / gradivo h karti
• čaniba (ta) za spat: 2/26 (spalnica (kamra)) / komentar / karta / gradivo h karti
• kotel ta ramovi: 2/44 (kotel) / komentar / karta / gradivo h karti
• na ta zgornjemu vrhu: 2/28 (podstrešna soba) / komentar / karta / gradivo h karti
• ta gorenja hiša: 2/24 (dnevna soba (hiša)) / komentar / karta / gradivo h karti
• ta gorenja šupa: 2/61 (skedenj) / komentar / karta / gradivo h karti
• ta hišna kamrica: 2/31 (shramba) / komentar / karta / gradivo h karti
• ta majhna hiša: 2/25 (soba, v katero je vhod iz dnevne sobe (hiše)) / komentar / karta / gradivo h karti
• ta mala kamra: 2/25 (soba, v katero je vhod iz dnevne sobe (hiše)) / komentar / karta / gradivo h karti
• ta male dur: 2/5 (duri) / komentar / karta / gradivo h karti
• ta mali nož: 2/49 (žepni nož) / komentar / karta / gradivo h karti
• ta mali nožek: 2/49 (žepni nož) / komentar / karta / gradivo h karti

zidan
Glej:

• zidan kotel: 2/44 (kotel) / komentar / karta / gradivo h karti
• zidana hiša: 2/2 (hiša) / komentar / karta / gradivo h karti
• zidana hiža: 2/2 (hiša) / komentar / karta / gradivo h karti
• zidana hramba: 2/2 (hiša) / komentar / karta / gradivo h karti

kotel

• geselski sestavek

kotel ► ˈkoːtȯu̯ -tla m

kotliček ► kȯtˈliːčėk -čka m