kozák -a m (á) 

1. 1. v carski Rusiji pripadnik vojaškega sloja prebivalcev nekdanjih mejnih krajin države: donski, zaporoški kozaki
   // pripadnik posebnih, zlasti konjeniških enot, sestavljenih iz teh ljudi: tabor kozakov
2. 2. v ruskem okolju prebivalec nekdanjih mejnih krajin: kozaki razpravljajo o kolhozih
   ♦ zool. obrobljeni kozak hrošč s črnim, rumeno obrobljenim telesom, živeč v stoječih vodah, Dytiscus marginalis

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

atamán -a m (ȃ) 

1. 1. v carski Rusiji izvoljeni poveljnik kozaške vojske: najbolj so se izkazali kozaki z atamanom
2. 2. redko poglavar, poveljnik sploh: ataman razbojnikov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

dónski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Don: donska gladina se leskeče v soncu / donski kozaki

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

kozáštvo -a s (ȃ) v carski Rusiji miselnost, lastnosti kozakov: duh starega kozaštva
// redko kozaki: poveljevati kozaštvu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.