dúš medm. (ȗ) pog. izraža močno podkrepitev trditve: duš, me zebe / odpri, krščen duš kršenduš
krstíti in kŕstiti -im dov. in nedov. (ī ŕ) - 1. v krščanskem okolju s krstom sprejeti koga med kristjane: krstiti otroka / sina je dal krstiti
♦ rel. podeliti zakrament krsta
// v zvezi z na, za dati ime pri krstnem obredu: sina je krstil na svoje ime; krstil ga je za Tomaža; pren., ekspr. krstili so ga za očeta idealizma - 2. nav. ekspr. dati ime, navadno pri slavnostni predaji v uporabo: krstiti ladjo, ulico; krstili so novo tovarno / evfem. prav nelepo jo je krstil
● ekspr. novo dramo so krstili v Celju prvič uprizorili; ekspr. krstiti vino doliti mu vodo
kŕščen -a -o: otrok je bil krščen / pog.: krščen duš kršenduš; krščen matiček kršenmatiček
krščenduš gl. kršenduš
kŕšendúš in kŕščendúš in kŕščen dúš medm. (r̄-ū) pog. izraža močno podkrepitev trditve: kršenduš, kako me zebe