Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
Že nekaj tednov se mučim z dejstvom, da je v spletnem pravopisu (SP 2001) zapis izgovora Volče z u̯. V medijih se sedaj to uporablja, prej tega nisem opazila, in je precej moteče. Zadnjič nisem prepoznala kraja Volče in ga nisem povezala z zaporo ceste. Vem, da bi bilo knjižno ustrezno, kot je zapisano, ampak ni dejansko stanje, saj domačini izgovarjamo hiperkorektno. Če je dovoljeno občno ime kolk izgovarjati z l in u̯, ne vem, zakaj so Volče nesprejemljive z l.
Kot Prekmurca me zmoti, če nepoznavalci in turisti zaradi zapisa na cestni tabli (slika) izgovorijo ime kraja Iljaševci kot [ijáševci], saj mislijo, da sta na začetku zapisana dva velika tiskana I-ja.
Klical sem že na ministrstva in direkcijo za ceste, pa smo me napotili k slovničarjem, češ, da to ni njihov problem. Predlagam, da se v podobnih primerih pišeta obe prvi črki z veliko začetnico: ILjaševci.
Kaj svetujete?
Zanima me, kako se pravilno sklanja ime francoskega kraja Honfleur.
Prosim za nasvet sklanjatve priimka Lefevere (celotno ime: Peter Paul Lefevere) in imena kraja Grand Portage.
Iz radia sem zvedel, da pripravljate novo izdajo Slovenskega pravopisa, zato bi vas rad opozoril na zame problem v sedaj veljavni izdaji SP. Ob geslu Santa Fe (mesto v ZDA in še kje) stoji, da je moškega spola in se sklanja Santa Feja ... Fe v izvirniku španščini je ženskega spola, ženskega spola pa je tudi v slovenskem prevodu: nada, vera, ali morda srednjega: upanje. Ko sem pred kakimi desetimi leti pri svojem poklicnem pisanju naletel na to vprašanje, sem se za razlago, po katerem pravilu bi naj bil Santa Fe moškega spola, obrnil na takratno oddajo Minute za jezik na TV Slovenija. Več kot pol leta so mi obljubljali odgovor, a ga nikoli nisem dobil. Povprašal sem tudi nekaj znanih slovenistov, a mi niso znali pojasniti. Ko sem sam brskal za odgovorom, sem ugotovil, da je enako navajal že pravopis iz leta 1962, zato sumim, da so urejevalci SP 2001 geslo enostavno prepisali. Zato vas prosim, da pri urejanju nove izdaje tega vprašanja ne spregledate! Vesel bom, če mi boste zadevo pojasnili osebno, že pred izdajo nove izdaje SP.
Zanima me, kako knjižno naglašujemo kraj Velika Nedelja. Normativni priročnik (in leksikon iz 1985) obe sestavini naglašuje na prvem zlogu in ozko, medtem ko domačini sestavini naglašujejo na drugem zlogu in prav tako ozko.
Zanima me, ali je oseba rojena v Leskovacu ali Leskovcu?
Urejam šolsko Publikacijo in že od nekdaj imamo progo avtobusov pisano tako: npr. 13.20 Šmarje – 13.20 Vodenovo – 13.45 Šmarje
Bi lahko bil ta pomišljaj stičen? Je sploh predložen? Ali pa nepredložen in zato namesto vejic.
Na platnicah diplomskih nalog najdemo ali zapis Ljubljana 2010 ali Ljubljana, 2010. Kaj je pravilno (z vejico ali brez) in zakaj?
Zanima me, ali gre v primeru Pred učiteljico slovenščine vedno išče prave besede za predmet ali prislovno določilo kraja, saj ima prislovno določilo praviloma prednost pred predmetom, a se mi vprašanje, kje išče besede, ne sliši najbolje. Kaj pa v primeru Pred učiteljico slovenščine mu je vedno nerodno, ko gre za nekakšen prenesen pomen? Primer pa bi lahko pretvorili celo v časovni odvisnik: Kadar stoji pred učiteljico slovenščine, mu je vedno nerodno.
Kako se pravilno sklanja ime angleškega kraja Southend-on-Sea?
Ali slovenska slovnica pozna pravilni izraz za prebivalce?
Primer:
Ljubljana: Ljubljančan
Prihajam s Sela pri Ihanu. – ?
Podgora pri Dolskem pri Dolu pri Ljubljani – ?
V tej temi ste odgovorili na vprašanja o veliki/mali začetnici za praznik sveti trije kralji. V vseh primerih se je del imena praznika (trije kralji) pisal z malo začetnico.
https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/784/imena-praznikov-sveti-trije-kralji
Zanima pa me, zakaj se v imenih krajev, kot sta Sv. Trije Kralji v Slovenskih goricah in Vrh svetih Treh Kraljev ta del (trije kralji) piše z veliko začetnico, čeprav se v osnovi piše z malo?
V primeru, če ime kraja vsebuje večbesedno nenaselbinsko ime, ki ga vsebuje tudi ime zgornjega kraja (Slovenske gorice), se tudi v imenu kraja neprvi del nenaselbinskega dela piše z malo začetnico. Podobni primeri: Šempeter v Savinjski dolini, Miklavž na Dravskem polju, Lenart v Slovenskih goricah ...
Kako to, da so imena, kot so sveti trije kralji, izjema in se v imenih krajev pišejo z veliko začetnico, čeprav se v recimo imenu praznika pišejo z malo?
Urejam knjigo o bohinjskih planinah in dve lektorici sta ime Spodnje Bohinjske gore zapisali na dva različna načina:
Kateri je pravilen?
Za katero prislovno določilo gre v naslednjem primeru:
Prosim vas za pomoč pri naslednjem razmisleku ... Novinarka me je povprašala, kako (če sploh) upravičiti rabo izraza Log-Dragomerčan, ki ga lokalni prebivalci Občine Log - Dragomer uporabljajo za občane te občine (ki ima sestavljeno ime, torej iz dveh krajev: Log in Dragomer). Izraz se pojavlja tudi v nekaterih medijih. Zanima me, ali je karkoli sporen.
Sama sem razmišljala takole ... Je izraz morda neprimeren, ker sestavina Log ostaja v osnovni obliki (kot ime kraja), medtem ko je Dragomerčan že izpeljanka iz Dragomerja (se pravi, bi se lahko bralo: Log in Dragomerčan, namesto pravega pomena: Ložan in Dragomerčan oziroma prebivalec Loga - Dragomerja/Občine Log - Dragomer)?
V slovenskem jeziku je na splošno malo prirednih samostalniških zloženk (zloženk iz samih samostalnikov, ki so v enakovrednem razmerju). Od podobnih primerov sem našla denimo le: Anglo-Američani, Balto-Slovani. Pa še tu je prva sestavina vsaj malo preoblikovana (medtem ko iz Loga ni nastal recimo Logo-).
Med imeni prebivalcev pa očitno ni enakega primera, ker so večbesedna krajevna imena večinoma pridevniško-samostalniška: Novo mesto, Slovenj Gradec, Škofja Loka, tu pa tvorimo podredne zloženke.
Druge občine, ki vključujejo po dva kraja v imenu (jih je malo), pa imajo (tako ugibam) očitno bolj zapleteno ime in se ni zgodilo, da bi tvorili ime prebivalcev iz obeh sestavin.
Zanima me, kako se pravilno napiše ime gostilne:
Zanima me, kako je z rabo besede kjer v naslednji povedi:
Nekje sem namreč zasledila, da se kjer naj ne bi uporabljal, če je prej že izražen kraj.
Spoštovani, živim v kraju Sv. Trojica v Slovenskih goricah. Tudi občina, ki obsega več krajev oziroma zaselkov, se imenuje tako. Opažam pa, da imamo težavo s pravilno rabo predlogov, ko gre za vprašanje kam, od kod, kje itd. se kaj dogaja. Namreč naletimo lahko na rabo pri Sv. Trojici se spet dogaja ali v Sv. Trojici se spet dogaja. Načeloma bi glede na to, da gre za poimenovanje kraja po svetnikih, bil predlog pri ustrezen, vendar kot kaže, se izgublja ali pa ga raba predloga v izpodriva. Vsekakor je raba omenjenega nejasna in (ali) napačna. Rada bi odgovor, s katerim bomo pravilno pojasnili in utemeljili rabo predlogov in tako vsaj na krajevni ravni ne bi delali napak.
V Sloveniji se je v kulinariki (še posebej v lokalih s t.i. balkansko kulinariko) in v živilskih trgovinah na žalost močno uveljavilo – po mojem mnenju – napačno poimenovanje za izdelke oz. hrano iz mletega mesa, ki izvira z območja srbskega mesta Leskovac. Prosim za strokovno mnenje oz. ustrezno slovensko rešitev. Hvala in lep dan!
Zanima me, kako se sklanja ime Petar. Raba kaže, da se v pogostejših zvezah (npr. Grašo, Zrinjski, Ugrin …) sklanja kar enako kot Peter, kar se sicer sliši naravno, ni pa najbolj logično glede na druga podobna lastna in občna imena, ki jih sklanjamo drugače, npr. Bučar, Cerar, rakar, fijakar … Med podobnimi imeni mi pride na misel še Mitar. Kako bi torej sklanjali Petar, Mitar in druga podobna imena?
Navezal bi se še na sklanjanje kraja Podkoren. Nedavno sem zasledil, da zapišemo v Podkorenu. V spominu imam, da se ime kraja izgovarja s polglasnikom in pričakoval bi v Podkornu, kar očitno ne drži. Ali to pomeni, da tudi prebivalci kraja tako izgovarjajo ime?
Logatčani poleg delov kraja, nekoč naselij, ki jih danes uradno zaznamujejo ulice (Čevica, Martinj Hrib, Tabor ...), približno ločimo tudi gornji/gorenji/zgornji in dolnji/dolenji/spodnji Logatec. Zedinjeni nismo ne glede oblike pridevnika ne glede geografske meje med tema deloma Logatca, pa tudi ne glede zapisa z malo oziroma veliko začetnico. Zanima me torej, ali je prav gornji/gorenji/zgornji in dolnji/dolenji/spodnji ali Gornji/Gorenji/Zgornji in Dolnji/Dolenji/Spodnji Logatec?
Iz zgodovinskih knjig, ki omenjajo Logatec (rimsko Longaticum, srednjeveško: Logach, Logatz, Logatsch, Logacz), lahko povzamemo, da so imeni Dolenji in Gorenji (ne dolnji in gornji ali spodnji in zgornji) Logatec začeli uporabljati v 16. stoletju. Logatec pa je danes manjše mesto, ki spada v Občino Logatec in je nastalo po drugi svetovni vojni z združitvijo nekdanjega Gorenjega in Dolenjega Logatca ter več okoliških krajev (uradno torej gornjega in dolnjega Logatca ne poznamo več, ločimo ju le prebivalci, pa še to le približno, saj ne gre za geografsko ali kako drugače natančno ločeni naselji, za kateri bi vedeli, kje poteka meja). Kraja Gornji Logatec in Dolnji Logatec tako uradno ne obstajata več - ni ulic s takima imenoma, ni krajevnih tabel, ničesar, niti že desetletja nista navedena na nobenem zemljevidu, poleg tega se tako ne imenujeta niti krajevni skupnosti (dolnji Logatec bi sicer lahko bila Krajevna skupnost Naklo, gornji Logatec pa Krajevna skupnost Tabor).
Po pravilih Slovenskega pravopisa je jasno, da v naselbinskih imenih pišemo vse sestavine z veliko začetnico. Ampak pri gornjem/dolnjem Logatcu ne gre za npr. Gornji Grad, temveč za nenatančno vrstno oznako, ki je ostala iz zgodovine. Verjetno torej za zapis gornji/dolnji Logatec velja opomba (http://bos.zrc-sazu.si/c/sp/sp2001_pravila.pdf: stran 14, razdelek 71), da se razločevalni dodatki (npr. glede na nebesno stran ipd.) k naselbinskim imenom pišejo z malo začetnico.
Temu nekako pritrjuje tudi pojasnilo o zemljepisnih imenih pokrajin in označevanju lege znotraj celin dr. Draga Kladnika, ki je že objavljeno kot odgovor v Jezikovni svetvalnici: https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/582/zemljepisna-imena-pokrajin-in-označevanje-lege-znotraj-celin.
Škofija s sedežem v Mariboru je skozi zgodovino imela različna imena. Danes je njeno uradno ime Nadškofija Maribor ali Archidioecesis Mariborensis v latinščini. V splošni rabi pogosteje zasledimo poimenovanje v obliki mariborska nadškofija, za katerega sklepam, da se piše z malo začetnico. Kljub temu je v starejših šematizmih Cerkve mogoče zaslediti slednjo obliko kot edino navedeno, zato predvidevam, da je oblika Mariborsko-lavantinska škofija nekoč bila uradni naziv, ki bi se, vsaj takrat, moral pisal z veliko, pa se v samem besedilu teh istih šematizmov ne. Enako je z Ljubljansko nadškofijo.
Obstaja kakšen razlog, zakaj so danes uradna imena škofij sestavljena iz besede (nad)škofija, ki ji sledi kraj, in ne obratno, torej s pridevnikom in občo sestavino? Je mogoče reči, da je katera od teh oblik jezikovno ustreznejša? Kot zanimivost, na krstnih listih iz določenega obdobja je celo zapisana oblika Škofija lavantinska, torej neka tretja različica.
Če že omenjam Lavant, me še zanima, kako to, da ni (bilo) v uporabi slovensko ime te doline, kar bi rezultiralo v Nadškofiji Labot in Labotski nadškofiji, oziroma če je danes primerno v besedilih tako nazivati to zgodovinsko škofijo. Podobno glede Nadškofije Solnograd in Solnograške nadškofije.
Pri lektoriranju besedila je prišlo do nesoglasij pri uporabi predloga "na"/"v" za naselje Tunjiška Mlaka. V leksikonu Slovenska krajevna imena in v Amebisovem Pregibniku je navedeno, da gremo "na Tunjiško Mlako". Domačini pa pravijo, da gredo "v Tunjiško Mlako". Izvedena je bila tudi anketa, ki jo lahko vidite tukaj. Ta potrjuje ustno raziskovanje, da se med domačini uporablja "v Tunjiško Mlako". Kaj svetujete?
Hvaležen sem za Vašo razlago, kako zapisati ime romarskega kraja Medžugorje. Podoben romarski kraj, ki ga obiskujejo tudi Slovenci, je francoski La Salette. A je prav, da številni ne sklanjajo tega imena?
Drugo vprašanje: Kako bi poimenovali prebivalko oziroma prebivalca tega kraja? In tretje vprašanje: Kako poimenovati tamkajšnjo Marijino podobo oz. njen praznik: praznik (oz. podoba) Gospe iz La Saletta ali praznik Lasalettske Gospe ali praznik lasalettske Gospe (podobno: Brezjanska Marija ali brezjanska Marija)?
Kako se pravilno izgovori besedo dežnik? V SP je napisana ena možnost (dežník -a [də]), po SSKJ sta dovoljeni dve možnosti ([dežník] in [dəžník]), na portalu Franček pa je posnetek izgovora s širokim e.
Kaj je prav, živim na Javoru/Krtini ali v Javoru/Krtini (mišljeni sta naselji), grem na Javor/Krtino ali v Javor/Krtino, prihajam iz Javora/Krtine ali z Javora/s Krtine? Na spletni strani Amebis Besane je napisana 2. možnost, torej (kje) v Javoru/Krtini ..., pri Jesenicah in Ptuju pa piše (kje) na Jesenicah/Ptuju. Od česa je odvisna raba predloga v ali na ob zem. lastnem imenu (kraja, mesta, naselja ...)?
Zanima me izvor krajevnega imena Mota.
Katera raba je ustreznejša oziroma pravila V Socerbu so obiskali Sveto jamo ali NA Socerbu. Ustavili so se V Socerbu ali NA Socerbu.
Zanima me, ali sta za besedno zvezo tako imenovani pravilni obe okrajšavi, torej t. i. in t. im., ali pa le ena od njiju.
V rabi je zaslediti obe.
Cerkev Marijino Celje nad Kanalom je prvotno nosila ime po svetem Zenonu. Proti koncu 18. stoletja je bila vanjo prenesena podoba Marije iz avstrijskoštajerske božjepotne cerkve Mariazell, po kateri se je od tedaj imenovala. Ko je avstrijsko Mariazell Prešeren preimenoval v Marijino Celje, je to ime obveljalo tudi za našo cerkev. Takrat, pred 170. leti, je domače prebivalstvo ime prenaredilo v Maricel in tako so ga tudi uporabljali do konca druge svetovne vojne. O tem obstajajo tudi več kot sto let stari pisni dokazi domačinov. Zato sodim, da je ime Maricel dragocena etnološka vrednost. Ob slovensko prenarejenem poimenovanju Maricel se v zadnjem času nasilno vriva popačeno izpeljan pridevnik marijaceljski, ki ni samo slovnično nepravilna izpeljava iz imena Marjino Celje, ampak je tudi z nacionalnega vidika vprašljiv in odločno nesprejemljiv. S pridevnikom marijaceljski pravzaprav promoviramo avstrijsko božjo pot, ne pa našega kraja! Edina pravilna pridevniška izpeljava iz imena Marijino Celje bi bila po moji sodbi, in po sodbi še koga, marijinoceljski. F. G.
Tujka radikalno je izrazno zelo močna, ne čutim pa iste moči v dveh slovenskih izrazih temeljito in korenito. Mi lahko pomagate najti slovensko besedo ali pa tudi frazo s katero bi lahko prevedla radikalno. Stavek je naslednji (del zaobljube): V odgovor na tvojo ljubezen se zavezujem, da bom radikalno živela po dani zaobljubi ...
Kaj je pravilnejše novo- ali novigraški ali novo- in novigrajski?
Zanima me, kaj je pravilno ali pri Upravni enoti (kot npr. Stranka je pri Upravni enoti vložila) ali na Upravni enoti (Stranka je na Upravni enoti vložila vlogo ...).
Prosim za razlago (ne)upravičenosti vejice v naslednjih stavčnih tipih:
Zanima me, ali je v spodnjem primeru treba uporabiti mestnik ali rodilnik. Razvoj digitalne kompetence pri učitelju ali Razvoj digitalne kompetence učitelja
Prosim za razlago stavčnih členov pri naslednji povedi:
Zanima me, kateri stavčni člen je pred nami. – Ali je to prislovno določilo ali del povedka (oz. povedkovo določilo in ga podčrtamo z nepolnopomenskim glagolom bo, kot povedek)?
Še en primer, kjer sem negotov je sledeč:
V tej povedi je pri raziskovalni nalogi prislovno določilo ali predmet v rodilniku?
Kako je z vejico med dvema enakima stavčnima členoma (npr. dva zaporedna prislovna določila kraja)?
Npr.:
Prosim za pojasnilo, kdaj zvezo na primer ločimo od sobesedila z vejicama, kdaj pa ne.
Ali je treba tudi sedež družbe šteti za sestavino, za katero se v smislu pravila 301 Pravopisa 2001 piše vejica (Podjetju Mavrica, d. d., Ljubljana[,] grozi stavka.), in tako primerljivo uporabiti tolmačenje iz odgovora Vejica pri zapisu naslova ob imenu?
Prosim za pomoč pri zanikanju glagola iti:
Ali je uporaba glagola ne pojdi, rabljena npr. v stavku: Ne pojdi na tekmo, slovnično nepravilna in ali je bolj pravilna raba stavka: Ne it na tekmo?
Zanima me, kako se v slovenščini pravilno z besedo izpiše datum na koncu uradnih dokumentov (raznih sklepov, sporazumov ipd.)
V našem priročniku imamo trenutno zapisano, da se navede takole:
V pogodbah, mednarodnih sporazumih ipd. je z besedami izpisan cel datum: V Bruslju, dne štiriindvajsetega marca leta dva tisoč deset, v dveh izvirnikih v angleškem jeziku. Sestavljeno v Bruslju, dne šestega julija leta dva tisoč deset, v dveh izvodih v angleškem jeziku.
Gre za dobesedni prevod iz angleščine, v katerem sta izrecno izpisana dan in leto, primer:
Done at Brussels, on the twenty-third day of June in the year two thousand and sixteen
Glede na to, da velika večina drugih jezikov EU izpušča dan in leto (tudi vsi "veliki" jeziki, FR, DE, NL, nekateri ohranjajo leto, npr. HR in ES, obe besedi pa npr. ohranjajo Čehi), in glede na to, da je načeloma beseda "dne" v takšnih primerih nepotrebna (vir: Monika Kalin Golob – O dopisih: predlog za standardizacijo, str. 32) in da je tudi sicer ne uporabljamo (pri datumih, ki niso izpisani z besedo), menim, da bi lahko obe besedi izpustili, vsekakor pa vsaj besedo dne. Kaj menite vi?
Rad bi vedel, kako se prav napiše ime kraja, v katerem živim. Sveta Trojica v slovenskih goricah ali Sveta Trojica v Slovenskih goricah?
Zanima me, kako je z rabo dovršnega glagola pri zanikanem velelniku. Nekaj sem o tem brala v Slovenski slovnici (2000) na straneh 397 in 519, vendar nisem mogla razbrati, kakšna so trenutna priporočila glede tega. Osebno imam občutek, da je dovršnik v določenih primerih bolj naraven in ustrezen. To je seveda samo občutek, zato bi prosila, da malo bolj obširno razložite, kako je rabo dovršnega in nedovršnega glagola v zanikanih velelnikih in ali so kakšne pomenske razlike.
V literaturi sem zasledila različno rabo pisanja začetnice kraja: Goriška Brda (nekateri avtorji pišejo besedo Brda z veliko, drugi z malo začetnico) in me zanima kaj je prav. Poleg tega sem zaznala, da nekateri pišejo sončev žarek, drugi sončni žarek in celo v nekaterih primerih Sončev z veliko začetnico. Kaj je torej pravilno?
Ali se pišejo stvari izdelkov z veliko začetnico?
Zanima nas etimološki izvor besede mošenica in krajevnega oz. ledinskega imena Za Mošenico, ki predstavlja manjši del ravninskega gozdnega območja našega krajinskega parka.
Zanima me izvor besede piskrovez.
Vljudno prosim za pojasnilo, kakšen je izvor krajevnega imena Kališče. Obstajata dva kraja v neposredni bližini: Gorenje Kališče in Dolenje Kališče. Notranjska, občina Velike Lašče. Zanima me tudi če je krajevno ime Kališče povezano z davnimi časi oz. kopanjem ter kaljenjem železove rude. Kraj je še vedno bogat z bukovino.
Zanima me izvor in pomen priimka »Bardorfer«.
Zanima me, kakšen je izvor priimka Brinšek. Stari oče se je na vizitkah podpisoval z Brinjšek. Je priimek povezan z brinjem?
Na Vas se obračam s posebno prošnjo. Zelo vesela bom, če mi boste lahko pomagali. Ali ste se morda kdaj dotaknili izvora priimka Delčnjak. Po podatkih SURS nas je trenutno le 38 nosilcev tega priimka v Sloveniji. Število oseb s priimkom Delčnjak: 38 Med vsemi priimki je priimek Delčnjak po pogostnosti uvrščen na 9010. mesto. Po ustnem izročilu naših starejših sorodnikov, izvira naš priimek s Češke. Baje naj bi pred mnogimi leti nekdo s tem priimkom kot potujoči tkalec tekstila prišel s Češke v kraj Ruše pri Mariboru. Ker so v tistih časih tkali po domovih, je ta naš prednik Delčnjak, prišel tudi v vas Trnovlje pri Socki pri Novi Cerkvi. Tam mu je bilo tako všeč, da je tam kupil posestvo. Delčnjakovi tam živijo še danes. Verjetno se je začetni priimek Delčnjak takrat zapisoval drugače, morda kot DELCHNAK, DELCHNIK ... Zagotovo pa se je priimek Delčnjak v tej obliki zapisa enako kot danes zapisoval že leta 1929, iz časa ko obstaja poročni list mojega dedka in babice.
Ali lahko pojasnite izvor priimka Tršinar?
Zanima me izvor priimka Vesnaver.
Zanima me izvor priimka Zajšek.
Ali so priimki na -ski/-čki domačega izvora ali gre za migracije z juga?
Zanima me izvor priimkov Cukjati, Čar, Močnik, Osenar, Ševerkar, Štrajn, Zelenec.
Zanima me tale primer: Poročilo lahko jutri zjutraj prinesete sem. Je povedek prinesete, lahko pa prislovno določilo načina? Ali je povedek lahko prinesete? Lepo bi vas prosila odgovor z obrazložitvijo. Prosim vas pa še, če lahko na koncu določite vse stavčne člene omenjenega stavka.
Zanima me, kako je s sklanjanjem krajevnega imena Šentjurij, rojstnega kraja Toneta Pavčka. Slovnično je pravilno v Šentjuriju na Dolenjskem, a se je pri krajanih ustalila raba v Šentjurju na Dolenjskem. Zanima me, kateri zapis je pravilen.
Zahvaljujem se vam za odgovor in vas lepo pozdravljam.
MC Hostel, MC hostel, MC-hostel? Gre za del določenega podjetja, ki očitno ni registriran z vezajem. Kakšno začetnico naj uporabim pri besedi hostel?
Kako se imenujejo ljudje, ki živijo v naseljih?
Kakšna je razlika med pohodno in pohodniško potjo?
Zanima nas etimologija besede mošenica in krajevnega oz. ledinskega imena Za Mošenico, ki predstavlja manjši del ravninskega gozdnega območja Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib.
Pred kratkim smo se preselili v naselje Kameno (pri Šentjurju). Domačini izgovarjajo ime Kameno s poudarkom na prvem zlogu. Pravijo tudi: Grem na Kameno, On je na Kamenu ...
Zanimajo me vsi skloni in kako se imenuje prabivalec/prebivalka kraja.
Zanima me, ali pišemo opise slik v filmih oziroma videoposnetkih z malo ali veliko začetnico. A obstaja kakšno pravilo? Na primer: bolnišnica Franja, grad Prem v prvi polovici preteklega stoletja itd. Načeloma vidim, da je z malo začetnico, razen če je lastno ime, na primer v dokumentarnih oddajah. Kako pa bi pisali arhivski posnetek kot napoved videoposnetka? A bi to obravnavali kot podnaslov? Glede podnaslovov pa ste že pisali.
Kalander je tudi priimek, zabeležen v Sloveniji in severnih sosedah. Očitno je, da je priimek povzet po imenu živali, njegov izvor pa je v furlanščini.
Furlansko-slovenski slovar: calandre [ka'landre] f ZOOL laški škrjanec m (Melanocorypha calandra); la ~ e la parussule si intrometin cence spietâ (pensemaravee).
Spletni naslov: http://www.rodoslovje.com/sl-SI/aktualno-novice/index.php, priimek Kalan
Zanima me, ali se pri zaselku Ruperč Vrh uporablja pravilo, da se vse sestavine naselbinskih imen pišejo z veliko začetnico razen besed vas, trg, mesto, selo.Ruperč Vrh namreč ni kraj na zemljevidu, tudi ne ulica. Gre za zaselek, za del kraja, to ime pa uporablja širše lokalno prebivalstvo. Kako bi torej rekli? Stoji spomenik na Ruperč Vrhu ali na Ruperč vrhu?
Kako pisati nekrajevno ime Novi svet, ki v skladu z uličnim sistemom označuje del mestnega naselja Škofja Loka – "svet" z malo ali vendarle z veliko začetnico?
Kako pravilno podčrtati stavčne člene v naslednji povedi: To je bil tudi začetek intenzivnega gojenja in obsežnih kavnih plantaž v svetu.
V enem izmed delovnih zvezkov za slovenščino za 9. razred je v rešitvah navedeno, da je v povedi 'Slovenija se je priključila k Evropski uniji leta 2004.' stavči člen 'k Evropski uniji' predmet. Vendar se je po njem mogoče vprašati tudi s kam se je Slovenija priključila. Ne gre torej za prislovno določilo časa?
V dilemo me je spravil naslednji stavek - ali uporabiti navadni ali povratni svojilni zaimek. Po mojem občutku bi morali uporabiti sebi, vendar se mi nekako ne sliši prav:
Tožnik mora obvestilo poslati na zadnji njemu/sebi znani avtorjev naslov.
Ali je imenovalniška oblika naslovov, če naslov uvaja izraz stanujoč, ustrezna?
Imenovalnik je recimo pri seznamih kandidatov za funkcionarje v Uradnem listu, npr. Janez Novak, rojen 1. 1. 1900, stanujoč Dunajska 7, Ljubljana.
Dvom se je pojavil, ker se oblike s predlogom v/na zdijo primerne, ni pa vedno lahko določiti, kateri izmed predlogov je pravilni: stanujoč na Dunajski 7; stanujoča na (?) Pod kostanji 8, Celje; stanujoč v Ločici pri Savinji 2 ipd.
Prosila bi za strokovno mnenje glede rabe predloga na (oziroma v) Mostu na Soči.
Kolikor vem, je v strokovni literaturi opredeljeno, da Mostarji stanujemo na Mostu na Soči oziroma smo z Mosta na Soči. Domačini dosledno uporabljamo predlog na, na primer Grem na Most na Soči; največkrat samo Grem na Most ... (Ali ne bi bilo čudno: Grem v Most?) Starejši domačini tu pa tam še uporabljajo starinsko obliko »naz«, npr. Sem naz Most, naz Modrejce ... kar pomeni z Mosta oz. z Modrejc.
Najstarejše slovensko poimenovanje kraja je bilo Most. Če pogledamo zadnji citat iz Preglja v moji monografiji, lahko preberemo, da je Pregelj zapisal, da se temu kraju po naše pravi Na Mostu.
Vmesno ime je bilo Sveta Lucija, pa tudi Sveta Lucija pri Tolminu in Sveta Lucija na Mostu, da o italijanskih in nemških različicah ne govorim.
Tu se uporablja predlog v: Grem v Sveto Lucijo, Sem iz Svete Lucije ...
Kaj je pravilno: pogled v Miklavž ali pogled na Miklavž?
Prosim za razlago imena naselja: KOROMAČI - BOŠKINI. Ali je del imena BOŠKINI povezano z voli boškarini?
Sem prebivalka (tudi rojena) vasi Uzmani, blizu Roba na Dolenjskem. Najbližji malo večji kraj je Rašica, oz. Velikolaška občina.
Zanima me ime kraja Uzmani. Zdaj, v teh časih, ko je svet tako na dlani prek računalnikov in ostalih mrež, ugotavljam, da sem bila rojena v turški vasi. Pri raziskovanju imena Uzman(i) vedno naletim na kraje in imena v turškem jeziku, v prevodu imenovan strokovnjak. Prosim vas za razlago in izvor imena moje rojstne vasi.
Pridevnika sta izpeljana iz krajev Polhov Gradec in Slovenj Gradec. Oba kraja se končata z besedo Gradec. Zakaj se ta dva sestavna dela v pridevnikih razlikujeta (-grajski, -graški)?
Zanima me ali obstaja razlika med predlogoma v in ob lepem vremenu?
Kateri predlog je primerneje uporabiti in je bolj pravilen?
Zanima me, zakaj je pridevnik iz kraja San Diegosandiegovski, iz Santiaga pa santiaški.
V zadnjih letih opažam, da veliko ljudi pridevnik dobrodošel uporablja s tožilnikom namesto z mestnikom (npr. Dobrodošli v Slovenijo!). Je to res pravilno?
Kako bi sklanjali češko zemljepisno ime Ústí nad Labem (naglas v prvi besedi je na prvem zlogu)? Na Gigafidi so vsi primeri z nično končnico; je to res ustrezno?
Kot vidite, sta obe imeni krajev sestavljeni iz dveh delov, ki ju ločuje nestični vezaj. Kolikor vem, se pri imenih krajev sestavljenih iz dveh naselbinskih imen (npr. Šmarje - Sap) sklanja oba dela. Npr.: Živim v Šmarju - Sapu.
Kako pa je v zgornjih dveh primerih, kjer drugi del imena kraja (Loški Potok, Struge) predstavlja nenaselbinsko lastno ime? Ali se prav tako sklanja oba dela ali zgolj prvega? Primera:
Kateri primer je torej pravilen? Prvi ali drugi?
V našem kraju imamo dom upokojencev, ki ima naziv po pokojnem doktorju, ki se je pisal Franc Bergelj. Do sedaj je veljalo, da se imenovana ustanova imenuje Dom dr. Franca Berglja. Po novem pa je na informacijski tabli napisano Dom Franca Bergelja. Prosim za mnenje o pravilnosti zapisa.
Priporočam se za nasvet v zvezi s težavo glede pregibanja in pravopisa tujih, v tem primeru italijanskih krajevnih imen.
Jezikovno pregledujem prevod iz italijanščine Memorie Biografiche, 18 zvezkov, na hitro jih je prevedel zdaj že pokojni prof. dr. Valter Dermota. Gre za krajevna imena na -e. Za primer Valsalice sem prepričan, da je tukaj -e končnica, ker je sestavni del imena tega kraja salice – vrba.
Vendar kako naj se piše po naših pravilih mestnik, v Valsaliču?
Zanime me, kako se pravilno sklanja priimek Rački (in ali je mogoče določiti njegov izvor).
Zanima me, kako se sklanja italijansko zemljepisno ime San Giovanni Rotondo. Se sklanjata obe, druga in tretja sestavina imena -- npr. iz San Giovannija Rotonda?
Prosim za pravilno sklanjatev naslednjih imen: Cross Village, Little Traverse, L'Arbre Croche, Castor Island, Grand River, Green Bay.
Prosim za sklanjatev kraja Medno. Padlo mi je v oči naslednje sporočilo: V začetku januarja 2023 je bilo v gozdu na območju Medna najdeno neznano moško truplo.
Prosim Vas za odgovor na naslednje vprašanje:
Navodilo: V povedi podčrtajte/določite stavčne člene in njihove dele.
Zaustavljanje izgube biotske raznovrstnosti mora postati tema razprav v parlamentih, sejnih dvoranah in dnevnih sobah.
Predvsem me zanima, kako je tukaj s povedkovim določilom. Sta to lahko postati (glagol v nedoločniku) in hkrati tema razprav v parlamentih, sejnih dvoranah in dnevnih sobah (samostalniška besedna zveza v imenovalniku) ali je v tem primeru povedkovo določilo le postati (glagol v nedoločniku) - v tem primeru bi me zanimalo, kateri stavčni členi predstavljajo nadaljevanje povedi (tema razprav v parlamentih, sejnih dvoranah in dnevnih sobah)?
Poleg bolj ali manj tradicionalnih poimenovanj pokrajinskih enot z imeni nekdanjih dežel (Koroška, Štajerska, Primorska, Goriška, manj Kranjska) in njihovih delov (Gorenjska, Dolenjska, Notranjska, Kras, Bela Krajina) ali zemljepisnih enot (Dravsko polje, Savinjska dolina,) obstajajo tudi tradicionalna poimenovanja po krajih (Tolminsko, Bovško, Koprsko, Vipavsko, Kočevsko, Celjsko, Kozjansko, Cerkljansko).
Vendar pa se zadnje čase pojavljajo tudi nova, netradicionalna poimenovanja po drugih krajih, ki včasih niso dajali imen svoji okolici. Predvsem to opažam pri ustnem poročanju radijskih in televizijskih krajevnih poročevalcev, ki kar vsako upravno enoto ali celo občino poimenujejo z imenom glavnega kraja.
In tako slišimo, da se je kaj zgodilo ne le na Koprskem, pač pa tudi na Piranskem in na Izolskem; in ne le na Vipavskem, temveč tudi na Ajdovskem in Sežanskem in Ilirskobistriškem; in da je poleg Kočevske tudi Ribniško in Grosupeljsko; na Gorenjskem se pa dogaja kaj ne le na Kranjskem (pa ni mišljena dežela Kranjska, temveč zgolj mestna občina Kranj), pač pa tudi na Jeseniškem in celo na Kranjskogorskem.
Pa seveda z zgledi nisem bil in tudi nisem mogel biti izčrpen.
Kaj meni jezikovna stroka o tem pojavu širjenja. Saj vem, da se jezik razvija in da je raba pogosto argument, ampak - meni se zdi stvar posiljena in neokusna.
Še namig: mogoče bi lahko pojav kdo širše (s primeri, mogoče z anketo in statistično) obdelal v diplomski ali drugi nalogi.
Zanima me za eno izjemo, pri kateri se vrstni pridevnik iz kraja tvori drugače kot pri drugih krajih z isto končnico. Govorim o kraju Žalec, kjer je vrstni pridevnik žalski. V drugih primerih krajev z isto končnico, kot so Logatec, Rogatec, Bovec, pa se pridevnik konča na -ški.
Kaj je torej razlog, da je Žalec (žalski) izjema?
Kdaj je primerno uporabiti same velike črke? Lahko uporabimo velike črke, da poudarimo le eno besedo oz. besedno zvezo? Npr. Vabljeni v telovadnico SŽ "OLYMPIA".
Je pravilno oboje?
To je zapisano v 5. poglavju v 4. odstavku v 3. vrstici. (Kot podredni stavčni člen - prisl. dol. kraja, kot je npr.: Živim v Avstriji v Celovcu.)
To je zapisano v 5. poglavju, v 4. odstavku, v 3. vrstici. (Kot pojasnjevanje: To je zapisano v 5. poglavju, in sicer v 4. odstavku, to je v 3. vrstici.)
Zanima me, ali je v spodnjih povedih vejica pred besedami zadovoljen, paničen in prepričan pravilna? Ali pa stvar piščeve izbire?
Kakšen je pravilen zapis naslednjih poimenovanj: Vinorodni okoliš Dolenjska, vinorodna dežela Posavje?
Imam vprašanje glede zapisa krajevnega oz. zemljepisnega imena Černelavci (vas v Prekmurju). Med prijatelji je prišlo do pogovora, da naj bi se uporabljala tudi oblika zapisa vasi, ki se sicer uporablja pogovorno Črnelavci.
Zanima me vaše strokovno mnenje.
Zanima me, kakšen je pravilen zapis imena ulice Šmarješke toplice ali Šmarješke Toplice.
Zanima me, ali naj bi kratka/okrajšana imena prireditev pisali z malo ali veliko začetnico.
Nekaj primerov: – Socialni vrh za pravična delovna mesta in rast (Göteborg, 17. november) : S/socialni vrh? Prim. npr. sporočilo za medije Evropske komisije , drugo sporočilo za medije EK, tretje spročilo za medije EK in novica na spletni strani Ministrstva za delo;
– Digitalni vrh v Talinu (angl. Tallinn Digital Summit; Talin, 29. september 2017) : D/digitalni vrh? Prim npr. Predsednik vlade na Digitalnem vrhu in Izhodišča za udeležbo delegacije RS na Svetu Evropske unije 24. oktobra 2017 v Luxembourgu;
– Tristranski socialni vrh za rast in sodelovanje (najmanj enkrat letno) : T/tristranski socialni vrh : V/vrh? Prim. npr. Sklep Sveta o ustanovitvi Tristranskega socialnega vrha za rast in zaposlovanje
Kot je razvidno iz virov pri prvem primeru (Socialni vrh za pravična delovna mesta in rast) v institucijah EU obstaja velik strah pred veliko začetnico že pri polnih imenih prireditev (čeprav to predpisuje pravopis), skrajšana/kratka imena pa so skoraj dosledno zapisana z malo začetnico (kot da vlada prepričanje, da gre za neko vrsto srečanj/prireditev). Glede na pravopis in dosedanje odgovore v Jezikovni svetovalnici sem prepričana, da bi bilo treba polna poimenovanja vseh treh nzgoraj navedenh prireditev zapisati z veliko. Mislim, da bi bilo treba z veliko zapisati tudi skrajšana/kratka imena, vendar tu nisem prepričana. Kaj je prav? Bi se L/lisica (kot skrajšano ime za Zlato lisico) pisalo z malo/veliko? Domnevam, da ja, saj je to znak, da gre za lastno ime.
Imam vprašanje, ki se sicer ne dotika SSKJ, temveč bolj pravopisnih pravil, upam pa vseeno, da mi boste odgovorili.
Na več spletnih straneh, mdr. tudi na strani Statističnega urada RS in Geopedie, sem našel zapise naselja Sv. Duh na Ostrem Vrhu, v katerih je zadnji del imena (vrh) pisan z veliko začetnico. Poraja se mi vprašanje, ali je tak zapis pravilen, saj je v nekem opisu dotičnega kraja navedeno, da je Ostri vrh hrib, torej bi morali vrh pisati z malo začetnico. Nikjer namreč nisem zasledil, da bi Ostri vrh bilo naselbinsko ime.
Kakšno pa je vaše stališče?