eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

krastáča krastáče samostalnik ženskega spola [krastáča] STALNE ZVEZE: navadna krastača, zelena krastača
FRAZEOLOGIJA: požreti krastačo
ETIMOLOGIJA: = hrv. kràstača, tako kot ukr. koróstaka iz krasta - več ...
vitamín vitamína samostalnik moškega spola [vitamín] STALNE ZVEZE: A vitamin, B vitamin, C vitamin, D vitamin, E vitamin, K vitamin, vitamin A, vitamin B, vitamin B1, vitamin B2, vitamin B3, vitamin B5, vitamin B6, vitamin B12, vitamin C, vitamin D, vitamin D3, vitamin E, vitamin F, vitamin H, vitamin K
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Vitamin in angl. vitamin) iz lat. vīta ‛življenje’ + (a)min - več ...

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

grínta -e ž (ȋ)
1. nar. krasta: grinta se je pri umivanju odluščila; na glavi ima grinte
// mn. garje: nalezel se je grint; grinte pri ovcah
2. krasti podobna tvorba na rastlini ali sadežu: grinte na deblu; letošnje sadje je polno grint
3. slabš. bolehen, slaboten človek: še vedno je taka grinta kot pred leti / kot psovka pusti nas na miru, grinta zoprna
hrásta -e ž (á)
pog. krasta: hrasta se mu je naredila; odluščiti hrasto
inkrustírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. obrt. vstavljati, vlagati kamen, biserovino, slonovo kost: vaze so inkrustirali z diamanti
// um. oblagati z boljšim materialom, zlasti kamnitim: stene so inkrustirali z marmorjem
2. knjiž. obdajati s prevleko, skorjo: apnenec inkrustira stene cevovodov; mah ob slapu se inkrustira
 
med. rana se že inkrustira na njej se dela krasta
krásta -e ž (á)
strjen, posušen izcedek na rani: krasta se naredi, odpade; imeti gnojne kraste; odluščiti krasto
// mn., nar. garje: nalezel se je krast
krástica -e ž (á)
manjšalnica od krasta: krastica se je že odluščila
oskórjiti -im dov. (ọ̄ ọ̑)
knjiž. obdati s prevleko, skorjo: apnenec je oskorjil mah ob slapu; veje se oskorjijo z ivjem / zemlja se v suši oskorji postane na površini trda
 
gastr. že pripravljeno jed peči, da dobi zgoraj skorjo; gratinirati
rána -e ž (á)
1. kar nastane na mestu, kjer se tkivo pretrga: rana se celi, se gnoji; rana krvavi, peče; rana se je znova odprla; dobiti, imeti rane po vsem telesu; obvezati, razkužiti, zdraviti rano; globoka, gnojna, krvava rana; rana od ugriza, vboda; rana na čelu, hrbtu; pokrit z ranami; krasta na rani / ekspr. biti ves v ranah imeti veliko ran / čista rana ki se ne gnoji; prisadna rana; smrtna rana; ekspr. živa rana; rana na pljučih kaverna; rana na želodcu razjeda / pes si liže rano / rane na sadnem drevju
2. ekspr. kar nastane zaradi duševne bolečine, trpljenja: otrokova smrt ji je vsekala globoko rano; v pogovoru se ni dotaknil njegove boleče, stare rane; ob spominu nanjo se mu je v prsih spet odprla rana je spet začel trpeti / moralne, srčne rane; nezaceljiva rana nesrečne ljubezni
● 
publ. to je rakava rana v razvoju industrije velika, nevarna slabost, napaka; ekspr. mesto je med vojno pretrpelo strašne rane je bilo zelo poškodovano; čas celi rane
♦ 
farm. posip za rane; med. rana kar nastane na mestu, kjer se tkivo zaradi zunanje sile pretrga; rana se čisti se manj gnoji; izžigati rane; očistiti rano odstraniti gnoj, tujke; izstrelna rana ki jo naredi krogla ob izstopu iz telesa; odprta rana; vbodna rana; zaprta rana zašita, povita, zaceljena; vet. ugrizna rana
sušíti -ím nedov. (ī í)
delati kaj suho: sušiti lase, perilo; sušiti na prostem, na soncu, v sušilnici, s sušilnikom; sušiti kože na zraku / ekspr. sušiti solze brisati / centralno ogrevanje suši zrak / sušiti lipovo cvetje, gobe; sušiti lan; sušiti les; sušiti sadje v peči / sušiti otavo, seno / sušiti klobase, ribe / sušiti meso (v dimu) prekajevati
 
ekspr. skrbi so ga iz leta v leto bolj sušile delale suhega, slabotnega; ekspr. ves večer so sušili vino pili
 
kem. odstranjevati vlago iz plinov, tekočin

Slovenski pravopis

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

grínta -e ž (ȋ) ~e na sadju; pokr. krasta; člov., slabš. |bolehen, slaboten človek|; zmer. ~ zoprna
hrásta -e ž (á) neknj. pog. krasta
inkrustírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; inkrustíranje (ȋ) kaj z/s čim obrt. ~ pokrov škatle z biserovino |vstavljati, vlagati biserovino v pokrov|; um. ~ stene z marmorjem |oblagati|; neobč. Apnenec ~a stene cevovoda |obloži|
inkrustírati se -am se (ȋ) neobč. Rana se že ~a |na njej se dela krasta|
krásta -e ž (á) imeti gnojne ~e

Sinonimni slovar slovenskega jezika

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024

krásta -e ž
strjen, posušen izcedek na ranipojmovnik
SINONIMI:
hrasta, nar. grinta, ekspr. krastica

Slovenski etimološki slovar³

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

bezgȃvka -e ž
grȋnta -e ž
hrápav -a prid.
hrásta – glej krásta
hrástav – glej krásta
hrástica – glej krásta
hrȗška -e ž
jȃd -a m
krásta -e ž
krastáča -e ž
krástav – glej krásta
krástica – glej krásta
ọ̑hrovt -a m
strȗp -a m

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

dẹ́lati, dẹ̑lam, vb. impf. 1) arbeiten: moli in delaj; dela kakor črna živina; d. pri kom, bei jemandem in Arbeit stehen; na rokah d., ein Handwerk üben, V.-Cig.; tlako d., Robot leisten; na gosli delati, die Violine spielen, C.; stroj dela, die Maschine geht, Cig. (T.); — verfertigen; klobase d., Würste machen; sveče d., Lichter ziehen; pot, gaz d., einen Weg bahnen; gnezdo d., ein Nest bauen; seno d., heuen, Jan.; — zajka mlade dela, ist im Gebären begriffen, Cig.; krava dela, Z.; ovce delajo, Bes.; — thun, treiben: krivico d., unrecht thun; pokoro d., Buße thun; pravico d., Recht üben; — machen: koga srečnega d., jemanden glücklich machen; hleb dela obraz lep, Ravn.-Mik.; iz komarja vola, iz mušice konja d. = aus einer Mücke einen Elephanten machen; norca si d. iz koga, jemanden zum besten haben, mit jemandem Possen treiben; — hervorbringen: čudesa d., Wunder thun; mleko dela smetano, auf der Milch bildet sich der Rahm; sneg zamete dela; d. se, sich bilden, entstehen: na rani se krasta dela, die Wunde verharscht; noč, dan se dela, die Nacht, der Tag bricht an; k dežju, k hudemu vremenu se dela, ein Regen, ein Gewitter ist im Anzuge, jvzhŠt.; bridko se jima dela, es berührt sie bitter, Ravn.; — machen, bereiten, verursachen; prostor d., Platz schaffen; hrup d., Aufsehen machen; šum d. s čim, mit etwas prangen, V.-Cig.; kratek čas d. komu, jemanden unterhalten; srce komu d., Muth machen; senco d., einen Schatten machen; to mi težave v prsih dela, das verursacht mir Brustbeklemmungen; prepir, škodo, napotje, skrb, sramoto komu d., obljuba dolg dela, Npreg.; — d. komu, jemandem es anthun, ihn behexen, Cig.; — wirken: za občno korist d., für das allgemeine Wohl thätig sein; na to d., dahin wirken; — handeln: brez glave d., unüberlegt handeln; delaj, kakor najbolje veš in znaš, handle nach deiner besten Einsicht; — verfahren, umgehen: grdo, lepo s kom d., jemanden gut, schlecht behandeln; dela z njim kakor svinja z mehom; — d. se, kakor bi ..., sich geberden, sich stellen, als ob ..., d. se bolnega, sich krank stellen; d. se prijatelja, Freundschaft heucheln; — 2) = obdelovati: njivo d., Dict., Jsvkr.; Kaj da vrta več ne dela? Greg.
hrásta, f. = krasta, Dict., Cig., Jan.
krásta, f. 1) die rauhe Rinde, die sich an einer Wunde, einem Geschwür oder Ausschlag bildet, der Schorf; krasta se je na rani naredila; — pl. kraste, = garje, die Krätze, Dalm.-Valj. (Rad); — 2) = kapnik, C.
krástica, f. dem. krasta.
naredíti, -ím, vb. pf. machen; n. novo toporišče sekiri; n. suknjo; n. iz zlata tele; narejene cvetlice, künstliche Blumen; n. šotor, ein Zelt aufschlagen; vozel n., einen Knoten schürzen; n. postavo; kaj si zopet naredil? was hast du wieder angestellt? veliko škode komu n.; — n. koga za kaj, jemanden zu etwas machen; — hudo n. koga, jemanden arg zurichten, Zv.; to nas je naredil! der hat uns mitgespielt! Gor.; — n. za kaj s kom, mit jemandem etwas abmachen, Cig., Jan., C.; — n. komu, einem etwas anzaubern, ihn verhexen; narejeno mi je; v svoji jezi mu je slepar naredil, da ga je hodila vsako noč mora tlačit, LjZv.; — bereit machen: naredi mi konja, Zilj.-Jarn. (Rok.); — verfügen, Mur., Cig., Jan., DZ.; — n. se, sich bilden, entstehen; mehurček, krasta se mu je naredila; — sich stellen: n. se hudega, jeznega; — n. se s kom, sich mit jemandem vergleichen, Svet. (Rok.).
skȗla, f. 1) = tvor, ulje, ogrc (ako je gnojen), Vas Krn-Erj. (Torb.); — das Zahngeschwür, Cig., C., Št.-Štrek. (LjZv.); — ein Geschwür am Halse der Pferde, C.; — ein Geschwür in der Klauenspalte der Rinder, Z.; — eine Hitzblatter, Rez.-Baud.; — eine Art Ausschlag, Tolm.; — 2) = krasta, die Wundenkruste, die Narbe, C., kajk.-Valj. (Rad), vzhŠt.

Slovar stare knjižne prekmurščine

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

kràsta -e ž krasta: Seb; kraszta, rana KOJ 1833, 171

Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

hrasta samostalnik ženskega spola

GLEJ: krasta

krasta (hrasta, krasta) samostalnik ženskega spola

Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

hrasta žF7, crusta, -ae, ex ulcere, vel vulnerehraſta, ṡhkorja; emarginareod ene bolezhine, ali tura tó hraſto prózh odréti; emplastrum escharoticumen flaiſhter, kateri hraſto déla; formicatioena boléṡan, ali hraſta na zhlovéki, katera griṡe, kakor de bi mravlinzi gomiṡlali; imperigo, -ginisliſhai, mlade, hude, bodezhe grinte, ali hraſte; petigo, -nisṡhpizhaſte hraſte, perhuti; psora, -aeſerbezha grinta, ali hraſta s'luṡzhinami; prim. krasta 
krasta žozaena, vel ozhanaena kraſta v'noſſi, katera ſylnu ſmardy, hudi ſmardezhi toruvi; prim. hrasta 
torovi m mn.F5, achorestorovi na glavi; bubonesẛhlejẛa, ali kuṡhni toruvi; callosa ulceratoruvi s'terdo debelo koṡho; nomae, -arumeni prehudi toruvi, ali bolezhine, katere okuli ſebe jidó, ali reṡjédajo; ozaenaena kraſta v'noſſi, katera ſylnu ſmardy, hudi ſmardezhi toruvi

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

krasta -e samostalnik ženskega spola
srab -a samostalnik moškega spola

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

krasta sam. ž ♦ P: 4 (DB 1584, BH 1584, MD 1592, MTh 1603)

Slovenski lingvistični atlas 1

Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

krasta

Črnovrški dialekt

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

krasta

Slovar bovškega govora

IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

krasta gl. grinta, hrasta, skrumba

Kostelski slovar

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

grintagˈriːnta -e ž
krasta gl. grinta
Število zadetkov: 49