kratkočásje -a s (ȃ)
duševno stanje ugodja, zadovoljstva: knjiga mu nudi prijetno kratkočasje; to dela samo zaradi kratkočasja / kratkočasja je bilo dovolj ves večer kratkočasenja
gostobesédnost -i ž (ẹ̑)
lastnost, značilnost gostobesednega: očitali so mu gostobesednost in razvlečenost / s svojo gostobesednostjo je skrbel za kratkočasje
kratkočásen -sna -o prid., kratkočásnejši (á ā) ki povzroča, ustvarja kratkočasje: kratkočasen film, sestavek;
večer je bil zelo kratkočasen / kratkočasen človek kratkočásno prisl.:
živahno in kratkočasno govoriti
kratkočásiti -im nedov. (á ȃ)
povzročati komu kratkočasje: ves večer jih je kratkočasil; kratkočasiti koga s petjem; v družbi se kratkočasi