krampelj -plja m krempelj: is krampel rod. mn. ſe sdere, ter raunu na glavo Eſchilu pade ǀ Kazhi je dall ſtrup. Medvedu je dall zate. Levu krample. tož. mn. Pſu je dall sobè ǀ de bi ena tiza ſama od ſebe v'krample tož. mn. tiga kregula ſletela ǀ imaio pruti vezheru eno tizo vlovit, inu taiſto cello nuzh v'kramplah mest. mn. dershati ǀ kadar ga glava boli, greben s' krampli or. mn. ſi restarga ← bav. srvnem. *krampel, prim. srvnem. krempel ‛krempelj’, krampe ‛krempelj, majhna sekira, vrsta motike’