hrèn, hrę́na, m. der Meerrettig, der Kren (armoracia rusticana), Tuš. (R.); — divji h., die Brunnkresse (nasturtium officinale), Medv. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

hren [hrȅn] samostalnik moškega spola

1. rastlina hren, LATINSKO: Armoracia rusticiana
2. rastlina vodna kreša, LATINSKO: Nasturtium

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

hrę́nov, adj. Meerrettig-, Kren-.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

kren samostalnik moškega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

nastŕgati, -stȓgam, -žem, vb. pf. eine gewisse Menge abschaben, anschaben; n. krompirja; n. hrena, Kren anreiben.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.