búkov -a -o prid. (ú) 1. nanašajoč se na bukev: bukov les;
bukov žir;
bukovo listje / bukov gozd / bukov parket; kuriti z bukovimi drvmi; bukovo pohištvo / bukova goba kresilna goba; zabit kot bukov štor zelo2. ekspr. neroden2,
okoren: fant je še ves bukov in boječ;
kako si bukov! 3. nar. zahodno ki je iz grobega blaga: bukov jopič
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
čȋr -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
góba góbe samostalnik ženskega spola [góba] 1. nadzemni, vidni del organizma brez sposobnosti fotosinteze, zlasti s klobukom in betom; SINONIMI: gliva 1.1. ta del organizma kot hrana, jed
1.2. kar po obliki spominja na ta del organizma
2. organizem brez sposobnosti fotosinteze, sestavljen iz podgobja in navadno klobuka, beta; primerjaj lat. Fungi; SINONIMI: gliva
3. prožen, zelo vpojen pripomoček, zlasti za brisanje
4. ekspresivno kar ima veliko sposobnost sprejemanja, shranjevanja velike količine stvari, podatkov
STALNE ZVEZE: atomska goba, cvetličarska goba, čajna goba, hišna goba, kresilna goba, lesna goba, lističasta goba, morska goba, nora goba FRAZEOLOGIJA: iti po gobe, jesti nore gobe, piti kot goba, rasti kot gobe po dežju, vpijati kaj kot goba ETIMOLOGIJA: = stcslov. gǫba, hrv., srb. gȕba, nar. rus. gúba, češ. houba < pslov. *gǫba, tako kot nar. latv. gum̃ba ‛oteklina’ verjetno iz ide. korena *g(h)eu̯bh- ‛kriviti, bočiti, dvigovati nad površje’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
góba -e ž (ọ́) 1. rastlina brez listnega zelenila, navadno s klobukom in betom: nabirati gobe;
zastrupiti se z gobami;
hiše so rastle kakor gobe po dežju / strupene, užitne gobe / dušene gobe; gobe v smetani / pog. nore gobe halucinogeno mamilo iz posebne vrste gob, zlasti rodu Psilocybe
♦ bot. betičaste gobe ki imajo kijasto ali grmičasto obliko nadzemnega dela, Clavariaceae; cevaste gobe ki imajo na spodnji strani klobuka plast s cevkami, kjer nastajajo trosi; cevarke; lističaste gobe ki imajo na spodnji strani klobuka lističe, na katerih nastajajo trosi, Agaricaceae// v zvezi kresilna goba rastlina zajedavka, zlasti na bukvah ali brezah: brusi in kresilne gobe; tleča kresilna goba // navadno v zvezi hišna goba rastlina zajedavka, ki uničuje vlažen vgrajen les: v stanovanju se je pojavila hišna goba // mn., star. gobavost: zboleti za gobami 2. kar je po obliki podobno gobi: goba za krpanje nogavic / atomska goba velik oblak dima po eksploziji atomske bombe3. prožen, luknjičast predmet, ki vpija vodo: ožeti gobo;
pomočiti gobo v vodo;
brisati tablo z gobo;
pije ko goba / šolska goba / morska, plastična goba 4. ekspr. kdor popije veliko alkoholnih pijač: pij, saj vem, da si goba / kot psovka molči, goba pijana
● ekspr. gobo ima v želodcu zelo dosti pije; nižje pog., ekspr. šel je po gobe umrl je; ekspr. premoženje je šlo po gobe je propadlo; ekspr. govori, ko da se je norih gob najedel zelo zmedeno, neumno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
góba -e
ž rastlina brez listnega zelenila, navadno s klobukom in betom
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024
gọ́ba -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
gǫ́ba,* f. 1) der Schwamm: a) morska g., der gemeine Badeschwamm (spongia officinalis), Erj. (Ž.); goba se je napila, der Schwamm sog sich an, Cig.; — b) drevesna goba, der Baumschwamm: netilna, kresilna g., der Feuerschwamm, der Zunder-Löcherpilz (polyporus fomentarius), Tuš. (R.); suh kakor goba, Jurč.; — c) der Pilz; gobe brati po gozdih; strupena goba, der Giftschwamm, der Giftpilz; — mlečna g., der Brätling, der Rehling (boletus lactifluus), Cig.; — pasja g., eine Art schädlicher Schwamm, (am Anschnitt sogleich bläulich), = steklača, C.; jelenova g., der Keulenpilz, der Ziegenbart (clavaria botrytis), Tuš. (B.); — 2) neko jabolko (pozno in pusto), Sv. Jakob na Savi-Erj. (Torb.); — 3) der Gliedschwamm (otok na sklepih), V.-Cig.; mesna g., das Fleischgewächs, der Polyp, Cig., Kr.; — gobe, der Aussatz, Mur., Cig., Jan., ogr.-C.; — gobe, neka kožna bolezen svinjska, Kras-Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
gòba -e ž 1. goba, rastlina: Fomes. Goba KM 1780S, A8b 2. kresilna goba: Tapló, goba za kreszanye KOJ 1833, 175; csi ona v-dobre gobe z-dobroga oczla szkresena nede KOJ 1833, IIII 3. gobavost: preczi je ociscsena goba nyegova KŠ 1771, 24; eden mou'z pun gobe KŠ 1771, 180; ſzám je pa z-ru'snimi gobami poſzipani KM 1796, 37; pren. Oſzloubodo ſzi náſz od grejha rú'zne gobe KŠ 1771, 837
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
kresílen -lna -o [tudi kresiu̯na] prid. (ȋ) nanašajoč se na kresilo: kresilna naprava / kresilni kamen kremen; kresilna goba rastlina zajedavka, zlasti na bukvah ali brezah
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
kresíłən, -łna, adj. zum Feuerzeug, Feuerschlagen gehörig; kresȋłni kamen, kresilna goba.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
kresílka kresílke samostalnik ženskega spola [kresílka] STALNE ZVEZE: bukova kresilka ETIMOLOGIJA: ↑kresilo
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
kresílo -a s (í) kamen, navadno kremen, ob katerega se tolče, drgne, da nastanejo iskre: loviti iskre s kresila;
kresilo in kresilna goba / naredil si je kresilo iz kremena in kosa železove rude
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
péta -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
priprȃva, f. 1) die Vorbereitung, die Vorkehrung, die Zurichtung; brez priprave, unvorbereitet, Cig.; — die Zubereitung, Mur., Cig., Jan.; príprava, ogr.-Valj. (Rad); — 2) die Vorrichtung, der Apparat, das Zeug, die Utensilien; gonilna p., das Treibwerk, Cig.; kurilna p., der Heizapparat, Jan.; vojaška p., das Feldgeräth, Cig.; kresilna p., das Feuerzeug, Cig.; optične priprave, optische Apparate, Cig. (T.); (príprava, jvzhŠt.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
sȗh, súha, adj. 1) trocken; s. pot; suha drva; suha zemlja, das Festland; suha meja, die Landgrenze, Cig. (T.); po suhem in po mokrem, zu Wasser und zu Lande; na suho stopiti, den Fuß aufs Land setzen, Cig.; na suho dejati ribnik (entwässern), Pjk. (Črt.); perilo, seno je že suho; suha usta imeti, lechzen, Cig.; s. veter; s. mraz; suha kopel, das Schweißbad, Cig.; — s. zid, t. j. brez malte narejen, Notr., Tolm.; — 2) dürr; suha veja; suha hosta, das Raffholz, Cig.; suho listje; — suha roba, Holzware, Rib.; — 3) getrocknet, gedörrt; suho sadje; — geselcht: suho meso, suha klobasa; — 4) rein, gediegen (min.); suho zlato; suhi cekini, tolarji; — lauter, pur: suho vino; toliko je bilo suhega denarja, das war der Reinertrag, Svet. (Rok.); — 5) mager; s. kakor plot, Erj. (Torb.); s. kakor poper, bilka, s., da ropoče, poka, Cig.; konj, suh kakor kresilna goba, Jurč.; — suha bolezen, die Lungensucht, Cig.; — 6) ohne Geld; mošnja je suha; Si mošnjico mi rejeno Djal popolnoma na suho, Preš.; s. sem, ich bin blank; — v suho mi gre, ich büße ein, ich verliere, C.; — v suho plačati, umsonst zahlen, C.; — 7) sachleer, seicht (fig.), Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
zakresáti -kréšem dov., zakrêši zakrešíte; zakrêsal (á ẹ́) udariti s čim ob kaj trdega, tako da pride do trenja in nastanejo iskre: zakresal je kamen in kresilna goba se je vžgala / železje zakreše po steni, da zasmrdi po ognju
● star. v njem zakreše jeza postane jezen; zastar. zakresati star papir zažgati; star. dogodek mu zakreše nove pomisleke vzbudi; star. rad zakreše kako šaljivo reče, povezakresáti se
1. nastati zaradi udarca česa ob kaj trdega, tako da pride do trenja: pod čevlji se zakrešejo iskre
2. ekspr. močno se zaiskriti, se zasvetiti: zakresati se v soncu / oči se zakrešejo
● ekspr. v očeh se mu je zakresalo upanje je bilo videti, da je začel upati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
zakresáti -kréšem dov. zakresánje; drugo gl. kresati (á ẹ́) kaj Zakresal je kamen in kresilna goba je zatlelazakresáti se -kréšem se (á ẹ́) Pod okovanimi čevlji se ~ejo iskre
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
zakresáti -kréšem
dov.kaj udariti s čim ob kaj trdega, tako da pride do trenja in nastanejo iskre
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024