Slovar slovenskega knjižnega jezika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

križpótje -a (ọ̑) kraj, prostor, kjer se križa, stika več manj pomembnih, navadno vaških poti: prišel je do križpotja; na križpotju je obstal; široko križpotje sredi vasi
križíšče -a (í) 
  1. 1. prostor, kjer se križata, stikata navadno dve poti, cesti: opremiti križišče s semafori; kamion je odpeljal iz križišča; voziti skozi križišče, v križišče; modernizirano, urejeno križišče / cestno križišče / enakovredno križišče križišče cest iste kategorije
     
    urb. deteljasto križišče križišče dveh prometno važnih cest na različnih nivojih, izpeljano v obliki deteljnega lista
    // kraj, skozi katerega vodijo pomembne, navadno mednarodne prometne poti: v tem križišču se vlak vedno ustavi / mesto je zelo važno križišče / železniško križišče; pren. križišče različnih vplivov
  2. 2. star. križpot, križpotje: na križišču sredi vasi so se igrali otroci
križáda -e ž (ȃ) nar. primorsko križpot, križpotje: križada za vasjo
križáj -a (ȃ) redko križpot, križpotje: pripeljati se do križaja
krížempót -a (ī-ọ́) star. križpot, križpotje: prispela sta na križempot
križempótje -a (ọ̑) star. križpot, križpotje: križempotje v gozdu
Število zadetkov: 6