krí1 krví ž kŕvi -- kŕvi -jó snov. (ȋ ȋ)
1. ~ mu teče iz nosa
2. pojm., poud.: postati meso in ~ |uresničiti se|; piti komu ~ |izkoriščati, mučiti koga|; v ~i, s ~jo zatreti upor |z velikimi človeškimi žrtvami|; braniti se do zadnje kaplje ~i |do konca|; prelivati ~ |bojevati se, ubijati|
3. poud.: skušati krotiti svojo ~ |temperament|; gosposka ~ |rod|; biti iste ~i |iste narodnosti; sorodnik|; ~ ni voda
krí2 posnem. medm. (ȋ) ~, ~, ~, pojejo murni
hemat(o).. prvi del podr. zlož., pred samoglasnikom hemat.. |kri| hematogén, hematoksilín, hematológ, hematoskopíja, hematuríja
hémo.. prvi del podr. zlož. (ẹ̑) |kri| hémodialíza
hemo.. prvi del podr. zlož. |kri| hemofilíja, hemoglobín, hemoragíja
kipéti -ím nedov. kípi -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla tudi kípel -éla; kipênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) Juha ~i; poud.: Fantom kri ~i v žilah |so mladi, živahni|; Betonske zgradbe ~ijo v nebo |se dvigajo|; star. kipeti česa ~ življenjske sile od življenjske sile; poud. kipeti iz česa Iz rane ~i kri |močno odteka, lije|; poud. Iz grl je kipela pesem |Navdušeno so peli|
krvosès -ésa in krvosés -a m, člov. (ȅ ẹ́; ẹ̑) slabš. |brezobziren, neusmiljen izkoriščevalec|; živ. |žival, ki pije kri|
pláti póljem nedov. pôlji -íte, -óč; plál/plàl plála, plát/plàt, plán -a; plánje; (plát/plàt) (á ọ́) kaj ~ vodo iz čolna; neobč. Srčna mišica ~e kri v žile potiska, poganja; neobč., poud.: Klasje ~e v vetru |valovi, se giblje|; V žilah ~e kri |teče, kroži|; Zastave ~ejo |plapolajo, vihrajo|
arteriálen -lna -o [ija] (ȃ) arterijski
arteriálni -a -o [ija] (ȃ) ~a kri
artêrijski -a -o (é) ~a kri
arteriózen -zna -o [ijo] (ọ̑) arterijski
arteriózni -a -o [ijo] (ọ̑) ~a kri
bljúvati -am in bljúvati bljújem tudi bljuváti bljúvam in bljuváti bljújem nedov. -aj -ajte in bljúj -te tudi bljúvaj -ájte in bljúj -te, -ajóč in bljujóč, -áje; -al -ala tudi -ál -ála, -at tudi -át, -an -ana tudi -án -ána; bljúvanje tudi bljuvánje; (-at tudi -àt) (ú; ú; á ú; á ú) kaj ~ kri; bljuvati na koga/kaj poud. Strojnice ~ajo ~ sovražnika; Pijanec ~a bruha
brízgniti -em dov. brízgnjen -a; brízgnjenje (í ȋ) Kri ~e iz žile; brizgniti kaj ~ vodo v zrak
brúhati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; brúhanje (ú ȗ; ȗ) kaj ~ kri; poud. bruhati na koga/kaj Strojnice ~ajo (ogenj) na sovražnika |streljajo|; ~ ~ nasprotnika ogenj |silovito ga napadati|; Ognjenik je začel ~; Ponesrečenec ~a
cirkulírati -am nedov. -ajóč; cirkulíranje (ȋ) krožiti: Kri ~a po telesu
citrírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; citríranje (ȋ) zdrav. kaj ~ kri
curéti -ím nedov. cúri -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla; curênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) Iz rane je curela kri; Znoj mu je curel po vratu; Lonec ~i |pušča, je preluknjan|; brezos. Od strehe ~i
cúrniti -em dov. cúrnjen -a (ú ȗ) kaj ~ malo žganja v čaj; Iz rane je curnila kri
dajáti dájem tudi dájati in dajáti -em, star. dajáti -èm nedov. -àj -ájte tudi dájaj -te in -ájte, -ajóč, -áje; dajál -a tudi dájal -ála, -át tudi dájat, -án -ána tudi dájan -a; dajánje in dájanje; (-àt tudi dájat) (á á; á/á á; á ȅ) komu/čemu koga/kaj ~ otrokom denar; Drevo ~e vrtu senco; ~ svinjam |krmiti svinje|; ~ otrokom jesti; dajati koga/kaj ~ darove; ~ kri; ~ otroke v šolo; ~ pomoč; ~ ukaze; poud. ~ koga v nič |omalovaževati, podcenjevati ga|; poud. ~ vse od sebe |močno se truditi|; ~ se slaviti na nastopih; ~ študirat otroke; knj. pog., poud. dajati koga Želodec me ~e |boli|; brezos. V križu me ~e |boli, zbada|; poud. dajati na koga/kaj veliko ~ nase |zelo se ceniti|; knj. pog. dajati za kaj ~ ~ pijačo, vino plačevati
dajáti se dájem se tudi dájati se in dajáti se -em se, star. dajáti se -èm se (á á; á/á á; á ȅ) poud. Onstran meje se že ~ejo |bojujejo|; poud. dajati se z/s kom za kaj ~ ~ s sorodniki za dediščino |prepirati se|; poud. dajati se z/s čim ~ ~ z zaspanostjo |s težavo se upirati zaspanosti|
defibrinírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; defibriníranje (ȋ) zdrav. |odstraniti vlaknino|: kaj ~ kri
gostíti1 -ím nedov. gôsti -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, goščèn -êna; goščênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) kaj z/s čim ~ malto s peskom
gostíti se -ím se (í/ȋ í) Kri se ~i; Megla se ~i
hŕkati -am nedov. -ajóč, -áje; hŕkanje (ŕ ȓ; ȓ) kaj ~ kri; ~a in pljuva; Kune ~ajo in puhajo; star. smrčati
hŕkniti -em dov. hrknjen -a (ŕ ȓ) kaj ~ kri; ~ in pljuniti
inzulín -a m, snov. (ȋ) biol. ~ se izloča v kri; zdrav. injekcije ~a
íti grém in íti grèm dvovid. grémo in grêmo, star. gremò, gréste in grêste, star. grestè, gredó in gredò in grêjo, star. grejò, bom šèl in pójdem itd.; pójdi -te tudi -íte, pokr. ídi -te, nedov. gredóč, star. idóč; šèl [šə̀u̯] šlà šlò tudi šló (íti/ȋti grẹ́m/grȅm, grẹ́mo/grémo, star. gremȍ, grẹ́ste/gréste, star. grestȅ, gredọ́/gredȍ/gréjo, star. grejȍ, pọ́jdem; pọ́jdi/pọ̑jdi; šə̏l šlȁ šlȍ/šlọ́)
1. ~ domov, mimo, peš; iti k/h komu/čemu ~ k frizerju; knj. pog. Ni še šel k izpitu opravljal izpita; Vsak dan gre na pokopališče; iti na kaj ~ ~ koncert; knj. pog. Si že šel na operacijo Si se že dal operirati; omilj. ~ ~ drugi svet |umreti|; ~ po opravkih; ~ za zaslužkom; ~ čakat brata; knj. pog. Popoldne se je šel z nami igrat se je z nami igral; knj. pog.: Iz rane gre kri teče, se cedi; Mleko gre čez prekipeva; Novica je šla od vasi do vasi se je širila; Že tri dni gre sneg sneži; Po nekaterih krajih je šla toča je padala; Kdaj gre vlak odpelje; knj. pog. iti z/s čim ~ s pinceto v rano seči; ~ s svinčnikom čez stran potegniti; ~ s telesom preveč naprej nagniti se; neknj. pog. iti skozi Njena prošnja je šla skozi je bila ugodno rešena; kletv. Pojdi nekam, k vragu, se solit
2. Ključ ne gre v ključavnico; knj. pog.: Barvi ne gresta skupaj se ne ujemata, skladata; Cesta gre čez hrib je speljana; Meso gre rado od kosti se rado loči; Ura gre na enajsto kmalu bo enajst; omilj. ~ na stran |opraviti malo, veliko potrebo|; publ. ~ k filmu postati filmski igralec, filmska igralka; ~ k partizanom, °v partizane; knj. pog. Tudi najmlajši je že šel v službo je že zaposlen; °V kateri razred greš hodiš; knj. pog. iti za kaj ~ ~ šoferja postati šofer; ~ ~ poroka biti porok; brezos. Šlo je na jesen
3. Zdravljenje gre počasi; žarg.: Blago je že davno šlo pošlo; Knjiga gre se dobro prodaja; Veliko izdelkov gre v izvoz se izvaža; Trgovina gre dobro dobro uspeva; Žarnica je šla je pregorela; poud. ~ nad koga |napasti koga, spopasti se s kom|; knj. pog. iti komu/čemu Matematika mu ne gre je ne obvlada; Polenta mu ne gre ne tekne; poud., z nedoločnikom Vse naredi zate, ti pa mu greš nagajati |mu nagajaš|; s smiselnim osebkom iti komu/čemu Gre mu dobro; knj. pog. iti komu/čemu za koga/kaj Gre mu za napredek prizadeva si, trudi se; iti z/s kom/čim S podjetjem ne gre najbolje; brezos. iti za koga/kaj Tu ne gre za nesrečo, pač pa za prekršek; Kadar gre za človeka, se je treba potruditi; Za kaj je šlo v predavanju kaj se je obravnavalo; poud. Gre za življenje in smrt |usodno je|; poud., z nedoločnikom ali stavčno Ne gre dvomiti o tem |ni mogoče|; Ne gre, da bi jaz samo delal, ti pa lenaril |ni dopustno|; Poskušal je vstati, pa ni šlo |ni mogel|
íti se grém se in íti se grèm se (í/ȋ ẹ́; í/ȋ ȅ) kaj ~ ~ slepe miši; iron. ~ ~ znanstvenika |hoteti biti znanstvenik|; Kaj se pa greste |Kaj delate, počenjate|; s smiselnim osebkom iti se komu Ne gre se mi še domov |Ne da se mi še iti domov|; brezos. ●iti se za kaj Za kaj se gre? Za kaj gre
izkášljati -am dov. -an -ana (ȃ) kaj ~ gnoj, kri; poud. ~ nekaj besed |izreči, povedati|
izkášljati se -am se (ȃ) moči se izkašljati; knj. pog., poud. ~ ~ na sestanku |povedati vse, kar koga teži, vznemirja|
izkašljeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -án -ána; izkašljevánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ kri, sluz
izkašljeváti se -újem se (á ȗ) dolgo se izkašljevati
izmetávati -am nedov. -ajóč; -an -ana; izmetávanje (ȃ) kaj Bolnik ~a kri; izmetavati kaj iz česa ~ zemljo iz jame; poud. izmetavati kaj za kaj Za take reči ~a denar |porablja|
izmívati -am nedov. -aj -ajte tudi -ájte, -ajóč, -áje; -al -ala tudi -ála, -an -ana; izmívanje (í) kaj ~ z rok strjeno kri; ~ rano z alkoholom
izpljúniti -em dov. izpljúnjen -a; izpljúnjenje (ú ȗ) kaj ~ kri, slino
izpljúvan -a -o (ú) ~a kri
izpljúvanost -i ž, pojm. (ú)
izpljúvati -am in izpljúvati -pljújem tudi izpljuváti -pljúvam in izpljuváti -pljújem dov., nam. izpljúvat in izpljuvàt; drugo gl. pljuvati (ú; ú; á ú; á ú) kaj ~ kri, slino
izpljúvati se -am se in izpljúvati se -pljújem se tudi izpljuváti se -pljúvam se in izpljuváti se -pljújem se (ú; ú; á ú; á ú) Ne more se izpljuvati
izsesávati -am [sə in se] nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; izsesávanje (ȃ) kaj iz česa ~ kri iz rane; poud. izsesavati koga ~ revne sloje |izčrpavati, slabiti|
jáko nač. prisl. jáčje (á/ȃ; á/ȃ) star.: Kri mu je po žilah začela jačje plati močneje; ~ velika stavba zelo
jemáti jêmljem nedov. -i -íte, -óč, jemáje; -àl -ála, -át, -án -ána; jemánje; (-àt) (á é) koga/kaj ~ v službo nove delavce; ~ jabolka iz košare; ~ kapljice proti gripi; publ.: ~ predlog v obravnavo obravnavati ga; ~ opozorilo v poštev upoštevati ga; poud.: ~ otroka na muho, na piko |imeti ga za predmet napadov, šal|; ~ prijatelja v misel |omenjati ga; spominjati se ga|; Vse ~e hudič |Vse propada|; šol. žarg. ~ pri zgodovini preseljevanje narodov obravnavati; neknj. ljud. ~ čez pri petju |spremljati melodijo z višjim glasom|; šol. žarg. ~ naprej obravnavati novo snov; jemati kaj od koga/česa ~ denar od staršev; jemati koga/kaj za koga/kaj ~ izjavo za šalo, poud. za čisto resnico; knj. pog. ~ za osnovo grob material uporabljati; jemati komu/čemu koga/kaj ~ bolniku kri; ~ otrokom starše
jemáti se jêmljem se (á é) poud. Le od kod se ~e toliko ljudi |od kod prihajajo, se pojavljajo ljudje|
kapljáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -án -ána; kapljánje (-àt) (á ȃ) Kri ~a iz rane; brezos. Iz pipe ~a; poud. ~ v sobo drug za drugim |v presledkih prihajati|; redk. kapljati kaj ~ zdravilo na žličko kapati
kášljati -am nedov. -ajóč, -áje; kášljanje (ȃ) ~ zaradi dima; poud. Motor je začel ~ |delovati neenakomerno|; knj. pog. kašljati kaj ~ kri izkašljevati
krožíti in króžiti -im nedov. króži -te in -íte, -èč -éča; króžil -íla, króžit, króžen -a; króženje; (króžit) (í/ȋ/ọ́ ọ́) Letalo ~i nad mestom; Kri ~i po telesu; poud.: Razne govorice ~ijo |se širijo|; ~ po gozdu |tavati, bloditi|; krožiti kaj Veter ~i dim nad grmado |suka|; Smeh ji ~i ustnice; star. ~ vesele pesmi peti
ledeníti -ím nedov. ledêni -íte, -èč -éča; -íl -íla, ledenjèn -êna; ledenjênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) kaj ~ tekočino; poud. Oster veter mu ~i roke |dela zelo hladne, mrzle|
ledeníti se -ím se (í/ȋ í) poud. Kri se mu je ledenila |Postal je zelo hladen, mrzel|
menstruálen -lna -o (ȃ) menstruacijski
menstruálni -a -o (ȃ) ~a kri; ~e težave
mesó -á s mêsu/mésu -- mêsu/mésu -om; mési més; mésa més snov. (ọ̑ ȃ) jesti, rezati ~; svinjsko, telečje ~; kuhano, prekajeno ~; ~ na žaru; kuhar. belo ~; poud. biti človek iz ~a in krvi |pravi, resničen|; zdrav. divje ~; neobč. slabosti ~a čutnosti, telesnosti; poud. postati ~ in kri |uresničiti se|; ~ jabolk, lubenic |sočni, mehkejši del|
míren -rna -o; -ejši -a -e (í; í ȋ í; í) ~ kraj; ~ otrok; poud.: ohraniti ~o kri |se ne razburjati, vznemirjati|; Mlinsko kolo je ~o |stoji, miruje|
mírni -a -o (í) pravn. ~a posest
mírnost -i ž, pojm. (í)
navréti -vrèm dov., nam. navrèt/navrét; drugo gl. vreti (ẹ́ ȅ) poud.: Kri mu je navrela iz rane |močno, s silo pritekla|; Ljudje so navreli na ulice |množično prišli|
nèstŕjen -a -o tudi nèstrjèn -êna -o (ȅŕ; ȅȅ ȅé ȅé) ~a snov, kri
nèstŕjenost -i tudi nèstrjênost -i ž, pojm. (ȅŕ; ȅé)
nós -ú in nós -a m, prva oblika dalje -u -- -u -om; -ôva -ôv; -ôvi -ôv (ọ̑ ȗ) Kri mu teče iz ~u; obrisati si ~ |usekniti se|; poud.: Pes ima dober ~ |voh|; odrgnine na ~u avta |na sprednjem delu|; ladijski ~ |kljun, premec|; lonec z ~om |z dulcem|; vihati ~ nad čim |izražati nezadovoljstvo, nesoglašanje|; v vsako reč vtakniti svoj ~ |se vmešati|; odločiti se na vrat na ~ |nepričakovano, na hitro|; vleči koga za ~ |varati ga|; oditi z dolgim ~om |osramočen; ne da bi kaj dosegel|
odtékati -am nedov. -ajóč, -áje; odtékanje (ẹ̑) Voda po nevihti le počasi ~a; redk. Kri ~a iz rane teče; publ. S teh področij ~a veliko delovne sile odhaja
odtékati se -am se (ẹ̑) Obešeno perilo se ~a
odvzéti -vzámem dov. odvzétje; drugo gl. vzeti (ẹ́ á) komu/čemu kaj ~ opitemu vozniško dovoljenje; ~ kri za analizo
pljúniti -em dov. pljúnjen -a; pljúnjenje (ú ȗ) kaj ~ kri; sleng. pljuniti komu kaj ~ sopivcu precej denarja ukrasti; poud. pljuniti na koga/kaj |vzeti ugled komu, osramotiti ga|
pljúvati -am in pljúvati pljújem tudi pljuváti pljúvam in pljuváti pljújem nedov. -aj -ajte in pljúj -te in -aj -ájte in pljúj -te tudi pljúvaj -ájte, -ajóč in -ujóč, -áje; -al -ala in -ál -ála, -at in -àt, -an -ana in -án -ána; pljúvanje in pljuvánje; (-at in -át) (ú; ú; á ú; á ú) kaj ~ kri; poud. ~ v lastno skledo |škodovati samemu sebi, svoji stvari|; poud. pljuvati na koga/kaj |jemati ugled komu, sramotiti ga|
pocedíti -ím dov. pocédil -íla, nam. pocedít/pocedìt; drugo gl. cediti (í/ȋ í) knj. pog., poud. kaj ~ nekaj besed med jokom |s težavo reči, povedati|; ~ celo steklenico vina |popiti, izpiti|
pocedíti jo -ím jo (í/ȋ í) knj. pog., poud. |oditi, zbežati|
pocedíti se -ím se (í/ȋ í) Kri se mu je pocedila iz nosa
pocuréti -ím dov.; drugo gl. cureti (ẹ́ í) Kri mu je pocurela čez obraz
pocúzati -am dov. -an -ana; pocúzanje (ȗ) knj. pog. posesati: kaj ~ kri iz rane
podplúti -plújem dov. podplút -a; podplútje; (podplùt/podplút) (ú) kaj Kri mu je podplula prste
poledenéti -ím dov. poledenênje; drugo gl. ledeneti (ẹ́ í) Cesta ob dežju ~i; poud. Kri mu je poledenela
pordečíti -ím dov. pordéčil -íla, nam. pordečít/pordečìt; pordečênje; drugo gl. rdečiti (í/ȋ í) kaj Kri mu je pordečila obraz
poškrlatíti -ím tudi poškrlátiti -im dov. poškrlátil -íla tudi poškrlátil -a, nam. poškrlatít/poškrlatìt tudi poškrlátit; poškrlatênje tudi poškrlátenje; drugo gl. škrlatiti (í/ȋ í; á ȃ; ȃ) kaj Kri mu je poškrlatila obraz
prehranjeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; prehranjevánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj Srčno mišico ~uje kri; poud. ~ sebe in družino |preživljati, vzdrževati|
prehranjeváti se -újem se (á ȗ) z/s čim ~ ~ z rastlinsko hrano
pricurljáti -ám dov. pricurljánje; drugo gl. curljati (á ȃ) manjš. Iz prsta ~a kri
prikapljáti -ám dov. prikapljánje; drugo gl. kapljati (á ȃ) Kri je prikapljala iz rane; poud. Počasi so prikapljali vsi povabljenci |drug za drugim prišli|
sesáti -ám [sə in se] nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; sesánje; (-àt) (á ȃ) kaj ~ kost; ~ zrak; knj. pog., poud. sesati komu kaj ~ komu kri |brezobzirno ga izkoriščati|
sesíriti se -im se [sə in se] dov. sesírjenje (í ȋ) Mleko se ~i; neobč. Kri se ~i se strdi
síriti -im nedov. -èč -éča; sírjenje (í ȋ) ~ v sirarni
síriti se -im se (í ȋ) neobč. Kri se ~i se strjuje
slàb slába -o tudi slàb slába -ó; slábši -a -e (ȁ á á; ȁ á ọ̑; ȃ) ~ človek; ~ ogenj; ~ih sto kilometrov; knj. pog. imeti ~e živce |biti živčen|; poud.: imeti ~o glavo |težko se učiti|; biti v ~i koži |biti bolan; biti slabo razpoložen|; knj. pog. imeti ~o kri biti slabokrven; poud.: To je ~a tolažba |ni tolažba|; imeti ~o vest |občutek krivde|; nevtr. biti ~ v matematiki; poud. Njeno petje ni ~o |je precej dobro|
slábši -a -e (ȃ) biti ~ od drugih, kot drugi; odstopiti komu vso ~o obleko
slábi -ega m, člov. (á) pomagati ~emu
slábši -ega m, člov. (ȃ) dopolnilni pouk za ~e
slábo -ega s, pojm. (á) očitati komu kaj ~ega
slábše -ega s, pojm. (ȃ) povedati o kom več boljšega kot ~ega
na slábem mestov. prostor. prisl. zv. (á) biti ~ ~
na slábšem mestov. prostor. prisl. zv. (ȃ) biti ~ ~ kot drugi
slabóst -i ž, pojm. (ọ̑) čutiti ~ v želodcu; števn. organizacijske ~i
sŕčen1 -čna -o (ȓ)
sŕčni -a -o (ȓ) ~ utrip; pesn. žrtvovati ~o kri za koga |življenje|
stŕjen -a -o tudi strjèn -êna -o; bolj ~ (ŕ; ȅ é é) ~a kri; Beton še ni ~
stŕjenost -i tudi strjênost -i ž, pojm. (ŕ; é)
šíniti -em dov. (í ȋ) |zelo hitro se premikati|: Iskra je šinila v seno; Postrv ~e pod skalo; poud.: ~ po stopnicah |hitro, nenadoma steči|; ~ pokonci |hitro, nenadoma vstati|; Kri ji je šinila v lica |zardela je|
šprícati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; šprícanje (ȋ) kaj neknj. pog. ~ sadno drevje škropiti; šol. žarg., dvovid. ~ pouk |neupravičeno izostajati, izostati od pouka|; neknj. pog. Kri ~a na vse strani brizga
tèšč -a -e tudi tèšč -à -è tudi tèšč -- -- [tə] (ə̏ ə̀ ə̀; ə̏ ȁ ȅ; ə̏) ~ delavec; biti ~
tèšči -ega [tə] m, člov. (ə̀) vzeti kri ~emu
na tèšče tudi na teščè [tə] nač. prisl. zv. (ə̏; ȅ) ~ ~ vzeti zdravilo; poud. že ~ ~ biti pijan |navsezgodaj|
tèščost -i [tə] ž, pojm. (ə̀)
točíti tóčim nedov. tôči -íte, -èč -éča; tôčil -íla, tôčit, tóčen -a; tóčenje; (tôčit) (í/ȋ ọ́) kaj ~ pijačo iz steklenice; prakt.sp. Pri nas ~imo odprto pivo prodajamo; poud. ~ kot grah debele solze |zelo jokati|
točíti se tóčim se (í/ȋ ọ́) neobč. Kri se ~i po žilah teče, se pretaka
udréti se udrèm se tudi udréti se udêrem se dov., 3. os. mn., neobč. uderó se, -ì se -íte se tudi -i se -íte se; udŕl se -a se, -èt se/-ét se, udŕt -a; udŕtje; (-èt se/-èt se) (ẹ́ ȅ; ẹ́ é) Streha se je udrla; udreti se komu/čemu Živalim so se od stradanja udrle lakotnice; poud. Iz nosa se mu je udrla kri |je začela silovito teči|; brezos. Udrlo se mu je do kolen
udréti jo udrèm jo tudi udréti jo udêrem jo (ẹ́ ȅ; ẹ́ é) knj. pog., poud. |hitro steči, oditi|: ~ ~ proti domu
ustáviti -im dov. ustávljen -a; ustávljenje (á ȃ) koga/kaj ~ avto; ~ govornika; ~ krvavitev; ustaviti komu kaj ~ ranjencu kri; ustaviti komu ~ avtostoparju
ustáviti se -im se (á ȃ) ~ ~ sredi ceste; ~ ~ pri prijatelju; Delo se je ustavilo; Ura se je ustavila; ustaviti se ob kom/čem Razprava se je ustavila tudi ob tem vprašanju |je zajela tudi to vprašanje|; ustaviti se pri kom/čem ~ ~ z mislijo pri očetu |spomniti se nanj|; ~ ~ ~ bistvenih vprašanjih |obravnavati jih|; ustaviti se komu/čemu poud. Meso se mu je ustavilo |ne more ga več jesti|; star. ~ ~ predlogu upreti se
ustávljati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; ustávljanje (á) koga/kaj ~ mimoidoče; ~ promet; ~ vozila; ustavljati komu kaj ~ ranjencu kri; ustavljati komu ~ avtostoparjem
ustávljati se -am se (á) ~ ~ na vrhu klanca; Stroj se ~a; ustavljati se na kom/čem ~ ~ s pogledom na dekletu; poud. Kamera se ~a na obrazih |snema obraze|; ustavljati se pri kom/čem v mislih se ustavljati pri znancih |spominjati se nanje|; Razpravljavci se ~ajo pri različnih vprašanjih |jih obravnavajo|; ustavljati se komu/čemu Žganje se mu ~a |ga ne mara več|; star. ~ ~ napadalcu upirati se
védomec -mca tudi vedómec -mca m z -em člov. (ẹ́; ọ́) nardp. ~ mu pije kri
védomčev -a -o tudi vedómčev -a -o (ẹ́; ọ́) nardp.
venózen -zna -o (ọ̑) dovodničen
venózni -a -o (ọ̑) ~a kri
venóznost -i ž, pojm. (ọ̑)
vsŕkati -am dov. -an -ana; vsŕkanje (ŕ ȓ) kaj Gaza je vsrkala kri; ~ plin v napravo; poud. vsrkati koga Predstava ga je vsrkala vase |popolnoma pritegnila|
zabrízgati -am dov. zabrízganje (ȋ) Iz žile je zabrizgala kri
zacurljáti -ám dov.; drugo gl. curljati (á ȃ) manjš. Iz rane je zacurljala kri
zakápati -am in zakápati -ljem dov. -aj -ajte in -i -ite; -an -ana; zakápanje (á ȃ; ȃ; á ȃ; ȃ) kaj z/s čim ~ luknjice z voskom; Iz rane je zakapala kri |začela kapati|
zaledenéti -ím dov. zaledenênje; drugo gl. ledeneti (ẹ́ í) Voda ~i; poud. Od strahu mu je zaledenela kri v žilah |Zelo se je prestrašil|
zapláti -póljem dov.; drugo gl. plati (á ọ́) Nosnice so (ji) zaplale od jeze; poud. Kri ~e po žilah |začne teči, krožiti|
zaustáviti -im dov. zaustávljen -a; zaustávljenje (á ȃ) koga/kaj za nekaj trenutkov ~ konja; ~ kri ustaviti; ~ soseda na stopnišču
zaustáviti se -im se (á ȃ) Avtomobil se je zaustavil pred glavnim vhodom; Proizvodnja se je spet zaustavila; Ura se je zaustavila ustavila; zaustaviti se ob kom/čem Kritik se je zaustavil ob vsebinskih vprašanjih
zaustávljati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; zaustávljanje (á) koga/kaj ~ avtomobile; ~ mimoidoče; ~ ponesrečencu kri ustavljati
zaustávljati se -am se (á) ~ ~ pred semaforji; zaustavljati se na kom/čem Njegov pogled se ~a na obrazih gostov; zaustavljati se ob kom/čem ~ ~ v razpravi ob različnih vprašanjih
zledenéti -ím dov.; drugo gl. ledeneti (ẹ́ í) neobč. Jezero je zledenelo poledenelo, zamrznilo; poud.: Kri v žilah mu je zledenela |Zelo se je prestrašil|; Roke so mu zledenele |postale mrzle, hladne|; neobč. Voda v steklenici je zledenela zmrznila
zledeníti -ím dov. zledénil -íla, nam. zledenít/zledenìt; zledenjênje; drugo gl. ledeniti (í/ȋ í) kaj Mraz je zledenil sneg; poud. Prizor jim je zledenil kri |jih je zelo prestrašil|
zledeníti se -ím se (í/ȋ í) redk. zmrzniti
zmesíti in zmésiti -im dov. zméšenje tudi zmésenje; drugo gl. mesiti (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) kaj ~ testo
zmesíti se in zmésiti se -im se (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) poud. Znoj in kri sta se zmesila |se zmešala|
zvrvráti -ám dov. zvrvránje; drugo gl. vrvrati (á ȃ) neobč. Iz rane je zvrvrala kri pritekla