kŕmiti1 -im nedov., tudi krmíte; tudi krmíla (ŕ) - 1. dajati živali krmo: krmiti golobe, kokoši, prašiče; krmiti s senom, z zrnjem; dobro krmiti živino
// nizko hraniti: kako vas krmijo v menzi; krmi se samo s fižolom / ves dan so krmili želodce; pren. otroke je krmil s puhlo in površno literaturo - 2. redko dajati jesti, zlasti živali, živalim: voloma je krmil samo deteljo
kŕmljen -a -o: konj je dobro krmljen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
kŕmiti2 -im nedov. (ŕ r̄) star. krmariti: krmiti ladjo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
zaléga -e ž (ẹ̑) - 1. zaležena jajčeca ali iz njih izležene ličinke, bube, mlade živali: čebele, mravlje hranijo svojo zalego; bolezni zalege / čebelja, trotovska zalega; ribja zalega
♦ čeb. krmiti na zalego krmiti čebele, da bi matico bolj silile k zaleganju; gnilobna zalega obolela za hudo gnilobo; odkrita v kateri so jajčeca in mlade ličinke, pokrita zalega v kateri so bube in dozorevajoče mladice; presledkasta zalega pri kateri so med zaleženimi celicami prazne celice - 2. mladiči, zlasti manjših, nezaželenih živali: samica krmi zalego; gnezdo s kačjo, mišjo, polžjo zalego
- 3. nezaželene, škodljive živali, navadno v večjem številu: v okolici smetišča se je kmalu pojavila zalega; uničiti, zatreti zalego; gosenice, podgane, voluharji in druga zalega
- 4. slabš., navadno s prilastkom nezaželeni, škodljivi ljudje: ta zalega se hoče polastiti oblasti; izkoriščevalska, tatinska zalega / bibl. gadja zalega / kot psovka ustrelim te, zalega pasja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
pítati -am nedov. (ī) - 1. hraniti z dajanjem hrane v usta: pitati bolnika; do drugega leta otroka še pitajo / čebele pitajo ličinke; vrana pita mladiče
// ekspr. hraniti, dajati jesti: pitajo nas s samimi ribami; konje kar naprej pitajo s sladkorjem; sedi v fotelju in se pita s čokoladnimi bonboni / zdravnik nas pita s tabletami nam daje velike količine tablet - 2. načrtno krmiti žival, da bi se zredila: pitati gos, govedo; svinje pitati z žirom
- 3. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža, da je kdo v veliki meri deležen dejanja, kot ga določa samostalnik: nehajte nas pitati s pridigami / pitati koga s psovkami / pita nas z lepimi besedami, obljubami / ta časopis pita bralce z lažmi iz določenih namenov objavlja neresnične, izmišljene, zmotne stvari
● ekspr. pitati koga z beračem, izdajalcem zmerjati; ekspr. misliš, da te bomo s pečenimi piškami pitali hranili s samimi izbranimi jedmi
♦ agr. pitati prašiča za mast, meso zaradi pridobivanja masti, mesa; čeb. pitati čebele krmiti
pítan -a -o: pitani kopuni, prašiči; prim. pitan
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
redíti1 -ím nedov., tudi rédi (ī í) - 1. načrtno se ukvarjati z živalmi, zlasti v gospodarske namene: rediti govedo, konje, prašiče; v hribovitih krajih redijo ovce; rediti piščance za zakol / redili so nekaj krav in konja; telička bodo redili in ne prodali
- 2. načrtno krmiti žival, da bi se zredila; pitati: mesec dni pred zakolom so prašiča začeli rediti
- 3. delati (bolj) debelo: breje živali ne smemo preveč rediti / kruh, sladkor redi
- 4. raba peša preživljati, vzdrževati: s temi dohodki lahko redi ženo in otroke; ekspr. dela naj, dovolj dolgo so ga drugi redili / ekspr. ta kmetija brez hudega dela redi družino
- 5. zastar. hraniti, krmiti: rediti rake z mesom; sebe sta slabo redila, a še slabše konja
● star. pravijo, da vino redi kri ugodno vpliva na kri; ekspr. rediti gada na prsih, na srcu izkazovati dobrote človeku, ki je dobrotniku nehvaležen, sovražen; ekspr. nima drugega dela, kot da si redi trebušček veliko, z užitkom jé; ekspr. sedel je v zaporu in redil uši imel
redíti se - 1. postajati (bolj) debel: zaradi dobre hrane in sedenja se redi; preveč, zelo se redi / nar. če bo deževalo, se bo krompir redil debelil
- 2. star. rasti, razvijati se: postrvi se najbolje redijo v čisti vodi; telička sta ostala živa in se dobro redila
● ekspr. ne boš se redil od dela drugih bogatel
rejèn -êna -o: v voz je bil vprežen par rejenih konj; majhen rejen moški; s koruzo rejeni prašiči
● ekspr. nositi rejene nahrbtnike zelo polne; ekspr. imeti rejeno denarnico imeti veliko denarja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
hraníti in hrániti -im, in hrániti -im nedov. (ī á ā; á ā) - 1. dajati komu hrano: mati hrani otroke; hraniti lačne; čebele hranijo ličinke; hraniti dojenčka iz steklenice; ranjenec je okreval in se že sam hrani / umetno hraniti bolnika dajati mu hranilno raztopino naravnost v kri
// hraniti živino krmiti; pren. z branjem hraniti domišljijo - 2. knjiž., redko preživljati, vzdrževati: vsi so že preskrbljeni, le najmlajšega še hrani oče; hranijo se s poštenim delom / vznes. hranila ga je domača zemlja
- 3. knjiž., redko dajati čemu potrebno energijo: hraniti stroje z nafto / radio so hranile baterije napajale
hraníti se in hrániti se navadno v zvezi s s, z jesti, uživati: hijene se hranijo z mrhovino; ptice se hranijo z žuželkami; hraniti se z rastlinsko hrano / hraniti se v menzi, doma / rastlina se hrani iz zemlje vsrkava hranilne snovi; pren., knjiž. literatura se hrani ob dediščini preteklosti
hranèč -éča -e: otroka sta hodila po gozdu, hraneč se z jagodami; hraneča tekočina
hránjen -a -o: otroci so dobro, slabo hranjeni; hranjen z mlekom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
kráva -e ž (á) - 1. odrasla samica goveda: krava muka, prežvekuje; krava je povrgla; molsti kravo; odvezati, privezati kravo k jaslim; pasti krave; belkasta, lisasta krava; breja krava; prodati kravo s teletom; bil je pijan kot krava zelo; ima dolg jezik kot krava rep / krava daje mleko; molzna krava
● nižje pog. temu bi se še krave smejale je zelo neumno, smešno, nemogoče; ekspr. saj nisva skupaj krav pasla nisva enaka, iste starosti, izobrazbe; kravo s svedrom dreti lotiti se česa z neprave strani in z nepravimi pripomočki; ekspr. če nisi za šolo, pa pojdi krave past loti se drugega, umsko nezahtevnega dela; ekspr. to se je zgodilo, ko sem še krave pasel ko sem bil še majhen; ekspr. molzna krava kar se da zelo izkoriščati; šalj. ponoči je vsaka krava črna v določenih okoliščinah se človek zadovolji tudi z manj kvalitetnim; pog. krava pri gobcu molze kravo je treba dobro krmiti, da lahko daje veliko mleka; čimveč se vloži v kaj, večji je uspeh; star. vse skupaj je pet krav za en groš neverjetno, nesmiselno - 2. nizko grob, nevzgojen človek: to ti je prava krava; s tako kravo ne morem nikamor / kot psovka: napil si se ga, krava; o ti krava pijana
// kdor veliko, požrešno pije: ne bodi krava in nehaj že piti
♦ zool. morske krave morskemu življenju prilagojeni sesalci, podobni kitom, Sirenia
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
mólsti mólzem [ou̯] nedov. (ọ́) - 1. iztiskati, odvzemati mleko iz vimena: kmetica molze; molsti kozo, kravo; ročno, strojno molsti; šla je molst
// nepreh. imeti, dajati mleko: krava dobro, slabo molze / krava molze dnevno dvajset litrov
● pog. krava pri gobcu molze kravo je treba dobro krmiti, da lahko daje veliko mleka; čimveč se vloži v kaj, večji je uspeh - 2. ekspr. izkoriščati: dobičkarji molzejo deželo / molzel in molzel je svoje starše
- 3. redko premikati roko po čem kot pri molži: nekateri so si molzli brade / molzli so vrv pri vodnjaku poprijemaje vlekli
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
svéž -a -e prid. (ẹ̑ ẹ̄) - 1. dobljen, pripravljen pravkar ali pred kratkim in še ni izgubil svojih bistvenih dobrih lastnosti: svež kruh; sveža hrana; sveža jajca; v hladilniku je meso dolgo ostalo sveže / sveže rože / dišalo je po svežih ribah; spati v svežem senu
// tak, kot se pridela: juha iz svežih paradižnikov; sveže in kisle kumare; suho in sveže sadje
// ki vsebuje še veliko vlage: svež les; krmiti živino s svežo krmo; veje so bile še sveže / ta rastlina potrebuje sveža tla - 2. ki še ni uporabljen, izrabljen: dovajati svež zrak; prinesti svežo vodo; obleči sveže perilo / svež gnoj; presaditi rože v svežo prst / ekspr. poslati v boj sveže enote
- 3. pravkar ali pred kratkim narejen: svež beton; slikati na svež omet; svež premaz / barva je še sveža se še ni posušila
// ostala sta sama ob svežem grobu
// nastal na novo, pred kratkim: svež madež; sveži sledovi v snegu; prelom je še svež; sveža rana / ekspr.: svež gledališki dogodek; sveži vtisi; sveža številka časopisa / ekspr. sveže prijateljstvo / ekspr.: sveže novice; poročila so še zelo sveža - 4. ekspr. drugačen od prejšnjega, ustaljenega: sveži tokovi v umetnosti; sveže misli, pobude / sveža snov za pogovor
- 5. ekspr. ki je prijetnega, mladostnega videza: svež moški; sveža deklica; zdela se mu je sveža bolj kot kdaj prej
// navadno v povedni rabi ki je duševno in telesno zdrav in se dobro počuti: ostal je svež in veder kljub velikim naporom; duševno svež / ob tej uri sem še svež še nisem zaspan
// ki izraža duševno in telesno zdravje in dobro počutje: svež obraz; njena polt je sveža in gladka / imel je svež glas poln, zvonek
// svež videz - 6. ekspr. razmeroma dobro viden, izrazit: sveže barve; sveže zelenje gozdov
- 7. nav. ekspr. prijetno hladen: zapihal je svež veter; svež gorski zrak / sveže poletje; jutra so še sveža hladna
● ekspr. rad uporablja sočne, sveže izraze nove, še ne veliko uporabljane; ekspr. ta sestavek je svež prišel v knjigo takoj, ko je bil napisan; ekspr. spomin na ta dogodek je še svež ta dogodek še ni pozabljen; prijetno svež vonj dezodoranta osvežujoč
♦ agr. sveži sir sir, ki ni zorjen in ima sorazmerno velik odstotek vode v brezmastni snovi; sveža klobasa, salama klobasa, salama, ki ostane samo kratek čas užitna, dobra
svéže prisl.: sveže kuhana svinina; bil je sveže obrit / kot opozorilo pozor, sveže pleskano
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
izdáten -tna -o prid., izdátnejši (á ā) - 1. ki nasiti za dalj časa: žganci so izdatna jed; krmiti z najizdatnejšo hrano
- 2. ekspr. velik, močen: izdatna podpora, pomoč / potreben bi bil izdaten dež / publ. nastopajoče so nagradili z izdatnim aplavzom
izdátno prisl.: izdatno jesti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
otrób -a m (ọ̑) nav. mn. - 1. z mletjem odstranjeni ovojni del semena pšenice, rži: krmiti z otrobi; moka in otrobi / pšenični otrobi
- 2. ekspr. vsebinsko prazno govorjenje, pisanje: nimam časa prebirati teh otrobov
● ekspr. otrobe vezati vsebinsko prazno govoriti
♦ kozm. mandeljnovi otrobi zdrobljena mandeljnova jedrca, iz katerih je iztisnjeno olje, za nego kože
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
prásec -sca m (á) - 1. ekspr. prašič: lačen prasec kruli; krmiti, zaklati prasca; krma za prasce / odstaviti prasce prašičke, pujske
- 2. nizko ničvreden, malovreden človek: kateri prasec jih je izdal / kot psovka prekleti prasec
- 3. nizko umazan človek: umiti moram tega prasca
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
prášič -íča m (á í) - 1. domača žival, ki se goji zlasti zaradi mesa in slanine: prašič cvili, kruli; krmiti, rediti, zaklati prašiča; debel, ekspr. masten prašič; debel kot prašič zelo
// klavni, plemenski prašiči; pomanjkanje prašičev za zakol; kotel za prašiče
● šalj. ričet je boljši, če je prašič vanj stopil če se je v njem kuhalo svinjsko meso
♦ agr. prašič mastne pasme ki se goji za pridobivanje slanine; prašič mesnate pasme ki se goji za pridobivanje mesa; prašič pitanec; zool. divji prašič v vlažnih gozdovih živeča žival s klinasto glavo in z dolgimi, naprej štrlečimi podočniki, Sus scrofa
// skopljen samec prašiča: prašič se hitreje debeli kot svinja - 2. nizko pohoten, nasilen moški: stari prašič jo je spet nadlegoval / kot psovka daj mir, prašič nemarni
- 3. nizko umazan človek: ta prašič si ni umil rok
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
ptìč ptíča m (ȉ í) - 1. žival, ki ima peruti, kljun in je pokrita s perjem: ptiči čivkajo, pojejo; krmiti, loviti ptiče; jata ptičev; biti vesel kot ptič; živeti kot ptič na veji svobodno, brezskrbno
// divji, domači ptiči; močvirski, vodni ptiči; ptiči pevci; ekspr. kralj ptičev orel - 2. ekspr., navadno s prilastkom iznajdljiv, prebrisan človek: sosed je šele pravi ptič / on je čuden ptič; postal je pravi nočni ptič (rad) dolgo bedi, dela; (rad) ponočuje
● ekspr. ni ne ptič ne miš nima izrazitih lastnosti, značilnosti; ekspr. jekleni ptič letalo; fant je gol kot ptič je brez kakršnegakoli imetja; enaki ptiči skupaj letijo ljudje s podobnimi nazori se radi družijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
zobánje tudi zóbanje -a s (ȃ; ọ́) - 1. glagolnik od zobati: zobanje češenj / grozdje za zobanje namizno grozdje
- 2. zrnata hrana za konje, kokoši: pripraviti zobanje za kokoši; krmiti konje z zobanjem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
živína -e ž (í) - 1. navadno večje domače živali, ki se redijo, vzrejajo zaradi gospodarskih koristi, zlasti govedo: živina muka, se pase; skidati živini; gojiti, rediti živino; krmiti, napajati živino; lepa, suha živina; čreda živine; imeti dvajset glav živine; trgovina z živino; živina in ovce; dela, gara, trudi se kot (črna) živina zelo, hudo; pije kot živina zelo, veliko; ravnati s kom kot z živino zelo surovo
// klavna, mlečna, plemenska živina; pašna, vprežna živina; rogata živina govedo; tovorna živina konji, mule, osli
// goveja živina / ekspr. te rastlinske uši so domača živina mravelj
● šalj. ščetinasta živina prašiči - 2. nizko nasilen, surov človek: ta živina jo je pretepel / kot psovka ti prekleta živina, pusti ga
- 3. ekspr., navadno s prilastkom kdor ima pomembnejši družbeni položaj: spoznal je vse živine te ustanove; biti pomembna, velika, vplivna živina / ministrska, politična živina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
dirkálec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) redko dirkač: dirkalec se je ponesrečil / pravilno krmiti dirkalce
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
ensiláža -e ž (ȃ) redko konzerviranje zelene krme s kisanjem v silosu; silaža: ensilaža trave // tako kisana krma: krmiti z ensilažo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
mekína -e ž (í) agr. trši ovoj semena prosa, ječmena, tesno zrasel z vsebino: tolkel je proso in tako odstranjeval mekine // mn. ti ovoji, odstranjeni z luščenjem, tolčenjem: krmiti z mekinami; vreča mekin
● ekspr. oče si zaračuna vsako plevo, vsako mekino malenkost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
mladóvje -a in mládovje -a in mladovjè -à s (ọ̑; á; ȅ ȁ) nar. mlado drevje, mlad gozd: na poseki že raste mladovje // mlade veje, poganjki: krmiti koze z mladovjem / nežno mladovje brez
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
prašílček -čka [tudi u̯č] m (ȋ) čeb. manjši panj ali ograjen del večjega panja za vzrejo matice; plemenilnik: dati nekaj čebel in mlado matico v prašilček // manjša čebelja družina v tem panju: krmiti prašilčke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
prašílec -lca [tudi u̯c] m (ȋ) čeb. manjši panj ali ograjen del večjega panja za vzrejo matice; plemenilnik: vrste prašilcev // manjša čebelja družina v tem panju: krmiti prašilce
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
siláža -e ž (ȃ) agr. konzerviranje zelene krme s kisanjem v silosu: silaža detelje, koruze // tako kisana krma: krmiti s silažo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
snážiti -im nedov. (á ȃ) odstranjevati umazanijo, prah: ves dopust je samo snažila in pospravljala;
snažiti čevlje, okna;
snažiti si nohte / snažiti in krmiti konje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
šópati -am nedov. (ọ̑) nižje pog. - 1. gačiti: šopati medveda
- 2. hraniti, krmiti s potiskanjem hrane v kljun: šopati gos, purana; pren. šopati učence z znanjem
● nizko ti otroka preveč šopaš mu daješ preveč jesti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
vlát -í ž (ȃ) nar. prekmursko lat m: odtrgati vlat / krmiti z vlatmi s (koruznimi) storži
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
žêlod -óda m (é ọ́) plod hrasta: obmetavati se z želodi;
povedati uganko o želodu
♦ bot. enosemenski zaprti plod, ki ga pri dnu obdaja skledičast ovoj // ed. več želodov, želodi: drobiti želod; nabirati želod; krmiti prašiče z želodom // kar je po obliki temu podobno: zvezde, želodi, storži in drugo novoletno okrasje / ekspr. zadeli so ga svinčeni želodi iz brzostrelke krogle
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
čebéla -e [čeb in čəb] ž (ẹ̑) žuželka, ki daje med in vosek: čebele brenčijo, letajo, nabirajo med, rojijo, šumijo;
čebela se izleže, piči, umre;
gojiti, krmiti čebele;
divje čebele;
roj čebel;
pridna kot čebela;
bilo jih je kot čebel v panju
♦ čeb. čebele se čistijo se iztrebljajo, ko prvič spomladi izletijo iz panja; pašna čebela odrasla čebela, ki leta na pašo; čebele roparice čebele, ki odnašajo med iz tujih panjev; zool. italijanska čebela z zadkom rumenkaste barve, Apis mellifica ligustica; kranjska čebela sivkaste barve, Apis mellifica carnica; čebela delavka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
golób -a m, im. mn. tudi golóbje (ọ̑) domača ali divja ptica z majhno glavo, kratkim vratom in krepkim telesom: golob gruli;
gojiti, krmiti golobe;
jata golobov / poštni golob ali golob pismonoša ki se uporablja za prenašanje sporočil // divji golob // samec te ptice: ni mogel ločiti goloba od golobice
● knjiž., ekspr. golob miru podoba goloba kot simbol miru; preg. boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi koristneje je imeti malo, a zares, kakor pa veliko pričakovati, a ne dobiti
♦ lov. glinasti golob okrogla ploščica, ki, izstreljena v zrak, služi kot leteči cilj za vajo ali tekmovanje v streljanju s šibrami; zool. morski golob velika morska roparska riba s strupeno bodico na repu, Myliobatis
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
lúpina -e ž (ȗ) agr. rastlina z dlanasto razrezanimi listi in raznobarvnimi cveti v socvetju: podorati lupino;
krmiti z lupino
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
pápiga stil. papíga -e ž (ȃ; í) pisana tropska ptica z zelo ukrivljenim kljunom, ki lahko oponaša glasove: krmiti papige
♦ zool. amazonska papiga; siva papiga; papiga skobčevka papiga, ki prijetno cvrči in se dobro nauči oponašati govorjenje, Melopsittacus undulatus
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
perutnína -e ž (ī) večje domače ptice, ki se gojijo zaradi mesa in jajc, zlasti kokoši: gojiti, krmiti perutnino;
klati perutnino;
bolezni perutnine;
kokoši, race, gosi in druga perutnina // meso teh ptic: peči perutnino; kupiti kilogram perutnine; teletina in perutnina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
plemeníca -e ž (í) vet. plemenska žival ženskega spola: plemenica se je obrejila;
krmiti plemenice;
osemenjevanje govejih plemenic
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
pleménka -e ž (ẹ̄) vet. plemenica: krmiti plemenke;
krava je bila dobra plemenka
♦ rib. (ribe) plemenke ribe, določene za pleme
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
prasád -i ž (ȃ) redko več prašičev, prašiči: krmiti prasad
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
prášček -čka m (á) nar. vzhodno prašiček, pujsek: krmiti praščke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
priréjati2 -am nedov. (ẹ́) z rejenjem, krmljenjem prihajati do česa: krave prirejajo v glavnem doma // redko rediti, krmiti: prirejati živino za prodajo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
purán -a m (ȃ) velika domača ptica z dolgim golim vratom in golo glavo: gojiti, krmiti purane / jesti pečenega purana // samec te živali: puran kavdra; puran in pura; napihnjen kot puran; rdeč kot puran zelo
● ekspr. puran vozi kočijo hodi s pahljačasto razprtim repom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
pútkica -e ž (ū) manjšalnica od putka: krmiti putkice / njegova žena je navadna putkica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
šrót -a m (ọ̑) nižje pog. grobo zmleto zrnje, zlasti koruze: krmiti s šrotom / koruzni šrot
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
trdínka -e ž (ȋ) agr. koruza s trdimi, okroglimi zrni: sejati trdinko;
krmiti kokoši s trdinko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
túbifeks -a m (ȗ) zool. v blatnem dnu sladkih vod živeča rdečkasta, črvu podobna členasta žival, Tubifex tubifex: krmiti akvarijske ribice s tubifeksi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
živínica -e ž (í) ekspr. manjšalnica od živina: krmiti, rediti živinico;
lepa živinica / ob cvetenju ajde so čebelarji pripeljali živinico na pašo čebele
● ekspr. iti na planino po svoje živinice krave, vole, ovce
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
kŕmljenje -a s (ŕ) glagolnik od krmiti, hraniti: skrbel je za krmljenje in napajanje živine;
krmljenje prašičev s koruzo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.