krompír, -rja, m. die Kartoffel, der Erdapfel (solanum tuberosum); — coll. Erdäpfel; krompirja skuhati; — iz nem. "Grundbirne", C.; (prim. gen. krompírna, Fr.-C.); tudi: -ȋr, Dol.
bòb, bóba, m. tudi coll. 1) die Saubohne (vicia faba); b. iz kropa pobirati = die Kastanien aus dem Feuer holen, LjZv.; bob ob (v) steno metati, sich vergeblich bemühen jemanden zu überreden, zu überzeugen; vse besede so bob v steno pri njem, alles Reden ist bei ihm vergeblich; da te mili bob! potz tausend! C.; zdaj sem se iz boba izdrl, jetzt kenne ich mich erst aus, Erj. (Izb. sp.); — volčji b., die Lupine (lupinus), Tuš. (B.), Nov.; — divji b., gemeine Fetthenne (sedum maximum), Velikovec-Josch; — 2) = fižol, die Fisole (phaseolus vulg.), Soča, Trenta-Erj. (Torb.); — 3) kleine, krapfenähnliche Schmalzkuchen, Gor.; — 4) = krompir, C.; — 5) kozji, ovčji b., die Geiß-, Schafexcremente, Z.
dúša,* f. 1) die Seele; človek je iz duše in telesa; pri moji duši! bei meiner Seele! tudi: pri moji krščeni duši! Št.; na mojo dušo, LjZv.; v dušo ginjen, innig gerührt, Cig.; iz vse duše, aus dem Grunde des Herzens, Cig.; — duša moja! ljuba duša! mein Herzchen! mein Lieber, meine Liebe! živa d. ne ve, keine Seele weiß es; vsaka živa (ali: krščena) d., jedermann, Št.-C.; dobra d., eine gute Seele; poštena duša, eine ehrliche Haut; dober je, kakor duša, Notr.; duša je, er hat Gemüth, Cig. (T.); — mesto šteje 30.000 duš (= Einwohner); — 2) der Lampendocht; — 3) die eingenähte Knopfform, Cig., Tolm.-C., Dol.; — 4) die Nadel in dem Schützen der Weber und Tuchmacher, Cig., BlKr.-M.; — 5) der Dorn im Schlüsselloch, Cig.; — 6) die Federseele, h. t.-Cig. (T.); — 7) das Mark in den Früchten, Jan.; — 8) der Bügeleisenstahl, Štrek., Goriš.; — 9) krompir za saditev, kateremu so tiste dele obrezali, ki imajo klice, pokvarjen (zadušen), Dol.; — 10) babja duša = babja dušica, der Quendel, der Thymian (thymus serpyllum), Fr., vzhŠt.-C.
hrȗška, f. 1) der Birnbaum (pirus communis); — die Birne; suha hruška, die gedörrte Birne; zna več ko hruške peči = er versteht etwas; — medvedove hruške = glog, Tuš. (R.); die Felsenbirne (aronia rotundifolia), Josch; — podzemeljska h. = krompir, Kor.-C.; — 2) der Degenknopf, Jan. (H.).
jȃmnica, f. 1) die Flachsdarre, Cig.; — 2) v zemljo izkopana jama z vrati, kjer se po zimi repa, krompir i. dr. hrani, die Rübengrube, C., Z., Kr.
kápati, kȃpam, -pljem, vb. impf. 1) in Tropfen herabfallen, tropfen; vina je bilo, da je vse kapalo od mize; — tinta kaplje, die Tinte kleckt, Cig.; — einzeln herabfallen, Mur.; listje kapa, Cig.; hruške so začele kapati, vzhŠt.; — ljudje so gledali, da so jim oči vun kapale, = debelo so gledali, Vod. (Izb. sp.); — einzeln kommen: ljudje kapljejo, Z., jvzhŠt.; — le po malem kaplje (denar), es gehen nur geringe Summen ein, jvzhŠt.; — 2) in einzelnen Tropfen fallen lassen, tropfen, Cig.; — redko, gosto kapati (krompir sadeč), pri Gorici-Erj. (Torb.); — nebo bo kapalo z roso, Dalm.
kázən 2., -zna, adj. verdorben: kazen (kazȃn) kostanj, krompir, Gor.-DSv.; — prim. kaz, kaziti.
komȃšna, f. die Gamasche; — krompir v komašnah, Erdäpfel im Schlafrock, Zora.
kóstanj, kostánja, m. die Kastanie (Baum und Frucht); divji k., die Rosskastanie (aesculus hippocastanum), pravi k., echter Kastanienbaum (castanea vesca), Tuš. (R.); (— = krompir, Kaplja [Kor.]-Josch).
krompírišče, n. 1) njiva, kjer je krompir rastel; — 2) = krompirjevec 1), Štrek., Dol.
krožič, m. dem. krog; — = krompir, Pohl. (Km.).
omȃjčevina, f. die Schale, die abgeschälte Haut: krompir v omajčevinah = krompir cel kuhan, Polj.
péči, péčem, vb. impf. 1) eine feste Speise der Einwirkung der Hitze aussetzen: backen, braten; kruh, potice p., hruške, jabolka, repo, krompir, kostanj p.; meso p.; — ta zna več ko hruške peči = der versteht etwas, Cig.; kruh, repa, meso i. t. d. se peče; danes pečemo, heute ist bei uns Backtag, Cig.; — na Primorskem se kava, ječmen, nosec i. dr. ne žge, nego se peče, Erj. (Torb.); — 2) die Empfindung des Brennens verursachen, brennen: kar te ne peče, ne pihaj! Zv.; solnce peče, die Sonne brennt; rana me peče (verursacht einen brennenden Schmerz); oči me pečejo, ich habe einen brennenden Schmerz in den Augen; — pekoč humor, kaustischer Humor, Cig. (T.); — Gram verursachen: to ga peče; globoko ga je v srce pekla sramota, Levst. (Zb. sp.); vest ga peče, das Gewissen foltert (beißt) ihn; radovednost ga peče, die Neugierde plagt ihn, Cig.; — 3) peči se za kaj, sich um etwas kümmern, C., Jurč. (Tug.); (stsl.).
pojẹ́sti, -jẹ́m, vb. pf. 1) aufessen, verzehren; vse do zadnje mrvice p.; auffressen (o živalih); krava je že pojedla, kar sem ji bil vrgel; — aufzehren, verbrauchen (von Esswaren); ves krompir smo že pojedli; — 2) p. se, sich abkümmern, sich abhärmen: p. se od skrbi, C.
pozník, m. ein in später Jahreszeit geborenes Thier, der Spätling, Cig.; (pǫ̑znik), Lašče-Levst.; — (krompir) p., späte Kartoffel, LjZv.
rẹ́pa, f. die Rübe; coll. Rüben; kisla, sladka r.; — divja r., der Repskohl (brassica napus), Josch; — turška r. = papežica, C., Pohl. (Km.); — laška r., = krompir, die Kartoffel, Mur., Josch; — svinjska r., die Gichtrübe, die Zaunrübe (bryonia alba), Cig., Medv. (Rok.).
rẹ́pica 2., f. dem. repa; 1) das Rübchen; — 2) die Kniescheibe, C.; — 3) = ogrščica, der Repskohl (brassica napus), Cig., Tuš. (R.), DZ.; — papeževa r., die Erdbirne, der Topinambour (helianthus tuberosus), C., Tuš. (B.); = laška r., C.; — kozja r., das Saubrot (cyclamen), Cig., Jan., M.; tudi samo: repica, Savinska dol.; — pasja r., C.; — 4) repíca, = krompir, Jan., Josch, Kor.
sẹ́menski, adj. 1) Samen-; semenska koža, die Samenhaut, Cig. (T.); — als Samen dienend: semensko žito; semenski krompir, semenska repa, detelja; — aus Samen hervorgewachsen: semenski les, angeflogenes Holz, Cig.; semenska rast, Slom.-C.; — 2) seme ti semensko! du loser Bube! Jurč.
vrę́dən 3., -dna, adj. frühzeitig: vrę̑dni krompir, Dol.; — prim. red = čas.
zabŕtviti, -bȓtvim, vb. pf. verstopfen, luftdicht verschließen, Habd.-Mik., Cig.; verbodmen, verbeilen: z. sod, Cig., C.; zabrčven, Hal.-C., Dol., BlKr.-Mik.; — = z zemljo pokriti in zatolči: zelje, tropine, krompir z., BlKr.-Let.
bezníca 1., f. 1) die Rübengrube, Guts.; klet na prostem v zemljo narejena, za krompir, repo itd., Poh.; — 2) ein schmutziger finsterer Raum, ein elendes Loch, eine elende Hütte, Cig., Jan., C., Kr., Št.; mir in pokoj bi po hišah in beznicah prebival, Ravn.; der Kerker, (bę́znica) Dornberk-Erj. (Torb.); — prim. bezen.
fúrovž, m. zmečkan krompir z mlekom, Gor.; — prim. furež.
gradník 1., m. 1) der Verzäuner, Z.; tisti, ki plot dela, C.; — 2) der Schloss- oder Burghauptmann, Cig., Jan.; — der Schlossherr, Z.; Gradnik ga (krompir) rad v salati je, Npes.-K.; Na strmi grad, — Kjer mlad gradnik bolan leži, Preš.
izcímiti se, -cȋmim se, vb. pf. 1) hervorkeimen, Cig., Jan.; — pren. hervorgehen, sich entspinnen, Cig., Jan., nk.; iz tega se je pravda izcimila, das rief einen Rechtsstreit hervor, Cig.; — 2) auskeimen: repa, krompir se izcimi, Cig.
izkȃpati 1., -pam, -pljem, vb. impf. ad izkopati, ausgraben, Mur., Cig.; krompir i., jvzhŠt.
izpodoráti, -orȃm, -órjem, vb. pf. durch Ackern herausschaffen, herausackern: i. krompir, Dol., Gor.; — tudi = podorati, unterackern, Tolm.
jȃmičati, -am, vb. impf. kleine Gruben machen, (n. pr. kadar krompir sade), BlKr.
jȃmičkati, -am, vb. impf. Grübchen machen (n. pr. kadar krompir sade), vzhŠt.
kavljáti, -ȃm, vb. impf. keimen, sprossen, Notr.-Z.; krompir (v kleti) kavlja, Sv. Peter-Erj. (Torb.).
korę̑nstvọ, n. coll. Wurzelgewächse (repa, krompir, korenje i. t. d.), Cig., C., Nov.
korȗn, m. = krompir, Cig., Jan.; (na istrskih otokih, M.).
krompírəc, -rca, m. dem. krompir; kleine Kartoffel.
krompírjevica, f. 1) voda, v kateri se je krompir kuhal, Gor.; — die Kartoffelsuppe, ogr.-C.; — 2) das Kartoffelkraut, Jan., Dol.; — 3) eine Art Taubnessel (lamium orvala), Rihenberk-Erj. (Torb.).
krȗmpiška, f. = krompir, ogr.-Valj. (Rad).
kȗhnja, f. kar se kuha, pos. okopavina, Hackfrüchte (krompir, repa itd.), Podkrnci-Erj. (Torb.); vsak dan lonec kuhnje za uboge pristaviti, Vrtov. (Sh. g.); — = kuhan ječmen, GBrda-Erj. (Torb.); — vse, kar se kuha prascem v krmo, Koborid-Erj. (Torb.).
májiti, -im, vb. impf. schälen, abrinden, abbasten, Cig., Jan., Gor., Notr., Fr.-C.; piščali m., Schalmeien (durch Entrinden von Weidengerten) machen, M., Npes.-Schein.; koruzo m., den Mais ausziehen, den Kukuruz schälen, Polj.; krompir m. "kakor Gorenjci pravijo", Jurč.; — m. se, sich schelfen: koža (n. pr. na roki) se maji, die Haut schelft sich, Cig., Polj.; — vrbje se maji, von den Weidenruthen lässt sich die Rinde leicht abstreifen, M., Gor.; — prügeln: to so ga majili! M.; — lenobo, lenarta m., auf der faulen Haut liegen, Cig.; lačnega m., sehr hungrig sein, Cig.; tudi: majíti, Dol.; — iz nem. (dial.) maien, dem Baum die Rinde abschälen, Štrek. (Let., Arch.).
močvȃra, f. 1) der Sumpf, der Morast, C., BlKr., LjZv.; v močvari raste trstje, ogr.-Valj. (Rad); — 2) deževno, mokro vreme, BlKr., SlN.; krompir je zavoljo prevelike močvare segnil, SlN.; — tudi: mǫ́čvara, Valj. (Rad), BlKr.
nagrínjati, -am, vb. impf. ad nagrniti; = nagrebati, Jan.; n. krompir, die Erdäpfel anhäufeln, Cig.; — zusammenhäufen, Jan. (H.).
novíšče, n. der Neubruch, V.-Cig., Svet. (Rok.); krompir dobro stori na novišču, Gor.
oblíca, f. 1) ein runder Körper: der Ball, die Kugel, Mur., Cig., Jan., C.; ustavljal je ognjene oblice in puščice, Cv.; — eine rundliche Knolle: krompir v oblicah, gekochte ganze Erdäpfel; — kuhana drobna repa, Goriška ok., Lašče in drugod-Erj. (Torb.), Jarn., Cig., C.; repa v oblicah, Z.; — der Rollstein (kamen, kateri se je v potočni strugi obrusil), Notr.-Erj. (Torb.), Erj. (Min.); — eine runde Erhöhung, Cig.; — 2) die Oranienkirsche, Cig.; — 3) ǫ́blica, die Rundung, Svet. (Rok.).
obstojèč, -ę́ča, adj. haltbar, Jan.; o. krompir, jvzhŠt.; dauerhaft, Z., C.; prijazen v hudem ne more obstoječa biti, Kast.; — prim. obstati I. 2).
ogrébsti, -grébem, vb. pf. 1) umscharren, umhäufeln, Cig., Jan.; krompir o., Cig.; koruzo o., jvzhŠt.; — 2) abscharren: sneg s strehe o., Cig.; o. dimnik, den Ruß aus dem Schornsteine scharren, Cig.; — roj, čebele o. v panj (košnico), den Bienenschwarm in einen Stock (Korb) fassen, einkörben, Cig.; — 3) bekratzen, Cig.; mačke so ga ogreble, Vrt.; strela lipo nekoliko osmodi in ogrebe, LjZv.; — ritzen, Erj. (Min.).
olúpiti, -im, vb. pf. schälen: o. jabolko, krompir, drevo; o. se, sich losschälen; — = odreti, schinden: o. ovco, C.; — o. človeka, einen Menschen berauben, C.
osípati, -sȋpam, -pljem, vb. impf. ad osuti; 1) umschütten, beschütten, umstreuen; s peskom o., Cig.; — behäufeln, Cig., Jan.; krompir, koruzo, hmelj o., Cig., C., LjZv.; — o. se koga, jemanden in Menge umgeben: z veliko častjo se ga osipajo, Ravn.-Mik.; — 2) in Menge herabfallen machen: lehka sapa je osipala z vej bela cvetna peresa, Jurč.; o. se, in Menge herabfallen: cvetje se osiplje; žitno zrnje se pri zvezavanju in nakladanju iz klasja osiplje, Erj. (Torb.); o. se, die Blätter verlieren: drevje se osiplje; sich abschuppen: po osepnicah se koža osiplje, Levst. (Nauk); — (osípati pf. = osuti, Mur., Št.).
osípčən, -čna, adj. bröslich, leicht zerfallend, mulmig, mehlig, Jan.; o. kuhan krompir, Gor.-M.
osúti, -spèm, (-sȗjem), vb. pf. 1) rings umschütten; o. krompir, die Kartoffeln behäufeln, Cig.; — beschütten: o. s peskom; — nebo se je osulo z zvezdami, Erj. (Izb. sp.); — sich bemächtigen: strah me ospe, Jan.; — 2) o. se, abfallen (von Laub, Blüten, Trauben, Samen u. dgl.); grozdje se je osulo, Z.; Oh, cvetje je rahlo, Črez noč se ospe, Greg.; — sich entlauben: drevje se je osulo, die Bäume haben das Laub verloren; die Blüten verlieren: roža se osuje, Preš.; — abrieseln (vom Sande), Cig.; herausfallen (vom Samen), Mur.; abrispen: oves se osuje, Cig.; — 3) o. se, ausschlagen, ausfahren (vom Hautausschlag), Cig., Jan.
počešę̑rka, f. zadnji obrok jedi kakršnega koli pridelka; n. pr. "denes je krompirjeva počešerka", veli gospodinja, kadar pristavlja zadnji krompir, Vrsno (Tolm.)-Erj. (Torb.).
podzę̑mljica, f. = krompir, die Kartoffel, der Erdapfel (solanum tuberosum), Jarn., Cig., Jan., Tuš. (R.), Kor.-Levst. (Rok.), Gor.; — die Kohlrübe (Unterkohlrabi), Senožeče-Erj. (Torb.).
pogíniti, -gȋnem, vb. pf. zugrunde gehen, umkommen; v vojski, od žeje p.; (tudi o neživih stvareh) verderben: krompir pogine, Mariborska ok.-Kres.
pozę̑mica, f. = podzemljica, krompir, Tuš. (R.).
prážiti, prȃžim, vb. impf. schmoren, rösten, prägeln; praženo meso, SlGor.; pražen krompir, geröstete Erdäpfel, Gor., SlGor.; dünsten, Cig., Jan.; pražena jabolka, gedünstete Äpfel, Gor.; im Fett backen: krape, jajca p., SlGor.; tudi: zabel p., SlGor.
presúšati, -am, vb. impf. ad presušiti, Cig., Jan., C.; durchtrocknen: krompir se lepo presuša, jvzhŠt.
prstnína, f. das Erdgemüse: repa, korenje, krompir, pesa, Dol.
razsípčən, -čna, adj. 1) "razsipčno je vse, kar se rado razsiplje: kuhan krompir, kostanj, žganci itd.", bröcklig, Lašče-Erj. (Torb.), Polj.; razsipčna zemlja, prst, Vrtov. (Km. k.), Dol.; studenci so trgali razsipčne bregove, Levst. (Močv.); — zerreiblich, Cig.; — 2) verschwenderisch, Gor.
razsúti, -spèm, (-sȗjem), vb. pf. 1) auseinanderschütten, verschütten; — smeh r., in lautes Lachen ausbrechen, V.-Cig.; — zerstreuen; r. žalost kakor meglo, Jap. (Prid.); r. se, sich zerstreuen: razsuli so se po krčmah, LjZv.; — 2) zerstören, Cig., Jan.; — r. se, zerfallen; lonec, škaf se je razsul; kuhan krompir se razspe; cvetje se razspe; Tak' po Dunaju letiš, Da se iskre kujejo, Okna pa razsujejo, Npes.-K.
rẹ̑pnica 2., f. 1) das Rübenwasser; — 2) die Rübengrube, Dict., Guts.-Cig., Mur.; = podzemeljska jama, v kateri repo in tudi krompir hranijo, jvzhŠt.; — 3) = repnik 3), repna nat, Jan., Poh.; — 4) črna, repi podobna smokva, Goriška ok.-Erj. (Torb.); — 5) der Kriebelrettig (raphanus raphanistrum), BlKr.
ríti, rȋjem, vb. impf. 1) wühlen; svinje rijejo po njivi; krt rije pod zemljo; za čim r., nach etwas wühlen, graben, Cig.; — 2) = iz zemlje kopati gomoljaste sadeže, graben: r. krompir, repo, korenje itd., rije se tudi trn iz kože, Tolm.-Erj. (Torb.); — 3) r. se, sich drängen, Jan.
sadíti, -ím, vb. impf. pflanzen, setzen; peške, koščice, krompir, salato, trsne ključe, drevesca s.; govori, kakor da bi rožice sadil, er spricht schön; — (pren.) dvojbo komu s. v srce, Jurč.
sirovína 2., f. 1) eine rohe Sache, Rohes, Mur., Cig.; po sirovini diši, jvzhŠt.; — das Rohfutter, das Grünfutter, C.; pos. repa, korenje, krompir, Nov.-C., Gor.; — frisches Holz, Svet. (Rok.); — der Rohstoff, Jan., Cig. (T.), C.; — 2) ein roher Mensch, Jarn.-Cig., Notr., Gor.
spáriti 1., -pȃrim, vb. pf. dampfen machen, abdämpfen, dünsten; Gradnik ga (krompir) rad v salati je Al' sparjen'ga v kozici, Npes.-K.; s. se, abdampfen, abrauchen; sparjena jed, jvzhŠt.; vino, ki je dolgo na solncu, se spari; — sparjen = vel, welk, vzhŠt.
teríšče, n. 1) die Brechelstätte; — 2) mesto, na katerem je zemlja jako pohojena, ker se je ondukaj vršilo kako delo, Erj. (Torb.); razhojeno mesto, kjer so igrali fantje, ali razžgano mesto, kjer so pekli krompir ali sploh kurili, Gor.; — = bojišče, Cig., Erj. (Torb.); Tol'k' je Turka na terišču, Kol'kor mravelj na mravljišču, Npes.-K.; — der Tummelplatz, Cig., Jan., Cig. (T.); — der Lagerplatz (der Thiere), M.; — die Tenne, C.; — der Vogelherd, Hip. (Orb.).
túrka, f. 1) = krompir, C., Banjščice-Erj. (Torb.); — 2) die Hundszahnwurz (erythronium dens canis), Cig., Medv. (Rok.).
túrkinja, f. 1) = krompir, Tolm.-M.; — 2) podolgovata, zdolaj bela smokva, od katere se jẹ́ samo gornja polovica, Bilje na reki Ipavi-Erj. (Torb.).
usípčən, -čna, adj. leicht zerfallend: u. je krompir, kadar se skuhan rad drobi, Notr.
vodeníčast, adj. 1) = vodeničen, Jan. (H.); — 2) wässerig: v. krompir, vodeničasto sadje, BlKr.
vodeníčav, adj. wässerig: v. krompir, Podkrnci-Erj. (Torb.).
vršíti 2., -ím, vb. impf. 1) zu Haufen bringen, Haufen machen, Cig., Rib.-M.; häufen, aufhäufen, Mur., Cig.; stog v., dem Heuschober die Kegelform geben, Cig.; krompir v. (anhäufeln), V.-Cig.; — 2) ausüben, vollziehen, Jan., Mik., nk.; svoj uradni posel v., DZ., nk.; mašo v., Messe lesen, Svet. (Rok.); — begehen, abhalten, C.; — v. se, vor sich gehen, geschehen, stattfinden, Jan., BlKr.-M., nk.; zdaj se maša vrši, jetzt wird die Messe gelesen, BlKr.-M.; naj se vrši volja božja, es geschehe der Wille Gottes, BlKr.-M.; dela na vodi vrše naj se po zakonih o vodah, Levst. (Nauk).
zasȋpnica, f. = jama v zemlji, v katero zasipajo jeseni repo, korenje, krompir, Svet. (Rok.), Gor.