krȍp krópa m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
kropȋlnica – glej kropīti
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
kropȋlnik – glej kropīti
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
kropílo – glej kropīti
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
kropíti -ím nedov. (ī í) 1. v krščanskem okolju razprševati kapljice blagoslovljene vode po mrliču: kropiti z oljčno vejico;
pren., ekspr. s solzami je kropil njen grob // tako izkazovati spoštovanje mrliču: veliko ljudi ga je prišlo kropit / kropiti mrliča / ekspr. drugi dan so ga že kropili je bil že mrtev2. star. močiti, vlažiti: grmovje ga je kropilo / solze ji kropijo oči
♦ rel. prositi za božjo naklonjenost z delanjem obrednih kretenj z blagoslovljeno vodo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
kropíti -ím nedov. krôpi -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, kropljèn -êna; kropljênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga ~ pokojnika
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
kropíti -ím
nedov.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024
kropīti -ím nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
kropíti, -ím, vb. impf. besprengen; mrliča kropit iti.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
kropiti [kropīti kropím]
nedovršni glagolrazprševati kapljice; škropiti; kropiti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
kropiti glagol
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
kropiti nedov., aspergere, kropiti, pokropiti, poṡhkrofiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
kropiti nedov. kropiti:
vsame shegnano vodo, sazhne po hishi Kropiti nedol., ſuetine, inu Roshenkranze na oknu obejſsi (I/2, 126)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
kropiti glag. nedov. ♦ P: 12 (TC 1555, TR 1558, TL 1561, TAr 1562, TO 1564, TL 1567, KPo 1567, TC 1575, JPo 1578, DB 1578, TT 1581-82, DB 1584)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
kropiti
TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
kropiti ► kˈrȯpit -in nedov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
kropljênje -a s (é) glagolnik od kropiti: kropljenje mrliča / kropljenje z blagoslovljeno vodo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
mrlìč -íča m (ȉ í) 1. mrtev človek, zlasti do pogreba: dati, položiti mrliča na mrtvaški oder, v krsto;
pokopati mrliča;
prepeljati mrliča na pokopališče;
bled kot mrlič;
bilo je tiho, kot da bi imeli mrliča v hiši / bedeti pri mrliču / odnesti mrliče in ranjene mrtve ljudi, mrtve / v krščanskem okolju: kropiti mrliča; zvoniti mrliču; pren., ekspr. živel je še, vendar je bil mrlič // po ljudskem verovanju duh mrtvega v njegovi prejšnji podobi: na pokopališču so se prepirali mrliči; srečati mrliča 2. ekspr. neživahen, nedružaben človek: zakaj si tak mrlič
● čeb. žarg. mrlič mrtva, odmrla čebelja družina; ekspr. politični mrlič človek, ki mu je popolnoma onemogočeno politično delovanje; ekspr. bolnik je bil živ mrlič zelo bled, shujšan; ekspr. on je živ mrlič smrtno bolan
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
obesiti -im dov. obesiti:
Ali ſakaj Bug je bil ſapovedal te ſgonzhizhe na ta mashni plajsh obeſſit nedol. ǀ ga je bil puſtil na gauge obeſit nedol. ǀ hozheua mojga Ranziga skopat, inu na mejſti tiga vkradeniga nagauge obeſsit nedol. ǀ Fridericus Ceſſar je bil sapovedal eniga Sholneria obeiſſit nedol. ǀ sapovej obejſit nedol. tiga ſaurashniga Amana ǀ de bi imela en erdezh shterk skuſi ſvoje oknu obejſſit nedol. ǀ sapovei S. Blasha ſlezhi, inu sa roke obeiſit nedol. ǀ sa tiga volo je bil shal ſam ſebe obeſſit namen. ǀ Rabel ga obejſſi 3. ed., ali shterk ſe uterga ǀ na ſvojo shtazuno ga obeiſi 3. ed. naprudai ǀ k' sadnimu zaga, ter ſe obejſſi 3. ed. ǀ sazhne po hishi Kropiti, ſuetine, inu Roshenkranze na oknu obejſsi 3. ed. ǀ na ſtran obeſſi 3. ed. eno votlo buzho ǀ Ner poprej lan dolgu zhaſſa ga tauzhejo taraio, predeio, ſukajo thkaio, mozhio, na ſonze ſtauio, na lufft ga obejſyo 3. mn. ǀ ony obeniga negajshlaio, ne tudi obeishio 3. mn., ampak Rihtnim hlapzom yh zhes dadò ǀ Montanus ſam ſebe je bil obeſil del. ed. m ǀ Raab kakor ty shpegary ſo bily odshli, prezej ta shterk skuſi oknu je bila obejſsla del. ed. ž ǀ Scapulir je urshoh, kateriga mati je bila otroku na urat obejshila del. ed. ž ǀ Edn je kradil, ter ſo ga obeſſili del. mn. m ǀ ty paklenski rabelny vaſſ bodo na paklenske gauge obejſili del. mn. m ǀ ſo zitre, inu gosli na shkale obeiſili del. mn. m obesiti se obesiti se:
Abſolon pak ſa ſvoje laſſij na en hraſt ſe je bil obeſſil del. ed. m ǀ morebiti de je zagal, ſe obeiſil del. ed. m, ali v' vodo skozhil ǀ najde kmeta de ſe je nen hrast obeſel del. ed. m ǀ na gerlu mu ſe je bila obſsila del. ed. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
plášiti, plȃšim, vb. impf. schrecken; — scheuchen; p. koga v puščavo, jemanden in die Wüste jagen, Ravn.; — p. koga z vodo, = kropiti mu vodo v obraz, Podkrnci-Erj. (Torb.); — p. se, erschrecken, scheuen, scheu sein; konj se rad plaši, das Pferd scheut gerne.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
pokropíti -ím dov. pokrópil -íla, nam. pokropít/pokropìt; pokropljênje; drugo gl. kropiti (í/ȋ í) koga ~ mrliča; ~ z oljčno vejicopokropíti se -im se (í/ȋ í) ~ ~ in pokrižati
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
pokropīti – glej kropīti
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
pokropiti dov., aspergere, kropiti,
pokropiti, poṡhkrofiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
poškrofiti dov., F
2,
aspergere, kropiti, pokropiti,
poṡhkrofiti;
perspergere, poṡhkroffiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
razkropīti – glej kropīti
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
razkropljénost – glej kropīti
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
Razmerje med »štediti« in »varčevati«
Zakaj glagol štediti ni slovenska knjižna beseda, ampak naj bi bilo knjižno le varčevati. Kaj imamo besedo varčevalo ali varčevalnik namesto štedilnik? Ali je mogoče, da je štedilnik knjižna beseda, štediti pa ne?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
roženkranc -a m rožni venec, tj.
1. molitev rožni venec:
molim en dell Svetiga Roshenkranza rod. ed. ǀ kaj s' eno veliko andoht ty Angely prutu S. Roshenkranzu daj. ed. imaio ǀ povei meni, kadar sta ſama vukupaj morebite de molite S. Roshenkranz tož. ed. ǀ 60. Lejt vsak dan cell Sveti Roſhenkranz tož. ed. je molil ǀ ſak dan S. Roshenkronz tož. ed. je molila ǀ Imate S. Roſſenkranz tož. ed. molit, inu nikar burffle, inu kegle okuli metat ǀ per s. Roshenkranzu mest. ed. vam nej mogozhe zhuti ǀ Potroshtaite tudi vy Nem. Nem. dusho vashe ranze shene, mosha, brata, ſeſtre, ſtriza, tete, priatela, inu priatelze s' enim S. Roshenkranzam or. ed. 2. na nit ali verižico nanizane kroglice za štetje pri molitvi rožni venec:
ſe je ſmeiala, inu ſvoie nage bele perſij kasala, roshenkranz tož. ed. v'rokah dershala ǀ veno roko vſame en velik Roshenkranz tož. ed., v'to drugo eno dolgo palzo ǀ cell dan v'zerkvi tizhj, Rosenkranz tož. ed. v'roki dershj, inu drema ǀ v'Capucinersko ſuknio ga oblezheio, roshenkronz tož. ed., inu Boshyo Martro v'roke mu postavio ǀ na mejſti S. Roshenkranza rod. ed., Quarte, inu maiolike v' rokah dershite ǀ s' Roshenkranzam or. ed. ſe je igrala, inu taku v'Zerkvi je pohushajne dellala ǀ sazhne po hishi Kropiti, ſuetine, inu Roshenkranze tož. mn. na oknu obejſsi ǀ kateri bi v'rokah roſſenkranze tož. mn., almoshne, inu dobra Bogu dopadezha della imeli ← nem. Rosenkranz ‛rožni venec’; molitev se praviloma navaja s prilastkom sveti, priprava pa le izjemoma.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
svetinja -e ž svetinja:
tajſtu truplu je ena velika ſvetinya im. ed. ǀ taiſto Svetinio tož. ed. vſakateri Angel je hotel dotekniti ǀ sazhne po hishi Kropiti, ſuetine tož. mn., inu Roshenkranze na oknu obejſsi ǀ S. Kath. Kersh. Cerku je sapovedala ſvetinie tož. mn. tyh Boshyh Marternikou poſtavit na tu ner Svetéshi meſtu
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
škropíti -ím nedov. (ī í) 1. s kapljicami, curki tekočine močiti, vlažiti: škropiti vrtno trato, ulico;
škropiti koga v obraz;
škropiti komu čelo z vodo;
škropiti se po prsih / ekspr. avtomobil je škropil mimoidoče / pri umivanju je škropil okoli sebe 2. nepreh. v kapljicah, curkih hitro razprševati se: avtomobil je drvel in blato je škropilo;
brezoseb. tolkel je po vodi, da je škropilo na vse strani / ekspr. udarjal je po razbeljenem železu in iskre so škropile na vse strani letele3. razprševati po čem tekočo snov, da se preprečijo bolezni, uničijo škodljivci: škropiti sadno drevje;
škropiti krompir;
škropiti proti plesni;
škropiti z modro galico 4. brezoseb. v redkih kapljah deževati: zvečer je začelo škropiti / v osebni rabi ves dan je škropil dež 5. nar. kropiti: škropiti mrliča / škropiti z blagoslovljeno vodo
● ekspr. škropiti napadalce s kroglami streljati nanješkropèč -éča -e:
govoril je, škropeč slino na vse strani
škropljèn -êna -o:
škropljeno drevje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
škropīti -ím nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
škropȍt -óta m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
špīkati1 špȋkam nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
uròk, -rǫ́ka, m. 1) die Behexung, die Beschreiung; navadno pl. uroki; uroke dobiti, imeti, beschrien, verhext werden (sein); človeka in živine se primejo uroki od hudega pogleda, od hvale itd.; uroke topiti = ogljenčke v vodi potapljati in s to vodo uročeno bitje kropiti in zmakati, jvzhŠt.; — 2) das Schicksal, Met., C., Kras-Zora; po čudnih urokih ali namerah, Ravn.; — 3) na úrok, alles Ernstes, förmlich, vollends, vzhŠt.-M.; na urok koga tožiti, jemanden förmlich klagen, Št.-Mik.; na u., tüchtig, Mik.; na u. dež gre, vzhŠt.; ljudje že na u. kopljejo, man ist schon tüchtig mit dem Graben beschäftigt, ogr.-Nkol.; — 4) die bestimmte Zeit, C.; zdaj je urok, da jesti prineseš, C.; — die Frist, der Termin, Jan., C.; — die Tagsatzung, Št.-Cig., Jan.; — 5) die Erbschaft, das Erbe, ogr.-C., Mik.; — tudi: úrok, úroki, Št., BlKr.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
žegnan -a prid. 1. blagoslovljen:
posdraulen, inu shegnan im. ed. m bodi moj lubi tovarsh ǀ stutaushenKrat ſrezhni, veſseli, inu shegnani im. ed. m dol. dan na Kateri nepade toshba Iobaua ǀ drugu jutru ta shegnana im. ed. ž ſemla tu prekletu truplu vun vershe ǀ lepshi ym dishi duh od prate v' kuhini, kakor shegnanu im. ed. s kadillu per Altaryh ǀ kateri ſedj v' tei shegnani mest. ed. ž Moshtranzi ǀ vsame shegnano or. ed. ž vodo, sazhne po hishi Kropiti ǀ shegnani im. mn. m bodite do vekoma ǀ shegnane im. mn. ž tvoje Svete Rokè katire ſo mene pejſtovale, inu meni ſtregle ǀ Shegnane im. mn. ž/s jeſelza, katere nam shrokust tyn Nebeſs doseſheio ǀ andohtlivu tvoje shegnane tož. mn. ž rokè kushnem 2. posvečen:
ta shegnani im. ed. m dol. ublat ſe je bil preobernil veniga lepiga bobizha ǀ ſtaliza je bila ena ſhegnana im. ed. ž Cerku ratala ǀ Manna je li ena ſenza bila tiga shegnaniga rod. ed. m Vblata ǀ krajl Baldaſſar je preuſetnu pyl s'te shegnane rod. ed. ž poſſode ǀ kakor je bil od ſmerti gori vſtal, takushen v' ta shegnani tož. ed. m dol. vblat pride ǀ de ſe najdem pod tem shegnanim or. ed. m ublatu na Altariu ǀ kateriga nepelejo jeleni, kakor ſo pelali Aureliana, ampak te kronane glave teh Papeshu, Cardinalu, shkofu, inu shegnanih rod. mn. Maſhniku ǀ Mashniki s' veliko andohtio, inu pohleunoſtio v' ſvoih shegnanih mest. mn. rokah Taiſtiga noſſio → žegnati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.