krôtek in kroták krôtka -o tudi -ó prid., krotkêjši (ó ȃ ó) 1. ki človeka ne napada, mu ne povzroča težav: krotek pes, vol / krotka čreda / ko so se konji izdivjali, so postali krotki / ekspr. zver je bila čisto krotka v njenih rokah 2. ekspr. miren, poslušen, ponižen: krotek in ponižen človek;
dobil je krotko ženo;
krotek kot jagnje / v trenutku je bila krotka // ki izraža, kaže mirnost, poslušnost, ponižnost: njen pogled je bil krotek / krotke oči / krotek značaj 3. ekspr. ki se pojavlja v neizraziti obliki: nalivu je sledil krotek dež;
krotka sapa
♦ čeb. krotke čebele čebele, ki ne pikajo radekrôtko in krotkó prisl.:
gleda krotko in vdano; krotko prenašati trpljenje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.