Tiskanje

tropsko drevo z zelo debelim deblom in velikimi užitnimi plodovi podolgovate oblike, po izvoru iz Afrike ali Avstralije; primerjaj lat. Adansonia; SINONIMI: baobab

1.1.

2.

ekspresivno kdor (rad) jé kruh

STALNE ZVEZE: opičji kruhovec
ETIMOLOGIJA: ↑kruh

búčnica búčnice samostalnik ženskega spola [búčnica]

1.

navadno v množini bučno seme, navadno užitno

2.

kulturna rastlina s plazečim se steblom, zvezdastimi cvetovi in trebušastimi plodovi; primerjaj lat. Cucurbitaceae; SINONIMI: iz botanike bučevka

FRAZEOLOGIJA: prodajati bučnice (komu)
ETIMOLOGIJA: ↑buča

korúzni korúzna korúzno pridevnik [korúzni]

1.

ki je v zvezi s koruzo 1.

ki je iz koruze 1.1. ali vsebuje koruzo 1.1.

STALNE ZVEZE: koruzna bulava snet, koruzna vešča, koruzni hrošč
ETIMOLOGIJA: ↑koruza

skúta skúte samostalnik ženskega spola [skúta]

1.

mehek nezorjen mlečni izdelek, narejen iz sirotke ali mleka

1.1.

STALNE ZVEZE: albuminska skuta, sirarska skuta, sladka skuta
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz neke roman. predloge, sorodne s furl. scòta < lat. excocta, deležnik od excoquere ‛pokuhati’, iz lat. ex ‛iz’ + coquere ‛kuhati’, prvotno torej ‛pokuhana (jed)’ - več ...

krúhov krúhova krúhovo pridevnik [krúhou̯ krúhova krúhovo]

1.

ki je v zvezi s kruhom

1.1.

STALNE ZVEZE: kruhova skodelica, kruhova štruca, kruhov hren
ETIMOLOGIJA: ↑kruh

belúšev belúševa belúševo pridevnik [belúšeu̯ belúševa belúševo]

1.

ki je del beluša 1.; SINONIMI: špargljev

2.

ki je del beluša 1.1.; SINONIMI: belušni

2.1.

belušev 1.1.

beluše 1.1.

;

SINONIMI:

belušni, špargljev

ETIMOLOGIJA: ↑beluš

bèzeg bèzga in bezèg bezgà samostalnik moškega spola [bə̀zək bə̀zga] in [bəzə̀k bəzgà]

1.

grm ali nizko drevo z drobnimi rumenkasto belimi cvetovi v socvetjih in črnimi plodovi; primerjaj lat. Sambucus nigra; SINONIMI: iz botanike črni bezeg

1.1.

STALNE ZVEZE: črni bezeg, divji bezeg, smrdljivi bezeg, španski bezeg
ETIMOLOGIJA: = hrv. kajk. bezek, nar. srb. bázag, sorodno še hrv. bàzga, čak. bȃzd, nar. rus. bóz, češ. bez < pslov. *bъzgъ, *bъzdъ, *bъzъ, morda prvotno *bъzdъ, iz ide. *bheu̯‑‛napihniti, nabuhniti’ + *(o)zdo‑ ‛veja’, prvotno *‛napihnjena, nabuhla veja’ - več ...

čebelárski čebelárska čebelársko pridevnik [čebelárski] in [čəbelárski]

1.

ki je v zvezi s čebelarji1 ali čebelarstvom

ETIMOLOGIJA: ↑čebelar

čêsen čêsna samostalnik moškega spola [čêsən]

1.

začimbna rastlina z razvejanim steblom in podzemno čebulico s stroki belkaste barve; primerjaj lat. Allium sativum

1.1.

STALNE ZVEZE: divji česen, medvedji česen
ETIMOLOGIJA: = hrv. kajk. čèsen, knjiž. čèsan, bolg. čésъn < pslov. *česnъ, iz *česnǫti ‛razčesniti, razklati’ - več ...

inčún inčúna samostalnik moškega spola [inčún]

1.

sardeli podobna morska riba s tankim modrikastim trupom in zašiljenim gobcem, ki navadno živi v velikih jatah; primerjaj lat. Engraulis encrasicholus; SINONIMI: sardon

1.1.

;

SINONIMI:

sardon

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek hrv. ìnćūn iz ben. it. incio - več ...

káčji káčja káčje pridevnik [káčji]

1.

ki je v zvezi s kačami 1. ali gojenjem kač 1.

;

SINONIMI:

kačast

STALNE ZVEZE: enakokrili kačji pastir, kačja brada, kačja dresen, kačja slina, kačja smreka, kačji pastir, raznokrili kačji pastir
FRAZEOLOGIJA: kačja slina, kačje gnezdo
ETIMOLOGIJA: ↑kača

lósos lósosa samostalnik moškega spola [lósos]

1.

večja riba s sivkastim telesom s črnimi pikami, ki navadno živi v morju in se drsti v rekah; primerjaj lat. Salmo salar; SINONIMI: iz zoologije atlantski losos

1.1.

;

SINONIMI:

atlantski losos

STALNE ZVEZE: atlantski losos, pacifiški losos
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz češ. losos, tako kot rus. losósь, ukr. lósosь < pslov. *lososь, sorodno z litov. lašišà, latv. lasis, nem. Lachs, stnord. lax, toh. B laks ‛riba’ iz ide. *lak'- ‛pika, pikast’ po pikčasti koži - več ...

résa1 rése samostalnik ženskega spola [résa]

grmičasta rastlina z navadno vijoličastimi cvetovi v dolgih, pokončnih socvetjih; primerjaj lat. Erica

STALNE ZVEZE: drevesasta resa, jesenska resa, planinska resa, spomladanska resa
ETIMOLOGIJA: ↑vresa

sírovka2 sírovke samostalnik ženskega spola [sírou̯ka]

manj formalno štručka z zapečenim sirom na skorji

ETIMOLOGIJA: ↑sir

smrdljívka smrdljívke samostalnik ženskega spola [smərdljíu̯ka]

1.

rastlina, zlasti okrasna cvetlica, z neprijetnim vonjem

2.

regratu podobna rastlina z blagim vonjem po krompirju, ki raste v listnatih gozdovih, ali njen del; primerjaj lat. Aposeris foetida

3.

neužitna ali strupena goba neprijetnega vonja

4.

grozdje trte izabele z večjimi temno vijoličnimi grozdi s tršim ovojem

5.

večja rastlinojeda ali plenilska stenica s telesom v obliki ščita in petdelnimi tipalkami, ki se brani z izločkom neprijetnega vonja; primerjaj lat. Pentatomidae

6.

slabšalno ženska, ki oddaja neprijeten vonj

7.

slabšalno ženska, ki se ji pripisuje nemoralnost, ničvrednost

STALNE ZVEZE: zelena smrdljivka
ETIMOLOGIJA: ↑smrdljiv

arašídov arašídova arašídovo pridevnik [arašídou̯ arašídova arašídovo]

ki je iz arašidov 1.1. ali vsebuje arašide 1.1.; SINONIMI: kikirikijev

ETIMOLOGIJA: ↑arašid

bábica bábice samostalnik ženskega spola [bábica]

1.

mamina ali očetova mama v razmerju do njunih otrok; SINONIMI: ljubkovalno babi, neformalno, koroško bica, neformalno, primorsko nona, neformalno, štajersko oma

ekspresivno

ekspresivno

ekspresivno

navadno v množini

ekspresivno

;

SINONIMI:

neformalno, primorsko, ekspresivno nona

2.

ženska, ki se poklicno ukvarja z vodenjem porodov

3.

manjša morska riba brez lusk, z močnimi čeljustmi in plosko glavo; primerjaj lat. Blennioidei

FRAZEOLOGIJA: Veliko babic, kilavo dete.
ETIMOLOGIJA: ↑baba

bakalá glej bakalár

biotín biotína samostalnik moškega spola [bijotín]

iz biologije, iz farmacije vitamin skupine B, topen v vodi, ki se pojavlja zlasti v rumenjaku, jetrih, arašidih in pozitivno vpliva na celično rast, tvorbo, presnovo maščobnih kislin in aminokislin; SINONIMI: iz biologije, iz farmacije vitamin H

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek angl. biotin, nem. Biotin) iz nlat. biotinum, kar je tvorjeno iz gr. biotḗ ‛življenje’

droží droží množinski samostalnik ženskega spola [droží]

1.

nadomestek za kvas, navadno iz ržene moke in vode, ki nastaja ob počasni fermentaciji zmesi

2.

usedlina, ki po koncu vrenja ostane v vinu

ETIMOLOGIJA: = stcslov. droždьję, nar. hrv. drȏžđe, rus. dróžži, češ. droždí < pslov. *drožd'i, *drožd'ьje iz ↑drozga

kájmak kájmaka samostalnik moškega spola [kájmak]

mazav mlečni izdelek iz zorjene smetane kuhanega ovčjega, kravjega mleka, po izvoru z vzhodnega Balkana

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek hrv., srb. kàjmāk iz tur. kaymak, iz kay- ‛čvrst, trd’ - več ...

kméčki kméčka kméčko pridevnik [kméčki]

1.

ki je v zvezi s kmeti 1.; SINONIMI: kmetski

1.1.

kmetje 1.

;

SINONIMI:

navadno ekspresivno

ki je v zvezi s podeželskimi običaji ali njihovim prikazom

3.

ki je značilen za kmetije

4.

ki opisuje življenje, dejavnost kmetov 1.; SINONIMI: kmetski

5.

ki je tradicionalno zasnovan in vsebuje lokalno pridelane sestavine

6.

ki je v zvezi s kmetom 4.

STALNE ZVEZE: kmečka lastovka, kmečka pokojnina, kmečki turizem
FRAZEOLOGIJA: obnašati se kot kmečka nevesta, zdrava kmečka pamet
ETIMOLOGIJA: ↑kmet

kmetoválec kmetoválca samostalnik moškega spola [kmetováləc kmetováu̯ca] tudi [kmetováləc kmetoválca]

kdor se poklicno ukvarja s kmetovanjem

ETIMOLOGIJA: ↑kmetovati

móčnat móčnata móčnato pridevnik [móčnat]

1.

v nekaterih zvezah v obliki močnati ki je iz moke 1. ali vsebuje moko 1.; SINONIMI: mokast, moknat

2.

ki spominja na moko 1. ali je tak kot pri moki 1.; SINONIMI: mokast, moknat

ETIMOLOGIJA: ↑moka

piridoksín piridoksína samostalnik moškega spola [piridoksín]

iz biologije, iz farmacije vitamin skupine B, ki se pojavlja zlasti v mesu, ribah, stročnicah, manj obdelanih žitaricah in pozitivno vpliva na presnovo aminokislin, hormonsko ravnotežje; SINONIMI: iz biologije, iz farmacije vitamin B6

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. pyridoxine, okrajšano iz pyrid(ine) ‛piridin’ +(hidr)oks(imetil) + ↑(vitam)in

ríčet ríčeta samostalnik moškega spola [ríčet]

jed iz oluščenih zrn ječmena, fižola, navadno z dodatkom mesa

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz štaj. nem. Ritschet, Ritschert, prvotno ‛sluzasta jed’, iz nar. nem. ritschen, knjiž. rutschen ‛drseti, spodrsniti’ - več ...

sírček sírčka samostalnik moškega spola [sírčək]

1.

navadno ekspresivno sir, zlasti manjši ali v manjšem kosu

1.1.

navadno ekspresivno

ETIMOLOGIJA: ↑sir

sírkov sírkova sírkovo pridevnik [sírkou̯ sírkova sírkovo]

ki je del sirka1 1.

neformalno, zahodno ki je iz koruze ali vsebuje koruzo

ETIMOLOGIJA: ↑sirek

sírotka sírotke samostalnik ženskega spola [sírotka]

tekočina, ki kot stranski produkt ostane pri izdelavi sira, skute

STALNE ZVEZE: sekundarna sirotka
ETIMOLOGIJA: = hrv. sȉrutka < pslov. *syrǫtъka, glej ↑siriti - več ...

špehôvka špehôvke samostalnik ženskega spola [špehôu̯ka]

neformalno jed iz razvaljanega in zvitega kvašenega testa z nadevom iz ocvirkov, koščkov slanine; SINONIMI: ocvirkovica, ocvirkovka

ETIMOLOGIJA: ↑špeh

amaránt amaránta samostalnik moškega spola [amaránt]

1.

kulturna rastlina z grozdastimi socvetji navadno svetlo vijoličaste barve in užitnimi semeni, po izvoru iz Srednje Amerike; primerjaj lat. Amaranthus

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Amarant iz lat. amarantus ‛rastlina Celosia cristata, petelinov greben’, to iz gr. amárantos ‛večen, trajen, nevenljiv’

hám medmet

1.

uporablja se, ko govorec želi, da ogovorjeni, zlasti otrok, odpre usta in vzame hrano

1.1.

2.

navadno ponovljeno ponazarja hranjenje, goltanje, žretje

3.

kot glagol, navadno podvojeno, ekspresivno jesti, pojesti

ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki ponazarja odpiranje in zapiranje ust

kràp2 krápa samostalnik moškega spola [kràp]

navadno v množini jed iz testa iz ajdove ali pšenične moke, zlasti v obliki polkrožnega žepka s skutnim nadevom

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz srvnem. krapfe ali stvnem. chrapfo v pomenu ‛vrsta peciva, vrsta cmoka’ - več ...

krompírjevka krompírjevke samostalnik ženskega spola [krompírjeu̯ka]

1.

zeleni, nadzemni del krompirja; SINONIMI: krompirjevec

2.

voda, v kateri se je kuhal krompir

3.

juha s krompirjem

4.

okrasni grm ali manjše drevo s suličastimi listi in modrimi, vijoličastimi ali belimi cvetovi z rumenim osrednjim delom in kroglasto krošnjo; primerjaj lat. Solanum rantonnetii, Lycianthes rantonnetii; SINONIMI: iz botanike rantonetijeva krompirjevka

5.

neužitna kroglasta goba z debelo hrapavo ovojnico bele ali rjavkaste barve in brez beta; primerjaj lat. Scleroderma citrinum

STALNE ZVEZE: rantonetijeva krompirjevka
ETIMOLOGIJA: ↑krompir

mákovka mákovke samostalnik ženskega spola [mákou̯ka]

1.

manj formalno štručka, posuta z makovimi semeni

2.

iz botanike cvetoča rastlina s številnimi drobnimi semeni, ki izloča mleček; primerjaj lat. Papaveraceae

ETIMOLOGIJA: ↑makov

mókast mókasta mókasto pridevnik [mókast]

1.

ki je iz moke 1. ali vsebuje moko 1.; SINONIMI: močnat, moknat

2.

ki spominja na moko 1. ali je tak kot pri moki 1.; SINONIMI: močnat, moknat

STALNE ZVEZE: mokasta jablanova uš, mokasta kapusova uš, mokasta uš
ETIMOLOGIJA: ↑moka

slaník slaníka samostalnik moškega spola [slaník]

1.

riba sled kot hrana, jed, navadno sušena in konzervirana

1.1.

;

primerjaj lat.

Clupea harengus

2.

podolgovato pecivo iz slanega kvašenega testa, prelitega z zmesjo moke, soli in vode

ETIMOLOGIJA: ↑slan

véha2 véhe samostalnik ženskega spola [véha]

trši zunanji odstopajoči list zelja

ETIMOLOGIJA: iz vehati se v pomenu ‛majati se’, podobno kot rus. véha ‛količ, obcestni drog (s šopom slame na vrhu), ki služi kot kažipot v snegu’, češ. věcha ‛šop slame’, polj. wiecha ‛metlica’ < pslov.*věxa - več ...

žogobŕc žogobŕca samostalnik moškega spola [žogobə̀rc]

1.

ekspresivno športna igra, pri kateri igralci z brcanjem spravljajo žogo v gol

2.

ekspresivno športnik, ki se ukvarja z nogometom; SINONIMI: nogometaš, neformalno fuzbaler

ETIMOLOGIJA: ↑žoga + ↑brcati

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika