krúhov -a -o prid. (ú) ki je iz kruha: kruhovi cmoki;
kruhova juha // krušen: kruhova skorja in sredica / kruhove drobtine
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
mečáva1 -e ž (ȃ) - 1. mehki ali mehkejši del česa: srkati mečavo iz hruške, kumare / kruhova mečava sredica
♦ anat. mečava mehko vezivno tkivo med kostmi zgornjega, obokanega dela lobanje pri novorojenčku, dojenčku; mečava še ni zakostenela
// nav. ekspr. mehki, mesnati del telesa: mečava stegen - 2. ekspr. mehka, razmočena tla: gaziti skozi mečavo v dolini; nevarna mečava
- 3. ekspr. mehek, rahel sneg: gaziti v belo mečavo / mečava na cesti je zmrzovala plundra
- 4. knjiž. mehkost: mečava prsi
● redko zunaj je mečava južno vreme, odjuga
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
razhrébati -am dov. (ẹ̄) star. povzročiti, da kaj razpoka, se poškoduje: potres je razhrebal hiše;
stene so se razhrebale / nalivi razhrebajo cestorazhréban -a -o: razhreban štedilnik; razhrebana kruhova skorja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.