opráviti z/s -im z/s
dovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj končati s kom/čim
S svojo prejšnjo družbo je opravil.
2.
v zvezah z imeti nič, ne imeti nič, čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj ukvarjati se s kom/čim
V tej službi ima opraviti z ljudmi.