kúkati2 -am nedov. (ū ȗ) - 1. nav. ekspr. gledati, navadno skrivoma, pritajeno: kukati izza drevesa, vogla; kukati skozi ključavnico; priprl je vrata in kukal v kuhinjo / iz luknje je kukala lisica; pren. izza oblakov je kukalo sonce
- 2. ekspr. izstopati, biti potisnjen iz svoje okolice; gledati: izpod krila ji kukajo čipke / prvi zvončki že kukajo iz zemlje
kúkati1 -am nedov. (ū ȗ) - 1. oglašati se z glasom kuku: kukavica kuka
- 2. navadno v zvezi z ura z zvočnim znakom, ki je podoben glasu kukavice, naznanjati čas: ima uro, ki kuka
pretŕga -e ž (ȓ) nar. pretrgano mesto, luknja: kukati skozi pretrgo v zavesi
● zastar. delala sta na vse pretrge na vse pretege
kúkanje1 -a s (ū) glagolnik od kukati1: iz gozda se sliši glasno kukanje / kukanje ure ga moti
kúkanje2 -a s (ū) glagolnik od kukati2: kukanje izza vogla
lúkati2 -am nedov. (ȗ) zastar. gledati, kukati: lukati izza vogla / lukala je pri vratih v sobo
odkúkati -am dov. (ū ȗ) prenehati kukati, peti: kukavice so odkukale / ura s kukavico je odkukala
špégati -am nedov. (ẹ̑) nižje pog. gledati, navadno skrivoma, pritajeno; kukati: špegati skozi ključavnico, špranjo / špegal je po tujih ljudeh