kumara -e ž kumara: v'Egijpti ſò veliku rib, zheſsna, zhebula, kumer rod. mn., dijn imeli (II, 540) ǀ sheli, inu ijſzhe buzhe, kumare tož. mn., zhebu, inu zheſsen (II, 541) ǀ kumare tož. mn., inu zhebu jeſti (II, 545) ← srvnem. kukumer ← lat. cucumer, cucumis ‛kumara’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.