Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

kúmina, f. = kumena, Cig., Jan., C., Josch.

Slovar stare knjižne prekmurščine

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

kumín -a m kumina: Kumin rasté povsédi po trávnikaj AI 1878, 51
kǜn -a m kumina: Ár deſzetinijete meticzo i koper, i kün KŠ 1771, 77; kün po centi 17 frt AI 1875, kaz. br. 8

Slovar Pohlinovega jezika

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

bunjon [nepopoln podatek] samostalnik moškega spola

kumina

kimelj [kímǝlj] samostalnik moškega spola

rastlina kumina, LATINSKO: Carum carvi, ali njen plod

Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

kumen samostalnik moškega spola

Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

kumina (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) ž, phelandrium kojnska kumena, kojnske marok. Scop.; glej opombo pri geslu konjski

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

kumina -e samostalnik ženskega spola

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

kumina sam. ž ♦ P: 2 (MD 1592, MTh 1603)
Število zadetkov: 9