belíca belíce samostalnik ženskega spola [belíca] 1. oljka s svetlo zelenimi plodovi, po izvoru iz Istre; SINONIMI: istrska belica 1.2. olje iz plodov te oljke
2. iz zoologije majhna sladkovodna riba z dolgim tankim telesom in večjimi očmi, ki leže ikre v posebnem ovoju, da lahko preživijo tudi izven vode; primerjaj lat. Leucaspius delineatus
STALNE ZVEZE: istrska belica, kuna belica ETIMOLOGIJA: ↑bel
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
belíca -e ž (í) rabi se samostojno ali kot prilastek 1. belkasta žival: kokoš belica 2. svetel sadež ali rastlina, ki ga rodi: češnja, figa belica;
pesn. pšenica belica 3. nar. prekmursko jajce: ubiti belico v juho
♦ agr. belica konoplja z moškimi cveti; zool. belica majhna srebrno bela sladkovodna riba, Leucaspius delineatus; kuna belica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
bẹlíca, f. 1) (ime raznim živalim): weißes weibliches Schaf, C.; weiße Ziege, Erj. (Torb.); — kuna b., der Steinmarder, Glas.; — = snežna jerebica, Erj. (Ž.); — die Ringelnatter (coluber natrix), Štrek.; — der Weißfisch (leuciscus), Erj. (Z.); — 2) (ime raznim rastlinam, sadju itd.): neka vrsta pšenice, Valj. (Rad); — der männliche Hanf; — die Weißkirsche; — der Taffetapfel, C., Maribor-Erj. (Torb.); — die Weißbirn, Cig.; Tolm.-Erj. (Torb.); — die weiße Pflaume, C., BlKr.; — bela, obla smokva, C., Goriška ok. in Ip.-Erj. (Torb.); — neka oljika, Ip.-Erj. (Torb.); — neka trta, C., M.; — Črnina se barva, Belica rumeni, Npes.-K.; — 3) das Ei, M., C., ogr.-Valj. (Rad); — 4) der Lutter bei der Erzeugung des Wacholderbrantweins, M., C.; — 5) = svinčena bel, Jan., C., DZ.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
črníca 1., f. 1) ime raznim živalim: črna koza, Erj. (Torb.); — kuna č., der Edelmarder, Svet. (Rok.); — čopasta, mala č., die Haubenente (anas fuligula), Cig.; — velika č., die See-Ente (anas fusca), Cig., Svet. (Rok.); — die Aesculapschlange (coluber Aesculapii), Štrek.; die Schwarznatter (coluber carbonarius), Erj. (Ž.); — der Dintenfisch (sepia), Jan., C., Erj. (Z.); — 2) ime raznemu sadju in rastlinam: črna podolgasta smokva, Goriška ok.-Erj. (Torb.); — neka oljika, Rihenberk-Erj. (Torb.); — die Schwarzkirsche, Cig., Erj. (Torb.), Svet. (Rok.), LjZv.; — = borovnica, die Schwarzbeere, die Heidelbeere (vaccinium myrtillus), Jan., Tuš. (R.), Poh.; — der Samenhanf, Cig., C.; kmet ve, da so dvojne konoplje, da jedna — imenuje jo črnico — rodi, Erj. (Izb. sp.); — das Frauenhaar, (asplenium trichomanes), C., M.; — 3) der Humus, die Dammerde, Cig. (T.), C.; — 4) eine dunkelfärbige Geschwulst, Kr.-Valj. (Rad); — 5) die Schwarzsucht, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čuš [čūš]
samostalnik moškega spolažival podlasica, LATINSKO: foetorius, ali kuna, LATINSKO: Mustela
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
drstíti -ím nedov. dŕsti -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, -èn -êna; drstênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) redk. poditi, preganjati: koga/kaj Kuna je drstila vevericodrstíti se -ím se (í/ȋ í) Postrvi se ~ijo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
drstíti se -ím se nedov. (ī í) razmnoževati se z odlaganjem iker in semenčic: postrvi se že drstijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
HRKPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: simbol
IZGOVOR: [hə̀rə̀kə̀], rodilnik [hə̀rə̀kə̀] in [háêrká], rodilnik [háêrká]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
HRK -- [haerká] m (ȃ) |hrvaška kuna|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
hrvaškiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [hərváški]
ZVEZE: hrvaški sabor, hrvaška kuna
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
košatorèp, -rę́pa, adj. mit buschigem Schwanz: košatorepa veverica, kuna, Zv., Zora; košatorepi lisjak, Str.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
kúna1 -e ž (ú) roparska žival vitkega telesa in kratkih nog: lov na kune
♦ zool. kuna belica z belo liso na prsih, Martes foina; kuna zlatica z rumeno liso na prsih, Martes martes// pog. kunje krzno: ovratnik iz kune
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
kúna2 -e ž (ū) od 1994 denarna enota Hrvaške: plačeval je v kunah;
vrednost kune na deviznem trgu / hrvaška kuna
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
kúna1 -e ž (ú) lov na ~e; snov., knj. pog. ovratnik iz ~e
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
kúna2 -e ž (ú; ȗ) |denarna enota|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
kúna -e
ž
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024
kúna -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
kuna2
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
kúna, f. 1) der Marder; k. belica, der Haus- oder Steinmarder (mustela foina), Erj. (Ž.), = hišna k., Cig.; gozdna k., der Baum- oder Edelmarder (mustela martes), tudi: plemenita k., Erj. (Ž.), ali: k. zlatica, Cig., Jan., Svet. (Rok.), Rib.-Levst. (Zb. sp.); — 2) psovka dolgočasni ženski, ki vedno javče, Pjk. (Črt.); — 3) die weibliche Scham, Mur.; — tudi: kunà, Kr.-Valj. (Rad).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
kǜna -e ž kuna: Potom je szkopcom liszice i küne lovo AI 1875, kaz. br. 7; Küna AI 1878, 10
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
kuna [kúna]
samostalnik ženskega spolažival kuna, LATINSKO: Mustela
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
kuna samostalnik ženskega spola
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
kuna ž, martes, kuna, madra, madrovina
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: kuna ž, martes kuna, kuneza
[Verant.59: Martes, Ein marder, Kuna, Kunicza]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
kuna -e
samostalnik ženskega spola
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
kuna sam. ž ♦ P: 3 (DB 1584, MD 1592, MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
kuna
TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
kuna ► ˈkėna -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
kunica
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
kúnica, f. 1) dem. kuna; — kuníca, der Marder, Guts., Cig., Jan.; — 2) die Schafgarbe (achillea millefolium), C., Z.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
kunica (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) ž, martes kuna,
kuneza; glej opombo pri geslu kuna
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
kürèčnik -a m kurnik: Küna V kürečnikaj vnogo kvára včini AI 1878, 10
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
kürèčnjek -a m kurnik: kokôsi szo dolizletele z-szedala (kürecsnyeka) KAJ 1870, 100; [kuna] zná se okrásti v kürečnjek i zgrábi edno kokoš za drügov AI 1878, 9
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
lisíca lisíce samostalnik ženskega spola [lisíca] 1. manjša zver rdečkasto rjave barve z daljšim gobcem in košatim repom; primerjaj lat. Vulpes vulpes 1.2. manj formalno krzno te živali
2. ekspresivno kdor zna okoliščine dobro, spretno izkoristiti sebi v prid; SINONIMI: ekspresivno lisjak
3. v množini priprava iz dveh povezanih obročev za vklepanje aretirancev, zapornikov
4. v množini jeklena priprava, ki se priklene na kolo nepravilno parkiranega vozila za preprečitev vožnje
STALNE ZVEZE: arktična lisica, leteča lisica, lov na lisico, morska lisica, polarna lisica, puščavska lisica, srebrna lisica FRAZEOLOGIJA: lisice škrtnejo na (čigavih) rokah (koga), znajti se v lisicah, zvit kot lisica ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. lìsica, rus. lisíca, polj. lisica < pslov. *lisica iz *lisъ ‛lisjak’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
máčka máčke samostalnik ženskega spola [máčka] 1. domača žival z ostrimi zobmi in kremplji ter daljšim repom, ki mijavka in lovi miši, ptiče; primerjaj lat. Felis catus; SINONIMI: maček
2. zver z gosto, navadno večbarvno dlako in vpotegljivimi kremplji, ki lovi zlasti ponoči; primerjaj lat. Felidae
3. ekspresivno privlačna ženska
4. ekspresivno ženska, ki je v čem izkušena, spretna
STALNE ZVEZE: divja mačka, morska mačka, norveška gozdna mačka, perzijska mačka, sabljastozoba mačka, siamska mačka, velika mačka, zamorska mačka, zelena zamorska mačka FRAZEOLOGIJA: gledati se kot pes in mačka, hoditi kot mačka okrog vrele kaše, igra mačke z mišjo, igrati se mačke in miši (s kom), igrati se s kom kot mačka z mišjo, prenašati kaj kot mačka mlade, presti kot mačka, Črne mačke prinašajo nesrečo., Ko mačke ni doma, miši plešejo., Ko mački stopiš na rep, zacvili., Mačka miško, miš pšeničko., Mačke imajo devet življenj., Ni pomembno, kakšne barve je mačka, pomembno je, da lovi miši. ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. mȁčka, slovaš. mačka < slovan. *mačьka iz vabnega klica mac(a) - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
mȃdra, f. 1) = kuna, C.; — 2) eine Art Pelzhaube der Weiber, M.; — iz nem. Marder.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
madra ž, martes, kuna,
madra, madrovina
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
madrovina ž, martes, kuna, madra,
madrovina
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
mȃndra, f. = kuna (Marder), Lašče-Levst. (Rok.); — iz nem.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
mínk -a m (ȋ) zool. ob vodah živeča severnoameriška kuna, Mustela vison: loviti minke;
krzno minka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
sóbolj in sobólj -a m (ọ̄; ọ̑) kuna s krajšim repom in temno rjavim kožuhom, ki živi zlasti v Sibiriji: loviti sobolje;
krzno sobolja / sibirski sobolj // pog. sobolje krzno, soboljevina: ovratnik iz sobolja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
StalinovPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [stálinou̯], ženski spol [stálinova], srednji spol [stálinovo]
ZVEZE: Stalinove orglice
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
štrbúnkniti -em dov. (ú ȗ) ekspr. slišno pasti (v vodo): skala je štrbunknila v vodo;
vedro štrbunkne v vodnjak / štrbunknil je vznak in obležal kot mrtev
● ekspr. kuna je štrbunknila v reko skočila
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
zahŕkati -am dov. (r̄ ȓ) 1. kratko, sunkovito izdihniti z namenom spraviti sluz iz grla: zakašljal je in zahrkal;
od časa do časa je zahrkal
● ekspr. tako je, je zahrkal hrkajoče rekel2. dati kratke, sunkovite glasove: razkačena kuna je zahrkala 3. star. zasmrčati: v spanju se je obrnil in zahrkal
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
zájec zájca samostalnik moškega spola [zájəc] 1. sesalec z velikimi uhlji in dolgimi zadnjimi nogami; primerjaj lat. Lepus 1.2. meso te živali kot hrana, jed
2. sesalec s krajšimi uhlji in krajšimi zadnjimi nogami, ki koplje rove, navadno udomačen; primerjaj lat. Oryctolagus cuniculus; SINONIMI: kunec 2.1. meso te živali kot hrana, jed
3. podoba, ki predstavlja sesalca z velikimi uhlji in dolgimi zadnjimi nogami
4. priprava za sezuvanje čevljev, sestavljena iz manjše deske z dvema rogljema in podpore
5. znamenje kitajskega horoskopa med tigrom in zmajem5.1. kdor je rojen v tem znamenju
6. manj formalno tekač, ki drugim tekačem narekuje tempo teka
7. ekspresivno kdor je bojazljiv, strahopeten ali se mu to pripisuje
STALNE ZVEZE: morski zajec, poljski zajec, velikonočni zajec FRAZEOLOGIJA: buden kot zajec, množiti se kot zajci, poskusni zajec, postreliti koga kot zajce, potegniti zajca iz klobuka, spoznati se na kaj kot zajec na boben, teči kot zajec, ugotoviti, v katerem grmu tiči zajec, ustreliti koga kot zajca, Skoraj ni še nikoli zajca ujel., V tem grmu tiči zajec. ETIMOLOGIJA: = stcslov. zajęcь, hrv., srb. zȇc, rus. zájac, češ. zajíc < pslov. *zajęcь < ide. *g'hōi̯-en-ko- ‛mali skakač’, sorodno z litov. žáisti ‛skakati’, arm. ji ‛konj’, stind. háya-, iz *g'hei̯- ‛živahno se gibati, skakati’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
zlatíca zlatíce samostalnik ženskega spola [zlatíca] travniška rastlina z drobnimi, navadno rumenimi cvetovi; primerjaj lat. Ranunculus
STALNE ZVEZE: kuna zlatica, opojna zlatica, plazeča zlatica, ripeča zlatica, vodna zlatica ETIMOLOGIJA: ↑zlat
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
zlatíca -e ž (í) 1. travniška ali njivska rastlina z majhnimi, navadno rumenimi cveti: trgati marjete in zlatice 2. ekspr. zlatnik: šteti zlatice 3. zastar. zlata ribica: imeti v akvariju zlatice
♦ bot. ripeča zlatica travniška rastlina z dlanastimi listi in zlato rumenimi cveti, Ranunculus acris; vodna zlatica rastlina z belimi cveti, ki raste v stoječih ali počasi tekočih vodah, Batrachium; zool. kuna zlatica kuna z rumeno liso na prsih, Martes martes
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
zlatíca -e ž (í) šopek zlatic; kuna ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
zlatíca, f. 1) kuna z., der Goldmarder, Cig., Jan.; — 2) das Goldfischchen (cyprinus auratus), Erj. (Ž.), Blc.-C.; — neka riba v potocih okolo Notr. Bistrice-Erj. (Torb.); — 3) der Hahnenfuß (ranunculus), Cig., Jan., Nov.-C.; mehurna ali strupena z. (ranunculus sceleratus), travniška z., scharfer Hahnenfuß (ranunculus acris), Tuš. (R.); vodna z., die Dotterblume (caltha palustris), Cig.; = povodna z., Nov.-C.; — 4) das Golderz, Cig., Jan.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
zlȃtka, f. ovčje ime, Erj. (Torb.); — = (kuna) zlatica, Jan. (H.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.