bíomása -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

bratec -tca (bratac) samostalnik moškega spola
1. ekspresivno moški v odnosu do drugih otrok svojih staršev; SODOBNA USTREZNICA: bratec
2. ekspresivno pripadnik krščanske verske skupnosti; SODOBNA USTREZNICA: bratec
FREKVENCA: 7 pojavitev v 4 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

cajg3

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

dę́ža 2., f. = kvas, drožice, C., (diža) jvzhŠt.; — umešeno testo: deža shaja, Podgorjane-Štrek. (LjZv.); — prim. srvn. deisme, frankovsko: dös'n, Sauerteig, Štrek. (LjZv.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

droží droží množinski samostalnik ženskega spola [droží] ETIMOLOGIJA: = stcslov. droždьję, nar. hrv. drȏžđe, rus. dróžži, češ. droždí < pslov. *drožd'i, *drožd'ьje iz ↑drozga
droží -í ž mn. (ȋ ī)
1. nadomestek za kvas, navadno iz prosene moke in mošta: z drožmi pečen kruh ima poseben okus
// star. kvas: ne pozabi kupiti droži
2. usedlina v vinu ali pivu po končanem vrenju: kuhati žganje iz droži; vinske droži

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

droží -í ž mn. -ém -í -éh -mí snov. (ȋ; ȋ í) z ~mi pečen kruh; star. kupiti ~ kvas; vinske ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

droží -í ž mn.
1.
nadomestek za kvas, navadno iz prosene moke in moštapojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. drože, nar. drožice, knj.izroč. drožje
2.
usedlina v vinu ali pivu po končanem vrenju
SINONIMI:
knj.izroč. drože, knj.izroč. drožje
GLEJ ŠE SINONIM: kvas

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

drožȋ -ī ž mn.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

droží droží ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

drožíce -žíc ž mn. (í ȋ)
nar. vzhodno nadomestek za kvas, navadno iz prosene moke in mošta; droži: peči kruh z drožicami

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

drožje -i množinski samostalnik ženskega spola
1. kar se usede, nabere na dnu, navadno v vinu; SODOBNA USTREZNICA: usedlina
1.1 ekspresivno odpadni, neuporabni del česa
2. snov, ki omogoča vzhajanje testa; SODOBNA USTREZNICA: kvas, droži
3. v zvezi drožje od olja tekočina, ki najprej odteka pri iztiskanju oljk; SODOBNA USTREZNICA: oljna pena
FREKVENCA: 22 pojavitev v 9 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

fermȅnt -énta m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Finančna tehnologija, finančnotehnološki
Zanima nas, kateri zapis za angleški fintech , ki označuje ponujanje finančnih storitev z uporabo programske opreme in sodobnih tehnologij, bi bil najbolj primeren v slovenščini. Gre za okrajšavo angleškega termina  financial technology , v daljši obliki se pojavlja tudi kot technology-enabled innovation in financial services  in banking products and services based on technology-enabled innovation . Pojavlja se v zvezah, kot so fintech podjetje , fintech banka , fintech kreditna institucija , fintech poslovni model , fintech rešitve itd. V slovenščini se na mestu levega prilastka pojavljata predvsem obliki fin-tech in fintech. Ker je okrajšava izpeljana iz finančne tehnologije oz. iz pridevnika finančnotehnološki , sprašujemo, ali bi bila primerna okrajšava finteh ? Kateri zapis bi bil glede na sistem slovenskega jezika ustreznejši, npr.  finteh banka ali banka finteh ?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ìnaktivírani pívski kvás -ega -ega -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

kásen -sna prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

kȋsati1 -am nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

kíselkast -a -o [kisəlkast in kisəu̯kast] prid. (ȋ)
nekoliko kisel: kiselkast kruh / kvas ima kiselkast okus / iz odprte kleti je vel zatohel, kiselkast zrak / ekspr. odgovorila je s kiselkastim nasmehom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

klín Frazemi s sestavino klín:
klín s klínom izbíjati, klín s klínom izbíti, klín se s klínom izbíja, obésiti kàj na klín

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

kóv Frazemi s sestavino kóv:
bíti stárega kóva, stárega kóva

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

krùh Frazemi s sestavino krùh:
bíti krúha láčen, bíti ob krúhu in vôdi, bíti [od] krúha pijàn, bíti žé pri krúhu, dóber kàkor béli krùh, dóber kàkor krùh, dóber kot krùh, íti s trebúhom za krúhom, iz té móke ne bo krúha, ob krúhu in vôdi, odíti s trebúhom za krúhom, postíti (se) ob krúhu in vôdi, potrében kot krùh, potrebováti kóga/kàj kot krùh, potrebováti kóga/kàj kot krùh in vôdo, preobjésti se [bélega] krúha, rézati kruh kómu, skórja krúha, slúžiti svój krùh, živéti ob krúhu in vôdi, življênje ob krúhu in vôdi

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

kvás -a m (ȃ)
1. snov iz kvasovk, navadno za vzhajanje testa: razdrobiti kvas; star, svež kvas; zamesiti testo brez kvasa, s kvasom / kupiti kos kvasa / tovarna kvasa / pivski kvas
// ekspr. kar daje spodbudo, moč: drobna misel postane kvas, potreben pri rojevanju idej / mladina je kvas revolucionarnega gibanja
● ekspr. dežela je sedaj v kvasu ima vse možnosti za uspeh, uveljavitev
2. navadno v ruskem okolju osvežilna pijača iz rži, kvasa in slada: poln vrč kvasa

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

kvás -a m, snov. (ȃ) zamesiti testo s ~om; pivski ~; |ruska pijača|; poud. Nove ideje in spoznanja so postale ~ napredka |spodbuda, gibalo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

kvás -a m
snov iz kvasovk, navadno za vzhajanje testapojmovnik
SINONIMI:
star. droži
GLEJ ŠE: pijača, prekvasiti, tovarna

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

kvȃs -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

kvȃs, m. der Sauerteig, der Gährteig; k. postaviti, den Sauerteig ansetzen; das Ferment, Cig. (T.); nemški k., die Presshefe, Kras-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

kvás -a m kvas: i brezi kvaſzá ſzkrühom moj 'zitek pokrejpi KŠ 1754, 235; Pribli'zao ſze je pa ſzvétek brezi kvaſzá krüha KŠ 1771, 244; Jejmo zdaj krüh brezi kvaſzá BKM 1789, 94; priſzpodobno je králeſztvo nebeſzko k Kváſzi KŠ 1771, 45; [kruh] kakſté ſzi je, ſzkváſzom, ali brezi kvaſzá KŠ 1754, 202; melo, i vodou ſzam vzéla, zmejsala ſzam, ſz-kváſzom ſzam nadignola, ka bi ſze geno KM 1790, 30; pren. glédajte i varte ſze od kvaſzá Farizeuskoga i Szadduczeuskoga KŠ 1771, 53

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

kvas [kvȃs] samostalnik moškega spola

droži, kvas

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

kvas samostalnik moškega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

kvas m, F8, azymus pannis, opréſni krúh, pres quaſſa; crustula, -orum, tudi hraſtiza, ṡhkoryza, pogazhiza preṡ quaſſu; fermentescere, vn s'hajati, gori raſti kakòr en quás; fermentum, quáṡ; panis azimus, opreiſſen, pres quaſſa krúh; panis fermentatus, s'quaſſam krúh; torta formentaria, s'quaſſom pogazha, ali ṡhtruza trivoglata. Exod:29.v.23; zimen, fermentum, quaṡ

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

kvas sam. m ♦ P: 16 (TA 1550, TA 1555, TE 1555, TT 1557, TR 1558, TL 1561, *P 1563, TO 1564, TA 1566, KPo 1567, JPo 1578, DB 1578, TT 1581-82, DB 1584, TPo 1595, ZK 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

kvás -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

kvás -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

kvas

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

kvas gl. feca

IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

kvas ► kˈvaːs kˈvasaː m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

kvas ipd. gl. klas ipd.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

kvasə̀k, -skà, m. dem. kvas; kvaski = kravajci Železniki (Gor.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

kvásen -sna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na kvas: kvasna pena
♦ biol. kvasne glivice glive kvasovke; gastr. kvasni nastavek zmes iz kvasa, vode in moke, ki se uporablja za kvašenje testa

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

kvasílo – glej kvȃs

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

kvásiti2 -im tudi kvasíti -ím nedov.(ā ȃ; ī í)
1. povzročati, da postaja kaj (zaradi vrenja) kislo; kisati: kvasiti kumare, zelje; sok je začel vreti in se kvasiti
// zastar. namakati, močiti: roke je dolgo kvasil v vodi
2. dajati, dodajati kvas: kvasiti testo / kvasiti flancate
♦ gastr. kvasiti divjačino povzročati, da postaja v kvaši mehkejša in da dobiva določen okus

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

kvásiti – glej kvȃs, kvasáti

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

kvasiti1 [kvasīti kvasím] nedovršni glagol

mešati droži, kvas v testo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

kvȃsovka – glej kvȃs

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

kváša – glej kvȃs

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

mẹ́siti, -im, vb. impf. 1) trockene Dinge mit nassen mischen; moko z vodo, z mlekom m., das Mehl einteigen; pos. kvas in moko premešavati, predno se začne testo gnesti, Kr.; kvas v testo m., den Teig säuern, Cig.; — 2) kneten: testo za kruh m., den Brotteig kneten; ilovico m., den Thon kneten; — z nogami m., mit den Füßen unruhig sein, Mur.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

móka móke samostalnik ženskega spola [móka] STALNE ZVEZE: bela moka, črna moka, durum moka, enotna moka, gladka moka, graham moka, kostna moka, kostno-mesna moka, krvna moka, mehka moka, mesna moka, mesno-kostna moka, moka durum, navadna moka, ostra moka, perna moka, polbela moka, polnovredna moka, polnozrnata moka, ribja moka, zmesna moka
FRAZEOLOGIJA: bel kot moka, Iz te moke ne bo kruha., Kruha ne naredi moka, ampak roka.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. mǫka ‛moka’, nar. in star. hrv. múka, rus. muká, češ. mouka < pslov. *mǫka < ide. *monHkáh2 *‛rezultat tolčenja’, iz *menHk‑ ‛tlačiti, stiskati, gnesti, tolči’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

nastávni kvás -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

niacín niacína samostalnik moškega spola [nijacín] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. niacin, okrajšano iz ni(cotinic) ac(id) ‛nikotinska kislina’ + ↑(vitam)in
okvásiti -im tudi okvasíti -ím dov., okvásil; okvášen tudi okvašèn (ā ȃ; ī í)
dodati kvas: okvasiti testo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

omláčiti, -mlȃčim, vb. pf. lau machen, C.; — (kvas), ki je bil očistil in prekisal omlačeno človeštvo, Jurč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

osládən, -dna, adj. 1) süßlich, Kr.; kvas testo osladno in lepo dišeče stori, Met.-Jan. (Slovn.); — süßlich, sentimental: osladne pesni, Zv.; — 2) wohllüstig, Mur.; osladno sanjarjenje, Zv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pékovski kvás -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pelódni nadoméstek -ega -tka m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pivovárniški -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na pivovarno: pivovarniške naprave / pivovarniški delavec / pivovarniški kvas

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pivovárniški -a -o (ȃ) ~ kvas

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pívski2 -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na pivo: na brke se mu je prilepila pivska pena / pivska steklenica pivovska; pivska točilnica / pivski kvas
♦ biol. pivska kvasovka kvasovka, ki povzroča spremembo slada v pivo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pívski2 -a -o (ȋ) ~ kvas; ~a steklenica pivovska steklenica

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pívski kvás -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

postáviti, -stȃvim, vb. pf. stellen, hinstellen; p. kaj ali koga kam; p. jed na mizo, kupico pred gosta; kvas p., den Sauerteig für das Brotbacken ansetzen; p. stražnika pred ječo; p. pred sodnika, vor Gericht ziehen, Cig.; na ogled p. kaj, etwas zur Schau stellen; na prodaj p., zum Verkaufe aufstellen; besede prav p.; on zna besedo p., er spricht gut; v račun p., in die Rechnung einstellen; pred oči p., darstellen, Cig., Jan., Cig. (T.); = veranschaulichen, vergegenwärtigen, Cig.; na odgovor p. koga, zur Verantwortung ziehen, Cig.; — stehen machen, aufstellen, errichten; mejnike p., Grenzsteine aufstellen; na noge p. koga, jemandem auf die Beine helfen; tabor p., ein Lager aufschlagen; — p. hišo, ein Haus bauen; p. streho, ein Dach aufsetzen; — errichten (math.), Cig. (T.); p. pravokotnico, Cel. (Geom.); — festsetzen, feststellen; p. dan, einen Tag anberaumen; ob postavljenem času, Dalm.; p. ceno, den Preis ansetzen; — einführen, begründen: nov nauk p., Cig.; — aufstellen, einsetzen: p. komu skrbnika, über jemanden die Curatel verhängen; p. koga za dediča, jemanden zum Erben einsetzen; — mit einem Amte bekleiden: p. koga za poveljnika, za kralja, zum Befehlshaber, zum Könige machen; — in einen Zustand versetzen: v prejšnji stan p.; p. v nevarnost, der Gefahr aussetzen; — den Fall setzen: postavim, (-viva, -vimo), gesetzt, zum Beispiel; nekaj iz novega zakona, postavim, iz apostolskega dejanja, Burg.; (postavi, da se bo zgodilo, nimm an, es werde geschehen! Kast.); — eine Wette eingehen, Cig.; — p. se, sich aufstellen; kaj si se moral ravno tu sem postaviti? pred oltar se p.; p. se v red; — za poroka se p., Bürgschaft leisten, Cig.; v besede p. se s kom, sich mit jemandem in ein Gespräch einlassen, Krelj; — eine Stellung annehmen: p. se v bran, sich zur Wehr stellen; p. se po koncu, sich bäumen, Cig.; na glavo se p., sich auf den Kopf stellen; — p. se na daljno pot, sich zu einer weiten Reise anschicken, Jsvkr.; — p. se, energisch auftreten; p. se komu, einem die Hörner bieten, sich ihm widersetzen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

prekvásiti -im tudi prekvasíti -ím dov., prekvásil (ā ȃ; ī í)
1. dati, dodati kvas: prekvasiti testo / kruh ni dober, gospodinja je testo prekvasila dodala preveč kvasa
2. knjiž. preoblikovati, predelati: novo gibanje v plesni umetnosti je prekvasilo klasični balet / umetnik je motiv po svoje prekvasil / upal je, da bo prekvasil svet s svojimi idejami
3. knjiž. napolniti, prepojiti: prekvasiti mladino z revolucionarnimi idejami / slovenstvo tedaj še ni prekvasilo vseh plasti
♦ gastr. prekvasiti divjačino povzročiti, da postane v kvaši mehkejša in dobi določen okus

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

prekvásiti -im dov.
kaj narediti, da pride kvas v testo
SINONIMI:
dodati kvas, okvasiti, skvasiti, zakvasiti
GLEJ ŠE SINONIM: prežeti

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

prekvásiti -ȃsim dov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

prekvášati – glej kvȃs

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

prezgern ► prezˈgẹːrėn -rna m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

razdrobíti -ím dov., razdróbil (ī í)
narediti iz česa majhne, drobne dele: razdrobiti kos kruha; z udarcem razdrobiti skalo; kvas se je razdrobil / z zobmi hrano razdrobimo zdrobimo / razdrobiti na koščke
// iz celote narediti dele, manjše enote: razdrobiti podjetje, posestvo; obdelovalna zemlja se je postopoma razdrobila / dežela se je razdrobila v več državic
// knjiž. narediti kaj manj trdno, močno: dogodek je razdrobil našo vero v pravičnost; njuno prijateljstvo se je kmalu razdrobilo
● nar. prosil ga je, naj mu razdrobi bankovec za petdeset evrov menja; knjiž. podoba idealnega sveta se je razdrobila je izginila

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

rôka Frazemi s sestavino rôka:
bíti čístih rôk, bíti désna rôka kóga, bíti igráča v rôkah kóga/čésa, bíti igráčka v rôkah kóga/čésa, bíti na désno róko, bíti od rôk [kómu], bíti pri rôki, braníti se z rokámi in nogámi, čiste rôke, čístih rôk, dáti kómu oróžje v rôke, dáti rôko v ôgenj za kóga/kàj, délati kàj z lévo rôko, désna rôka, désna rôka ne vé, káj déla léva, do komólcev krvávih rók, držáti rôke krížem, držáti rôke v žêpih, držáti [vsè] níti v [svôjih] rôkah, držáti vsè v svôjih rôkah, dvígniti rôko náse, iméti číste rôke, iméti do komólcev krváve rôke, iméti dvé lévi rôki, iméti kóga/kàj pri rôki, iméti krváve rôke, iméti pólne rôke déla, iméti prôste rôke [pri čém], iméti sréčno rôko [pri čém], iméti škárje in plátno v rôkah, iméti umázane rôke, iméti [vsè] níti v [svôjih] rôkah, iméti vsè v svôjih rôkah, iméti zvézane rôke, iméti zvézane rôke in nôge, íti na rôke kómu, íti na róko kómu, íti z lévo rôko v désni žèp, izbíti kómu iz rôk zádnji adút, izbíti kómu oróžje iz rôk, iz drúge rôke, iz pŕve rôke, jemáti kàj z lévo rôko, kjér bóg rôko vèn molí, kot désna rôka, krêpko pljúniti v rôke, kupíti iz drúge rôke, kupíti iz pŕve rôke, léva rôka ne vé, kaj déla désna, lotévati se čésa z lévo rôko, lotíti se čésa z lévo rôko, mázati si rôke [s čím], méti si rôke, na désno róko, na lévo róko, na lévo róko omožêna, na róko se ženíti, na róko sta se vzéla, na róko živéti, naredíti kàj z lévo rôko, ne držáti rôk krížem, ne iméti čístih rôk, ne státi krížem rôk, ne umazáti si rôk s krvjó, odpráviti kóga z lévo rôko, opráti si rôke [kot Pilát], opráviti kàj z lévo rôko, ostáti čístih rôk, pásti v rôke pravíce, pljúniti v rôke, po pilátovsko si umíti rôke, polítika môčne rôke, položíti rôko náse, ponúditi kómu rôko, poročèn na lévo róko, poročíti se na lévo róko, postáti désna rôka kóga, postáti igráča v rôkah kóga/čésa, postáti igráčka v rôkah kóga/čésa, poštêno pljúniti v rôke, premágati kóga z lévo rôko, preštéti kóga/kàj na pŕste dvéh rôk, preštéti kóga/kàj na pŕste êne rôke, preštéti kóga/kàj na pŕste obéh rôk, preštéti kóga/kàj na pŕste rôke, pripeljáti kóga v rôke pravíce, príti v rôke pravíce, privêsti kóga v rôke pravíce, prosíti za rôko kóga, rôka pravíce, rôka rôko umíva, umázati si rôke [s čím], umázati si rôke s krvjó, umíti so rôke [kot Pilát], upírati se z rokámi in nogámi, vládanje z želézno rôko, vládati z želézno rôko, vodíti kóga/kàj z želézno rôko, z lévo rôko, z rokámi in nogámi, z želézno rôko, zaprosíti za rôko kóga, zvéza na lévo rôko, živéti iz rôk v ústa, živéti na rôkah, življênje iz rôk v ústa

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

skvásiti -im tudi skvasíti -ím dov., skvásil (ā ȃ; ī í) zastar.
1. povzročiti, da postane kaj kislo; skisati: skvasiti zelje
2. dati, dodati kvas; prekvasiti: skvasiti testo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

súh -a -o tudi súh -a -ó; bolj ~ (ȗ ú ú; ȗ ú ọ̑) ~ fant; poud. ~ opis dogodka |brez čustvene prizadetosti|; ~a krpa; Zrak je zelo ~; poud. Njegov slog pisanja je ~ |brezoseben|; sleng. biti ~ ob koncu meseca brez denarja
súhi -a -o (ú) ~ kvas; kuhar. ~ vrat |bondžola|
súhi -ega m, člov. (ú) prehrana ~ih
súho -ega s, pojm. (ȗ) stopiti na ~; sleng. konec meseca biti na ~em brez denarja
do súhega nač. prisl. zv. (ȗ) zbrisati kaj ~ ~
súhost -i ž, pojm. (ú)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

tropína tropíne samostalnik ženskega spola [tropína] ETIMOLOGIJA: iz trop ‛trdi deli grozdnih jagod po stiskanju’ (= hrv., srb. trȍp) < pslov. *tropъ, verjetno iz *tropati ‛stiskati, tlačiti’ iz ide. korena *trep- ‛stopati, teptati’, tako kot gr. trapéō ‛mečkam, stiskam grozdje’ - več ...
ugnêsti ugnêtem dov., stil. ugnetó; ugnêtel in ugnétel ugnêtla, stil. ugnèl ugnêla (é)
1. z gnetenjem narediti kaj glede na lastnosti, obliko boljše, ustreznejše: ugnesti glino, testo
// z gnetenjem narediti kaj sploh: iz moke, jajc, masla ugnesti testo
2. z gnetenjem, med gnetenjem dodati kaki snovi kaj: ugnesti kvas v testo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ugnêsti ugnêtem dov., 3. os. mn., neobč. ugnetó; ugnetênje; drugo gl. gnesti (é) kaj ~ glino; ~ kvas v testo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

uméšati tudi umešáti -am dov. (ẹ́ á ẹ́)
z mešanjem, med mešanjem dodati kaki snovi še kaj: umešati kvas v moko; surovo maslo umešati s sladkorjem; vse sestavine gladko umešamo / umešati testo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

uméšati tudi umešáti -am dov. uméšanje tudi umešánje; drugo gl. mešati (ẹ́/á ẹ́) kaj ~ kvas v moko; ~ surovo maslo s sladkorjem; ~ testo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Umeščanje izdelkov
Zanima me, ali imamo slovensko ustreznico za angleški termin product placement . Termin označuje oglaševanje, pri katerem je izdelek namerno prikazan v filmih ali televizijskih oglasih. Gre za netradicionalno oglaševanje, ki inovativno in v primerjavi s klasičnim oglaševanjem nevsiljivo prenaša oglasna sporočila.

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ústa Frazemi s sestavino ústa:
beséda gré kómu težkó iz úst, bíti do úst v dréku, govoríti, kot bi imél žgánce v ústih, hvalíti kóga/kàj na vsà ústa, iméti pólna ústa beséd, iméti pólna ústa čésa, kóga so pólna ústa čésa, na vsà ústa, od úst do úst, odpírati ústa kot ríba na súhem, pečêne píške létajo [kómu] v ústa, príti na svét s srebŕno žlíco [v ústih], režáti se na vsà ústa, rodíti se s srebŕno žlíco [v ústih], rôjen s srebŕno žlíco [v ústih], sáma ústa so kóga, smejáti se na vsà ústa, zamašíti kómu ústa, zasmejáti se na vsà ústa, živéti iz rôk v ústa, življênje iz rôk v ústa

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

vínski kvás -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

vitamín vitamína samostalnik moškega spola [vitamín] STALNE ZVEZE: A vitamin, B vitamin, C vitamin, D vitamin, E vitamin, K vitamin, vitamin A, vitamin B, vitamin B1, vitamin B2, vitamin B3, vitamin B5, vitamin B6, vitamin B12, vitamin C, vitamin D, vitamin D3, vitamin E, vitamin F, vitamin H, vitamin K
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Vitamin in angl. vitamin) iz lat. vīta ‛življenje’ + ↑(a)min - več ...
Vloga vejice med nestavčnimi enakovrednimi deli

Pri razumevanju definicij gesel (slovar), sem nalela na težave. Moje znanje na področju slovnice je laično. Težave imam z razumevanjem gesel, ki vsebujejo naštevanja. Kolikor razumem lahko ima vejica (pri naštevanju) vlogo veznika in/ali. Včasih je iz uporabe veznika pred zadnjo našteto enoto razvidna vloga vejice: Pr. 1: Zmešajte jajca, sol in vodo. Pr. 2: Za pranje uporabimo Ariel, Persil ali Vanish. So pa primeri, kjer so enote samo naštete, brez uporabe veznika pred zadnjo našteto enoto.

Kako naj v takšnem primeru vem, kakšen pomen ima vejica pri nekem konkretnem naštevanju? Vloga vejice je včasih sicer razvidna iz konteksta, ne pa vedno. Še posebej, če ne poznaš nekega področja.

V SSKJ je pod geslom sistem med drugimi navedena naslednja definicija (8.):

  • Sistem je celota družbenih enot, sestavin in odnosov, ki temelji na med seboj povezanih načelih, pravilih in ureja družbeno dogajanje.

Kako to tolmačimo?

  • celota družbenih enot, sestavin in odnosov Glede na veznik in bi sklepala: sistem = družbene enote + družbene sestavine + družbeni odnosi. Kaj je družbena enota, kaj družbena sestavina? Ni to enako? Zakaj bi našteli enako stvar dvakrat?

  • celota temelji na med seboj povezanih načelih, pravilih Načelih in pravilih? Načelih ali pravilih?

Upam, da sem napisala dovolj razumljivo.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

vzhájati2 -am nedov. (ā)
dvigati se, razširjati se zaradi plina, nastalega v notranjosti ob delovanju kvasovk: testo vzhaja / kruh, kvas vzhaja
// nedov. in dov., preh. povzročati, da se kaj dviga, razširja zaradi plina, nastalega v notranjosti ob delovanju kvasovk: vzhajati testo
● ekspr. pitati gos, da kar vzhaja se hitro debeli

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

vzhȃjati, -am, vb. impf. ad vziti; 1) emporsteigen; o solncu, semenu, ("vzh-, uzh-") Trub.; — 2) aufgehen, gähren (v. Teig); testo vzhaja; nobeden kvas ne vzhaja rajši od dolga, Jurč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

vzíti2 vzídem dov., vzšèl vzšlà vzšlò tudi vzšló (í)
dvigniti se, razširiti se zaradi plina, nastalega v notranjosti ob delovanju kvasovk: testo vzide / kvas vzide

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

vzíti2 vzídem se dovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
v posplošenem pomenu kdo/kaj dvigniti se zaradi nastalega plina od kvasovk
Testo včasih /prehitro/ vzide.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

vzporéden -dna -o prid. (ẹ̄)
enak, podoben čemu
a) glede na lego: vzporedna trama; biti čemu, med seboj, s čim vzporeden; vzporedna črta, ulica / vzporedno premikanje
b) glede na lastnosti, značilnosti: vzporedne ideje; vzporedni življenjski usodi / z rastjo gospodarstva vzporedna rast števila zaposlenih
c) glede na čas dogajanja: vzporedni zgodbi romana / vzporedna gradnja več objektov istočasna; vzporedno obstajanje držav z različno ureditvijo
// publ. stranski, postranski: osnovni in vzporedni objekti / vzporedni proizvod pivovarne je kvas
♦ alp. vzporedno plezanje istočasno plezanje več plezalcev v isti višini in v kratki medsebojni razdalji; elektr. vzporedna vezava vezava, pri kateri se na več priprav priključi ista napetost; fin. vzporedni valuti različni valuti, navadno zlata in srebrna, ki enakovredno krožita v državi in se njuno razmerje določa na trgu; geogr. vzporedni dom dom, postavljen vzporedno z gospodarskim poslopjem; geom. vzporedni črti, ploskvi črti, ploskvi, med katerima je razdalja na vseh mestih enaka; vzporedna projekcija projekcija, pri kateri so projicirni žarki vzporedni; glasb. vzporedne kvinte premik dveh glasov v intervalu kvinte v drugo kvinto; jezikosl. vzporedne razlage razlage, ki imajo kategorialno enake pomenske značilnosti; ptt vzporedna vezava telefonskih priključkov vezava, pri kateri so telefonski priključki vezani na isti vod in isto klicno številko; šol. vzporedni oddelek paralelka, vzporednica; teh. vzporedni primež primež s čeljustma, ki se premikata vzporedno

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

zakvásiti -im tudi zakvasíti -ím dov., zakvásil (ā ȃ; ī í)
1. povzročiti, da postane kaj (zaradi vrenja) kislo; zakisati: zakvasiti zelje
2. dati, dodati kvas: zakvasiti testo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Število zadetkov: 85