lèhko in lèjhko in lèjko prisl.
1. lahko, izraža dejanje, za katerega ni potreben velik trud: Nemci szo nej tak lehko mogli zgübo Pannonie pozábiti KOJ 1848, 8; Hercegovinanci tak lehko proti sztojio AI 1875, kaz. br. 3; szo mocsni i trüda lehko trpécsi lidjé AI 1875, kaz. br. 3
2. izraža možnost kakega dejanja: da li tebé mám, Leihko vſze ta drüga nehám SM 1747, 7; vu ednom vadlüvany i vöri pobo'zno lejhko 'zivéjo KŠ 1754, 220; Pri váſz pa lejhko oſztánem KŠ 1771, 525; Kteri ako je glih dobro veſzeljé leiko mogo meti, je on kris preterpo SM 1747, 28; Csi gli bi ga Boug v-ednom ocsnom megnenyi lejhko ſztvouro, dönok je KM 1796, 3; Zdá lejko mi merjémo SŠ 1796, 75; lehko poká'semo, ka 'se známo KOJ 1845, 17
ležéjše in lehžéše lažje: le'zejſe je kumili ſzkouſz iglé vüjh idti KŠ 1771, 63; Lüdje svoje hiže vküpezidajo, naj tém lehžêše eden toga drügoga pomágajo BJ 1886, 22
lèži in lehžé lažje: jeli vnyem, ali pa zvüna nyega, bodo le'zi mogli 'ziveti KŠ 1754, 220; Ar ka je le'zi povedati: odpüſcseni ſzo tebi grejhi KŠ 1771, 28; le'zi bode Sodomſzkoj i Gomorſzkoj zemli KŠ 1771, 32; Le'zi pa je nébi i zemli prejti, liki právde ednoj piknyiczi ſzpádnoti KŠ 1771, 226; Dávid, igrao je prinyem, i le'ſi je grátalo Sauli KM 1796, 55; csi sze zrák vszigdár leh'zé ponávla AIN 1876, 62; ár dácsa potáksem doszta leh'zé bode plácsana AI 1875, kaz. br. 1; ka leh'ze orjés AIN 1876, 46; le'zi dobijo za málo plácso rokodelavce AIP 1876, br. 2, 3; Tiruſi i Sidoni le'zej bode na ſzoudnyi dén KŠ 1771, 36; kaj Sodomſzkoj zemli le'zej bode na ſzoudnyi dén KŠ 1771, 37; najbi oni tejm lesej eden-drügoga ſzrecsnoga vcsiniti mogli SIZ 1807, 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.