elektrónskiSSKJ -a -o prid. (ọ̑) 1. ki obstaja v digitalni obliki: elektronsko sporočilo; Z naraščanjem števila elektronskih dokumentov se hitro pojavijo podobne težave, s katerimi se srečujejo upravljavci v papirnatih skladiščih 2. ki se nanaša na prenos podatkov in informacij prek računalnikov ali drugih elektronskih naprav: elektronska komunikacija; elektronsko poslovanje; Demokratične čase so napovedovala pisma bralcev, nato pa alternativne in opozicijske publikacije, medtem ko opozicijskih elektronskih medijev v Sloveniji pravzaprav nikoli nismo imeli E (↑)elektrónelektrónska denárnica -e -e ž (ọ̑, ȃ)
1. prostor v računalniškem sistemu finančnega centra, kjer so shranjeni podatki o uporabnikih tega sistema in njihovih vloženih sredstvih: Študentje na nekaterih britanskih univerzah, v Edinburghu in Exetru, imajo dostop do elektronskih denarnic, v katerih nosijo elektronski denar
2. kartica za brezgotovinsko plačevanje, navadno manjših zneskov: Medtem ko se bankomatne kartice uporabljajo za takojšnje plačilo, kreditne pa za odloženo plačilo, so elektronske denarnice predplačniške
elektrónska konferénca -e -e ž (ọ̑, ẹ̑)
konferenca, na kateri s pomočjo informacijske tehnologije sodelujejo prostorsko oddaljeni udeleženci; e-konferenca: Pri nas še malo uveljavljene so zlasti elektronske konference, ki so se drugod že izkazale kot odlična skupinska priprava študentov na izpite
elektrónska póšta -e -e ž (ọ̑, ọ̑)
1. sistem za pošiljanje sporočil med uporabniki računalnikov ali drugih elektronskih naprav, povezanih v omrežja; e-mail1 (1), e-pošta (1), mail1 (1): odgovoriti po elektronski pošti; Hvala bogu, da smo v informacijski dobi, kjer na vsakem koraku lahko uporabljaš internet in elektronsko pošto
2. kar se pošlje, prejme po tem sistemu; e-mail1 (2), e-pošta (2), mail1 (2): poslati elektronsko pošto; nezaželena elektronska pošta; Posebno težko je, ko gredo po zlu pomembni poslovni podatki, nič lažje, ko se izgubijo družinske fotografije ali elektronska pošta
elektrónska redoválnica -e -e ž (ọ̑, ȃ)
storitev, ki staršem omogoča pregled nad šolskimi ocenami in drugimi podatki otroka prek interneta: Elektronsko redovalnico bosta podjetji osnovnim in srednjim šolam predstavili ta ali prihodnji teden
elektrónska táblica -e -e ž (ọ̑, ȃ)
majhni tablici podobna elektronska naprava za evidentiranje prehodov cestninskih postaj: Največjega stroška pri uvajanju elektronskega cestninskega sistema v prostem prometnem toku ne predstavljajo elektronske tablice, ampak sistemi za nadzor, identifikacijo in obračun
elektrónska tájnica -e -e ž (ọ̑, ȃ)
računalniški sistem, ki sprejema sporočila uporabnikov v slikovni, zvočni ali besedilni obliki: Če modem podpira tudi funkcijo elektronske tajnice, lahko na ta način poslušamo prejeta sporočila ali prek zvočne kartice posnamemo vstopna sporočila
elektrónska váruška -e -e ž (ọ̑, ȃ)
priprava za zaznavanje zvokov v prostoru z otrokom in njihovo prenašanje v drug prostor; babyphone: Večini staršem elektronske varuške ustrezajo, saj lahko ta čas porabijo za svoje obveznosti, pa še cenovno je takšno varstvo najugodnejše
elektrónski časopís -ega -a m (ọ̑, ȋ)
1. elektronska izdaja časopisa, navadno na spletu: Televizijsko podjetje že več let intenzivno razvija tudi svoj elektronski časopis
2. storitev, ki jo ponujajo časopisne hiše, da naročenim uporabnikom po elektronski pošti pošiljajo najnovejše članke: Glede na to, da sem veliko na poti, mi ne uspe sistematično spremljati elektronskih časopisov
elektrónski denár -ega -ja m (ọ̑, á)
1. denar na računih, ki je namenjen brezgotovinskemu poslovanju med različnimi računi: Centralne banke lahko neomejeno ustvarjajo papirnati oziroma elektronski denar, količine zlata pa so omejene
2. brezgotovinsko poslovanje med različnimi računi: Računalniško izmenjavanje poslovnih podatkov je prineslo tudi posodobitev plačilnega prometa, imenovano elektronski denar
elektrónski fórum -ega -a m (ọ̑, ọ̑)
spletno mesto, na katerem lahko uporabniki v obliki pisnega pogovora razpravljajo, zapisujejo svoja vprašanja, mnenja, stališča; forum: Vem, da ni nič novega, kako se ljudje, ki se ne znajo ali ne upajo niti podpisati, varno skriti repenčijo po elektronskih forumih
elektrónski naslòv -ega -ôva m (ọ̑, ȍ ó)
naslov za pošiljanje in sprejemanje elektronske pošte, sestavljen iz standardiziranega zapisa, katerega srednji del je znak @; e-naslov, e-poštni naslov: Odgovore pošljite na elektronski naslov pop@delo.si
elektrónski podpís -ega -a m (ọ̑, ȋ)
kodirana datoteka, ki omogoča preveritev istovetnosti podpisnika; digitalni podpis, e-podpis: Pri elektronski oddaji obrazcev je težava v njihovem podpisovanju, zato lahko uporabnik naroči digitalno potrdilo, elektronski podpis, ki se šteje za enakovrednega fizičnemu
elektrónski slovár -ega -ja m (ọ̑, á)
slovar v elektronski izdaji: Programsko okolje slovarja ponuja številno dodatno orodje, zaradi katerega je elektronski slovar za uporabnika prijaznejši od knjižne izdaje
elektrónski smóg -ega -a m (ọ̑, ọ̑)
elektromagnetna polja, ki nastajajo ob vključenih električnih ali elektronskih napravah; električni smog, elektrosmog: Mislili smo, da si ni treba delati skrbi zaradi sevanj mobilnikov, zaradi tega elektronskega smoga, ki bi nekoč lahko škodoval zdravju
elektrónsko črnílo -ega -a s (ọ̑, í)
tehnologija, ki omogoča grafični prikaz podatkov na posebnih zaslonih, ki niso občutljivi na sončno svetlobo: Elektronsko črnilo je podobno navadnemu, le da vsebuje milijone mikrokapsul, ki so občutljive za spremembo električnega naboja
elektrónsko pisálo -ega -a s (ọ̑, á)
pisalo, s katerim lahko pišemo po posebnem zaslonu: Pero je zgrajeno tako, da ga uporabljamo kot elektronsko pisalo ali pa z njim pišemo po navadnem listu papirja
elektrónsko poslovánje -ega -a s (ọ̑, ȃ)
trgovanje ter komuniciranje in upravljanje odnosov s strankami prek internetnega omrežja: Elektronsko poslovanje omogoča pocenitev državne uprave, povečanje njene učinkovitosti in odzivnosti
elektrónsko trgovánje -ega -a s (ọ̑, ȃ)
nabava in prodaja prek internetnega omrežja: Raziskave so pokazale, da vedno več vodilnih poslovnežev v Evropi vendarle prepoznava prednosti elektronskega trgovanja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
abstinénčniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) abstinénčna kríza -e -e ž (ẹ̑, ȋ)
skupek vegetativnih in psihičnih motenj, ki se lahko pojavijo pri odtegovanju, odtegnitvi zdravila, alkohola, mamila pri odvisniku; abstinenčni sindrom: imeti abstinenčno krizo; huda abstinenčna kriza; Metadon lahko pri marsikom deluje kot nekakšna varovalka, saj uživalcu heroina prepreči abstinenčno krizo
abstinénčni sindróm -ega -a m (ẹ̑, ọ̑)
skupek vegetativnih in psihičnih motenj, ki se lahko pojavijo pri odtegovanju, odtegnitvi zdravila, alkohola, mamila pri odvisniku; abstinenčna kriza: blag abstinenčni sindrom; Abstinenčni sindrom mine sam od sebe in ga največ narkomanov preživi brez kakršne koli zdravniške pomoči
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
računálniškiSSKJ -a -o prid. (ȃ) računálniška ígrica -e -e ž (ȃ, ȋ)
igra, pri kateri igralec navadno z igralno palico, s pritiskanjem na tipke tipkovnice upravlja s podobami na zaslonu, ki jih ustvarja računalniški program; videoigra, videoigrica: igrati računalniške igrice; Če šolar med počitnicami postane žrtev zasvojenosti z računalniškimi igricami, bo imel ob začetku novega šolskega leta resne težave
računálniška mréža -e -e ž (ȃ, ẹ́)
povezava vozliščnih in osebnih računalnikov: lokalna računalniška mreža; svetovna računalniška mreža; Preko računalniških mrež lahko današnji koncerni, ki bi bili prej nevodljivi, usklajujejo delo več sto tisoč sodelavcev
računálniška písmenost -e -i ž (ȃ, ȋ)
obvladanje temeljnih znanj in veščin za učinkovito uporabo računalnika ter poznavanje nanj navezujočih se možnosti in veščin za uporabo interneta ter komunikacije prek elektronskih medijev: Danes se je prag računalniške pismenosti rahlo dvignil
računálniška simulácija -e -e ž (ȃ, á)
virtualna, računalniška predstavitev predvidene, potencialne situacije, dogodka, abstraktnega modela, pripravljena zlasti v eksperimentalne, raziskovalne namene: Kljub najsodobnejšim računalniškim simulacijam ostajajo podnebni pojavi včasih uganka
računálniška tomografíja -e -e ž (ȃ, ȋ)
rentgensko slikanje organov v različnih presekih z uporabo računalnika; CT1 (1): preiskava z računalniško tomografijo; Znanstveniki upajo, da bi lahko zdravniki že v dveh letih z računalniško tomografijo dobivali natančne podatke o kakovosti pacientovih kosti
računálniška umétnost -e -i ž (ȃ, ẹ́)
umetnost, ki izrablja možnosti, ki jih daje računalnik: mednarodni festival računalniške umetnosti; Umetnik slovenskega rodu je eden svetovnih pionirjev računalniške umetnosti, razpoznaven pa je predvsem po uporabi računalnika kot sredstva za umetniško izražanje
računálniški tomográf -ega -a m (ȃ, ȃ)
naprava za rentgensko slikanje organov v različnih presekih z uporabo računalnika; CT1 (2): Bolnišnica je dobila najsodobnejši računalniški tomograf, ki prikaže tridimenzionalno sliko pljuč in daje več informacij
računálniški tomográm -ega -a m (ȃ, ȃ)
rentgenska slika organov v različnih presekih, sestavljena s pomočjo računalnika; CT1 (3): Sumila sem na metastazo, kar pa smo z računalniškim tomogramom ovrgli
računálniški vírus -ega -a m (ȃ, ȋ)
računalniški program, ki se je sposoben razmnoževati in širiti z enega računalnika na drugega, pogosto z namenom povzročati škodo: Kakor pravijo statistike razvijalcev protivirusnih programov in podobne tehnologije, je število znanih računalniških virusov že preseglo milijon, vsak dan pa se pojavi 20.000 novih škodljivih programov
računálniško jezikoslôvje -ega -a s (ȃ, ȏ)
večdisciplinarno znanstveno področje, ki se ukvarja s statističnim ali na pravilih slonečim modeliranjem naravnih jezikov z računalniškega vidika: Na področju ustvarjanja nacionalnih korpusov je ravno računalniško jezikoslovje tisto, ki zavzema vedno bolj pomembno mesto v okviru jezikoslovnih raziskav
računálniško omréžje -ega -a s (ȃ, ẹ̑)
sistemi, naprave, ki so med seboj povezani zaradi izmenjavanja podatkov, informacij: brezžična računalniška omrežja; postavitev računalniškega omrežja; Zmogljiva računalniška omrežja naj bi prevzela vlogo današnjih samostojnih računalnikov
računálniško opismenjevánje -ega -a s (ȃ, ȃ)
učenje, pridobivanje temeljnih znanj in veščin za učinkovito uporabo računalnika ter nanj navezujočih se možnosti in veščin za uporabo interneta ter komunikacije prek elektronskih medijev: program računalniškega opismenjevanja; delavnice za računalniško opismenjevanje; Spodbujanje računalniškega opismenjevanja lahko prinese konkretne rezultate in izboljša zaposljivost prihodnjih iskalcev zaposlitve
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
drséčiSSKJ -a -e prid. (ẹ́) drséči délovni čàs -ega -ega čása m (ẹ́, ẹ́, ȁ á)
delovni čas, ki se glede začetka in konca lahko prilagodi potrebam delavca ali delodajalca; fleksibilni delovni čas, gibljivi delovni čas: uvesti drseči delovni čas; Še sreča, da ima drseči delovni čas in lahko pride v službo tudi po osmi uri
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
hítriSSKJ -a -o prid. (í) hítra hrána -e -e ž (í, á)
hrana v posebnih restavracijah, ki za pripravo ne zahteva veliko časa in ki se lahko vzame s seboj; fast food1 (1), hitro pripravljena hrana: priprava hitre hrane; restavracija s hitro hrano; Čezmerno telesno težo strokovnjaki pripisujejo navdušenju nad hitro hrano
hítra póšta -e -e ž (í, ọ̑)
1. dostava pošiljk v krajšem roku: prejeti po hitri pošti; dostaviti s hitro pošto; mednarodna hitra pošta; V Sloveniji zdaj s posebno hitro pošto potuje okrog 5,5 milijona pisemskih ali paketnih pošiljk na leto
2. podjetje za dostavo pošiljk v krajšem roku: Ostala mi je še zadnja ura, da pokličem hitro pošto in oddam pošiljko, če želim, da do zadnjega roka prispe v Bologno
hítro priprávljena hrána -- -e -e ž (í, ȃ, á)
hrana v posebnih restavracijah, ki za pripravo ne zahteva veliko časa in ki se lahko vzame s seboj; fast food1 (1), hitra hrana: prodaja hitro pripravljene hrane; restavracija s hitro pripravljeno hrano; Zdravo prehrano, s katero se že od nekdaj ponašajo v sredozemskih državah, s španskih jedilnikov počasi izpodriva ameriška hitro pripravljena hrana
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
jezikôvniSSKJ -a -o prid. (ō) jezikôvna kultúra -e -e ž (ō, ȗ)
poznavanje in raba jezika ter obnašanje v jeziku in do jezika: slovenska jezikovna kultura; jezikovna kultura v medijih; V humanistiki je predstavitev rezultata v veliki meri odvisna od jezikovne kulture posameznega raziskovalca, od njegove pismenosti
jezikôvna polítika -e -e ž (ō, í)
urejanje jezikovnih razmer in odločanje o njih na nacionalni ravni: dejavna jezikovna politika; nacionalni program za jezikovno politiko; Jezikovna politika je tisto področje javnega življenja, na katerem se širša jezikovna skupnost dogovarja o tem, kako bo ravnala s svojim jezikom
jezikôvne tehnologíje -ih -gíj ž mn. (ō, ȋ)
tehnologije, ki se ukvarjajo z različnimi vidiki jezikovnega inženiringa: Podjetje je vložilo tožbo, saj je strokovnjak za jezikovne tehnologije nezakonito prekinil delovno razmerje pri njih in se lotil razvoja spletnega konkurenta
jezikôvni imperialízem -ega -zma m (ō, ī)
jezikovna nadvlada ali jezikovno obvladovanje družbe: Anglo-ameriški jezikovni imperializem je dosegel raven, ko nekateri Slovenci nagovarjajo celo Slovence kar v angleščini
jezikôvni kórpus -ega -a m (ō, ọ̑)
zbirka besedil v elektronski obliki s standardizirano obliko zapisa in izbranimi podatki; besedilni korpus: oblikoslovno označen jezikovni korpus; Če so temelji – pri prevajalskem delu so to jezikovni korpusi – trdni, lahko na njih gradiš nove in nove različice ter dodajaš nove prevajalske pare
jezikôvno načrtovánje -ega -a s (ō, ȃ)
potrjevanje in utrjevanje položaja jezika z dodatnimi zakonskimi členi in ustaljevanje jezika s posodobljenimi priročniki: področje jezikovnega načrtovanja; Jezikovno načrtovanje je navsezadnje tudi institucionalizacija jezika
jezikôvno oródje -ega -a s (ō, ọ̑)
kar olajšuje delo z jezikom, večinoma računalniško podprta tehnologija: Jezikovna orodja, predvsem angleški slovar in tezaver ter dvojezični španski, nemški, francoski in italijanski slovarji, so vsekakor uporabna
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
krónskiSSKJ -a -o prid. (ọ̑) krónska príča -e -e ž, člov. (ọ̑, í) pravn.
kdor lahko v sodnem ali upravnem postopku odločilno vpliva na izid postopka: kronska priča obrambe; kronska priča tožilstva; zaslišanje kronske priče; Hvaležno so vzeli konvertita v svoj tabor kot kronsko pričo
krónski zamášek -ega -ška m (ọ̑, ȃ)
kovinski zamašek za steklenice: Z začasnim kronskim zamaškom napolnjene steklenice pustimo ležati vsaj 15 mesecev, lahko pa tudi več let
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
pokojnínskiSSKJ -a -o prid. (ȋ) pokojnínski bón -ega -a m (ȋ, ọ̑) v letih od 1992 do 2002
vrednostni papir, ki ga dobi delavec v rednem delovnem razmerju namesto neizplačanega osebnega dohodka in ga lahko proda ali zamenja za polico dodatnega pokojninskega zavarovanja: nakup pokojninskih bonov; delnice za pokojninske bone; promet s pokojninskimi boni; Pokojninski boni so pokriti z realnim premoženjem, ki ga bo ponudila država, upravljavci pokojninskih skladov pa bodo kupovali premoženje z gotovino brez omejitev
pokojnínski stèber -ega -bra m (ȋ, ə̀)
sklad, namenjen za zagotavljanje sredstev za pokojnine: drugi pokojninski steber obvezno dodatno zavarovanje za poklicno upokojitev, ki ga plačuje delodajalec; prvi pokojninski steber obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje; tretji pokojninski steber prostovoljno individualno pokojninsko zavarovanje; Zaposlenim je obljubil tudi oblikovanje dodatnega pokojninskega stebra, saj se lahko za zdaj s tem pohvalijo samo na eni fakulteti, takšni privilegiji pa ne morejo biti ekskluzivni
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
prašíčjiSSKJ -a -e prid. (ȋ) prašíčja grípa -e -e ž (ȋ, í)
nalezljiva akutna virusna okužba dihal prašičev, ki se z njih lahko prenese tudi na druge živali in človeka: izbruh prašičje gripe; virus prašičje gripe; Podobno kot okužba z virusom sezonske gripe tudi okužba s prašičjo gripo lahko poslabša osnovno, kronično bolezen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
prenôsniSSKJ -a -o prid. (ó) prenôsna telefoníja -e -e ž (ó, ȋ)
prenašanje govora, sporočil s prenosnim telefonom; mobilna telefonija: signal prenosne telefonije; Prenosna telefonija prinaša očitne prednosti: takojšnjo povezavo s svetom, stalno dosegljivost, sprejemanje in pošiljanje sporočil kjer koli
prenôsni računálnik -ega -a m (ó, ȃ)
osebni računalnik, ki v enem ohišju združuje vse enote namiznega računalnika, lahko deluje na polnilne baterije in se da prenašati; laptop, prenosnik: model prenosnega računalnika; Čez čas ugotovi, da je v taksiju pozabil prenosni računalnik, v katerem si je domov nosil delo
prenôsni telefón -ega -a m (ó, ọ̑)
manjši brezžični prenosni telefon, s katerim lahko v mobilnem omrežju vzpostavimo telefonsko zvezo s katerim koli telefonskim naročnikom; GSM (1), mobi1, mobilec, mobilnik, mobilni telefon, mobitel: uporabljati prenosni telefon; številka prenosnega telefona; Tat je torbico vrgel v smetnjak, prenosni telefon in denar pa odnesel s seboj
prenôsno straníšče -ega -a s (ó, í)
navadno premično stranišče, zlasti na gradbiščih in javnih prireditvah, ki namesto vode učinkuje z dezinfekcijsko tekočino za razkuževanje in nevtralizacijo vonjav; kemično stranišče, mobilno stranišče: prenosno kemično stranišče na rok koncertu; Podjetje je konec lanskega leta dalo v promet prenosno stranišče, posebej prilagojeno za uporabo v avtomobilu
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
vróčiSSKJ -a -e prid. (ọ́) vróča línija -e -e ž (ọ́, í)
1. telefonska povezava z ustanovo, ki daje ali zbira posebne informacije; hot line (1), vroča telefonska linija (1), vroči telefon (1): Za zdaj naj bi bili bolj pozorni na okolico in poklicali vročo linijo, če bi zaznali kaj sumljivega
2. telefonska povezava, po kateri je mogoče poslušati erotične zgodbe ali sodelovati v erotičnem pogovoru; hot line (2), vroča telefonska linija (2), vroči telefon (2): Po sklepu sodišča je treba zaposlenim na vročih linijah, ki si denar služijo s pripovedovanjem opolzkih zgodbic v telefonsko slušalko, zagotoviti enake pravice kot vsem drugim delavcem
vróča telefónska línija -e -e -e ž (ọ́, ọ̑, í)
1. telefonska povezava z ustanovo, ki daje ali zbira posebne informacije; hot line (1), vroča linija (1), vroči telefon (1): Noč in dan je odprta vroča telefonska linija, na katero sprejemajo opozorila meščanov na sumljivo vedenje v njihovi okolici
2. telefonska povezava, po kateri je mogoče poslušati erotične zgodbe ali sodelovati v erotičnem pogovoru; hot line (2), vroča linija (2), vroči telefon (2): Število oglasov za vedeževalske storitve strmo narašča in preti, da bo v bližnji prihodnosti ogrozilo železni repertoar bujnih bejb v okvirčkih z vročimi telefonskimi linijami
vróča típka -e -e ž (ọ́, ȋ)
tipka ali kombinacija tipk na tipkovnici računalnika, telefona, ki sproži določeno funkcijo ali program: Številčne tipke lahko delujejo kot vroče tipke, ki omogočajo dostop do izbrane funkcije le s pritiskom ene tipke
vróča žémljica -e -e ž (ọ́, ẹ̑) nav. mn., ekspr., v zvezi s kot
blago, ki hitro poide oziroma se dobro prodaja: kupovati se kot vroče žemljice; prodajati se kot vroče žemljice; Večina vstopnic za tekme je pošla kot vroče žemljice
vróči stòl -ega stôla [stou̯] m (ọ́, ȍ ó) ekspr.
položaj, delovno mesto, na katerem je oseba izpostavljena javnemu ocenjevanju, javni presoji, kritiki; vroči stolček: Iščemo človeka, ki bo na vročem stolu sedel vsaj do konca kvalifikacij za svetovno prvenstvo
vróči stôlček -ega -čka [stou̯čək] m (ọ́, ō) ekspr.
položaj, delovno mesto, na katerem je oseba izpostavljena javnemu ocenjevanju, javni presoji, kritiki; vroči stol: Legendarni vratar, tedaj v vlogi selektorja, se je zaradi rušilnega plazu kritik na račun sloga igre odpovedal vročemu stolčku
vróči telefón -ega -a m (ọ́, ọ̑)
1. telefonska povezava z ustanovo, ki daje ali zbira posebne informacije; hot line (1), vroča linija (1), vroča telefonska linija (1): Vroči telefon lahko uporabljajo državljani v tujini, če zaidejo v težave
2. telefonska povezava, po kateri je mogoče poslušati erotične zgodbe ali sodelovati v erotičnem pogovoru; hot line (2), vroča linija (2), vroča telefonska linija (2): Neki Italijan je zavrtel številko vročega telefona, pa se mu je iz spalnice oglasila – lastna žena
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
zelêniSSKJ -a -o prid. (é) zelêna barétka -e -e ž (é, ẹ̑) nav. mn.
posebna vojaška enota v nekaterih državah, usposobljena za zahtevne vojaške operacije: ameriške zelene baretke; Je soustanovitelj in medvojni poveljnik zelenih baretk, vojaške enote, nastale v Sarajevu
zelêna máfija -e -e ž (é, á) ekspr.
organizirana skupina prekupčevalcev z zelenjavo in sadjem na velikih trgih, tržnicah: Trg vrtnin ureja zelena mafija
zelêna mêja -e -e ž (é, é)
območje državne meje med mejnimi prehodi, zlasti nenaseljeno, gozdnato: Na zeleni meji pri opazovanju in odkrivanju ilegalnih prebežnikov in njihovih pomagačev policistom pomagajo psi
zelêna revolúcija -e -e ž (é, ú)
1. v državah v razvoju izrazito povečanje pridelka, zlasti visokodonosnih vrst pšenice, koruze, riža, doseženo z visoko uporabo gnojil, pesticidov in drugih sredstev: Zelena revolucija je omogočila petkratni porast v proizvodnji hrane, toda to je bilo lahko doseženo le ob uporabi ogromnih količin kemikalij, ki se nevarno kopičijo v okolju in zastrupljajo tla
2. gibanje za spremembo odnosa in ravnanja družbe, politike, gospodarstva do okolja: Predsednik države je pozval k zeleni revoluciji in se zavzel za ustanovitev novega okoljevarstvenega telesa OZN
zelêna trgátev -e -tve ž (é, ȃ)
trganje še nezrelega grozdja z namenom uničenja grozdov in posledičnega zmanjšanja presežnih zalog vina na tržišču v zameno za državno denarno podporo: Med pridelovalci grozdja, ki so se prijavili za zeleno trgatev, predpisanim pogojem ustreza le en vinogradnik
zelêni čáj -ega -a m (é, ȃ)
1. poživljajoča pijača iz posušenih nefermentiranih listov čajevca: Zeleni čaj spodbuja presnovne procese in krepi imunski sistem
2. posušeni nefermentirani listi čajevca za pripravo te pijače: Korenček, paradižnik, paprika in zeleni čaj vsebujejo veliko antioksidantov, s čimer lahko povzročijo, da je koža videti mlajša
zelêni móst -ega -ú in -a m (é, ọ̑ ȗ; ọ̑)
most za varno gibanje predvsem divjih živali prek avtoceste: Z izgradnjo avtocestnega omrežja so bile prekinjene tisočletne stečine divjadi, kar se da popraviti z zelenimi mostovi oziroma umetnimi prehodi
zelêni ôtok -ega -óka m (é, ó ọ́)
zelena površina, navadno travnata, sredi mestnega asfaltnega ali betonskega okolja: Na sredi ploščadi je zeleni otok, obkrožen s skrbno prirezano živo mejo
zelêni podòrSSKJ -ega -ôra m (é, ȍ ó)
gnojenje z zelenimi rastlinami, ki se podorjejo; zeleno gnojenje: rastline za zeleni podor; Zelo uporabna za zeleni podor so žita
zelêno gíbanje -ega -a s (é, í)
delovanje skupine, množice za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja: Zelena gibanja, ki so se v Evropi pojavila v 70. in 80. letih, so v marsičem spremenila javno mnenje in stališča ljudi do okoljskih problemov
zelêno gnojênje -ega -a s (é, é)
gnojenje z zelenimi rastlinami, ki se podorjejo; zeleni podor: Ponekod v Evropi za zeleno gnojenje radi uporabljajo tudi špinačo
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
nóni1 -ja m (ọ̑) 1. tropska rastlina ali njen kot jajce velik zeleni sadež: Nekatere spojine v plodovih in koreninah nonija so pri biološkem testiranju pokazale protibakterijsko delovanje, kar se ujema s tradicionalno rabo rastline za zdravljenje okužb 2. sok iz sadeža te rastline: Ob sodobnem hitrem in stresnem življenju je noni lahko koristno dopolnilo k prehrani, s katerim okrepimo imunski sistem E ← agl. noni, nem. Noni ← havajsko noninóni2 -- v prid. rabi
Ker naravni noni sok ni prijetnega okusa, ga lahko mešate s sadnimi sokovi z nizko vsebnostjo kislin, a tudi z riževim in sojinim mlekom
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
oddèskati -am dov. (ə̏) 1. odpeljati, oddaljiti se na snežni ali jadralni deski, deski brez jadra: oddeskati naprej po napadu morskega psa; Proti koncu strmine se je v smučarko zaletel deskar, ki je oddeskal naprej, medtem ko je smučarka pri padcu izgubila zavest 2. prestaviti se z ene, navadno začetne, na drugo spletno stran; odklikati (2), odsurfati: V brskalnik lahko vpišete kateri koli naslov in oddeskate kamor koli
// priti do določene strani na svetovnem spletu sploh; odklikati (2//), odsurfati (//): oddeskati na spletno stran; Na www.e-slovenscina.si lahko oddeskajo vsi tuji in domači govorci, ki jih naš jezik vznemirja in v njih prebuja radovednost E (↑)dèskati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
portfólio1 -a [portfolijo] in portfólijo -a in portfólij -a m (ọ́) 1. fin. skupek vrednostnih papirjev v lasti določene pravne ali fizične osebe; portfelj: Agencija bo upravljala milijardni portfolio, poleg tega bo odločala o strateškem lastništvu države v gospodarstvu 2. mapa z zbranimi deli, dosežki koga: Na natečaj so se lahko prijavili vsi arhitekti, ki so v ocenjevanje predložili svoj referenčni portfolio
// mapa z osnovnimi podatki o osebi, dokazilih o formalno in neformalno pridobljenem znanju; zbirna mapa (1): osebni portfolio; Pripraviti moraš celoten portfolio in ko te sprejmejo, zaprosiš za štipendijo 3. mapa, v kateri se zbirajo učenčevi izdelki in podatki o njegovih dejavnostih in dosežkih; listovnik, zbirna mapa (2): otrokov portfolio; Pri ocenjevanju učenčevega znanja naj bi v prihodnosti imeli večjo težo tudi njegova motivacija pri posameznem predmetu in podatki iz njegovega portfolia E ← agl. portfolio ← it. portafoglio 'denarnica' iz portare 'nositi' + foglio 'list'portfólio2 -- v prid. rabi fin.
portfeljski: portfolio investitor; portfolio analiza; portfolio naložbe; V določenih okoliščinah lahko tuje portfolio investicije resno ogrozijo makroekonomsko stabilnost države
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
sesútiSSKJ -sújem dov. (ú ȗ) pog. 1. narediti, povzročiti, da kaj preneha obstajati, opravljati svojo nalogo: Vojaška invazija je sesula državo in skoraj uničila družbo 2. onemogočiti, preprečiti uveljavitev, uresničitev česa: Vsaka malenkost se pozna in ti lahko sesuje načrte 3. vzeti pomen, veljavo, vrednost: Ko te mediji enkrat sesujejo, skoraj ni več vrnitve E (↑)sútisesúti seSSKJ -sújem se dov. (ú ȗ)
priti v stanje neodzivnosti na ukaze, odpovedati: Med preizkusom se nam je računalnik dvakrat sesul, kar lahko pripišemo nezanesljivosti gonilnika
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
zminimizírati -am dov. (ȋ) zmanjšati do najmanjše mogoče mere: Cilj je, da ne samo zminimiziramo, ampak optimiziramo stroške, da bomo lahko omogočili boljšo dostopnost do zdravil in poskrbeli za boljše zdravstveno varstvo naših državljanov in državljank
// pripisati manjši pomen, težo čemu: zminimizirati zadevo; skušati zminimizirati dimenzijo stavke; Varčevalec, ki podvomi o višini izplačanih obresti med preobratom v gibanju obrestnih mer, se lahko obrne na banko, ki pa včasih poskuša svojo krivdo zminimizirati E ↑minimizírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
bantustán -a m (ȃ) 1. v obdobju apartheida območje, rezervat za temnopolte Južnoafričane: Razvpiti bantustani v apartheidski Južni Afriki so večinoma delovali kot getoizirane in med seboj ločene enklave 2. območje, rezervat za pripadnike določene etnične skupine sploh: Mnogi Palestinci so se zbali, da bo Izrael zasedena območja spremenil v nekakšne bantustane 3. ekspr. izolirano, zaostalo geografsko področje brez stika z okolico: Srž problema je vedno enaka – ali smo normalna država ali smo bantustan, kjer lahko vsak dela kar po svoje E ← agl. Bantustan ← afrikan. bantoestan po Bantoe 'Bantujci' + -stan 'dežela' po zgledu (Hindoe)stan 'Hindustan'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
brskálni -a -o prid. (ȃ) ki je v zvezi z brskanjem, pregledovanjem strani na svetovnem spletu: brskalne navade; Omogočimo lahko tudi pošiljanje elektronske pošte in tiskanje iz brskalnega okolja, določimo pa lahko tudi seznam spletnih strani, ki jih brskalnik ciklično prikazuje v času nedejavnosti E ↑bŕskati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
dietológ -a [dijetolog-] m, člov. (ọ̑) strokovnjak za dietologijo: Sklenemo lahko, da je sladoled najbolj zdrava slaščica, ki je, po priporočilih dietologov, lahko pojemo do tri kepice na dan E (↑)diéta + gr. -logos iz (↑)lógos
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
dŕkatiSSKJ -am nedov. (ȓ) vulg. 1. delati, povzročati komu kaj nezaželenega, slabega: Dan na dan te drkajo v glavo, v možgane 2. samozadovoljevati se: drkati na sliko porno igralke; V letošnjih filmih bo manj pravega seksa kot lani, toda pričakujete lahko veliko masturbacije – moški v glavnem le še drkajo E iz vulg. pomena 'onanirati' < 'drsati' = češ. drkat 'suvati, šklepetati, ropotati' < slovan. *dьrkati k (↑)dŕsati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
džíns -a in jeansSSKJ -a cit. [džíns] m (ȋ) 1. trpežna, groba bombažna tkanina v keprovi vezavi zlasti za hlače: Leta 2001 smo namestili novo linijo za izdelavo džinsa in dodatne predilne stroje, da bi lahko sledili velikemu povpraševanju na trgu po teh tkaninah 2. hlače, oblačilo iz take tkanine: V vrstah skritih trgovinic v ulici Canal si lahko kupil ure in džins, ročne torbice in majice, denarnice in pasove, vse z ročno prišitimi etiketami znamenitih oblikovalcev E ← agl. jeans, skrajšano iz Je(a)ne fustian 'genovsko blago' iz stagl. Jene 'Genova' in fustian 'bombažno blago, barhant'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
ergométer -tra m (ẹ́) 1. priprava za merjenje telesne zmogljivosti, zmogljivosti srca in dihal ter sposobnosti za sprejemanje kisika v stanju povečane telesne aktivnosti: specialni ergometer za laboratorijske meritve; Veslači so te dni opravljali teste maksimalne porabe kisika na ergometrih pri izbranem strokovnjaku na Inštitutu za šport FŠ 2. rekreacijska naprava, opremljena s tako pripravo: Po tridnevni intenzivni fizioterapiji lahko športnik nogo spet premika, zdravniki pa pričakujejo, da bo v dobrem tednu dni lahko že vrtel pedala na ergometru E ← nem. Ergometer, agl. ergometer iz gr. érgon 'delo' + (↑)méter
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
fast food1 -- -a in fastfood -a cit. [fást fúd-] m (ȃ, ȗ) 1. hrana v posebnih restavracijah, ki za pripravo ne zahteva veliko časa in ki se lahko vzame s seboj; hitra hrana, hitro pripravljena hrana: Na kmetijskem ministrstvu so pripravili projekt, s katerim hočejo namesto balkanskega fast fooda popularizirati morsko hrano 2. gostinski obrat, ki ponuja tako hrano: Gre za moderni in prefinjeni pariški fast food, v katerem so na voljo kruh in drugi domači izdelki, gostje pa se lahko odločijo tudi za postrežbo po gurmansko 3. kar na hitro zadovolji potrebe: Založniška industrija raste iz literarnega fast fooda, njeni avtorji so iznajdljivi žanrski rokodelci, ki izdelujejo ohlapne stavke in vsebinsko praznino E ← agl. fast food iz fast 'hiter' in food 'hrana'fast food2 -- -- v prid. rabi
Ob vseh fast food restavracijah so začeli popularizirati francosko kuhinjo v bistrojih nakupovalnih središč
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
ínteroperabílen -lna -o prid. (ȋ-ȋ) 1. ki se da povezati z drugim, lahko deluje skladno z drugim; povezljiv: Imate dobro pripravljeno vojsko, vendar jo morate organizirati tako, da bo interoperabilna z Natovimi silami 2. ki lahko deluje v dveh ali več (različnih) omrežjih: Po znatnih težavah bodo prihodnji teden prve slovenske interoperabilne lokomotive zapeljale po voznem redu tudi po Italiji E (↑)inter… + (↑)operabílen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
kórtikosteroíd -a m (ọ̑-ȋ) med. hormon nadledvične žleze ali snov z biološko aktivnostjo tega hormona: inhalacijski kortikosteroidi; uporaba kortikosteroidov; Za boleče sklepe lahko predpišemo nesteroidna protivnetna zdravila, po potrebi pa klinični specialist lahko začne zdravljenje s kortikosteroidi E ← nlat. corticosteroidum iz (↑)kórteks + ↑steroíd
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
márketingar -ja m, člov. (ȃ) pog. strokovnjak za marketing; tržnik: Urednik je lahko marketingar, ki vabi najbolj sugestivne in inventivne k svoji založbi, lahko je sposoben tudi za druge dejavnosti, vendar urednik predvsem natančno bere besedila E (↑)márketing
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
napôvednikSSKJ -a m (ȏ) 1. kratka radijska, televizijska oddaja, ki opozarja na izbrane oddaje, prireditve: filmski napovednik; napovednik kulturne oddaje; Kot ste lahko videli in slišali v izjavi v napovedniku oddaje, bomo najprej govorili o precej občutljivi temi, o tem, koliko delajo naši zdravniki 2. kratka predstavitev česa kot opozorilo na predstavljeno sploh: festivalski napovednik; Projekt je še v izdelavi in za zdaj si lahko ogledate le napovednik E (↑)napóved
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
naslovljív -a -o prid. (ī í í) rač. iz katerega lahko procesor prebere ali vanj zapiše podatek: Piksel predstavlja najmanjšo naslovljivo enoto slike, ki se jo lahko prebere ali nariše E (↑)naslovíti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
navijáštvo -a s (á) 1. dejavnost navijačev: nogometno navijaštvo; Navijaštvo se je pričelo razvijati v začetku 20. stoletja v ZDA, ki so še danes glavna avtoriteta na tem področju 2. ekspr. navdušena privrženost: očitati komu navijaštvo; politično navijaštvo; Pretirana gorečnost in navijaštvo lahko preideta v hujskaštvo, vse do pravega netenja medčloveškega sovraštva, nestrpnosti, diskriminacije – nasprotja demokracije E (↑)navijáč
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
pohódniSSKJ -a -o prid. (ọ̑) ki je narejen tako, da se po njem lahko hodi: pohodne plošče na pločniku; pohodna površina; Če smo se odločili za pohodno streho, lahko nasujemo prod ali položimo okrasne betonske ali kakšne drugačne plošče E ↑pohodíti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
poklíkati -am dov. (ȋ) 1. drugega za drugim klikniti: poklikati svoj izbor; poklikati vse podstrani; Datoteke, ki jih želimo arhivirati, lahko določimo na dva načina – izberemo celoten imenik ali pa datoteke poklikamo posamično 2. pritisniti navadno levi gumb na računalniški miški in s tem izbrati možnost, funkcijo, prikazano na zaslonu računalnika; klikniti (1): dvakrat poklikati; Dejstvo je neizpodbitno – če sami ne poklikamo trojanca ali z virusom okužene datoteke, skoraj ni načina, da bi se ta naselil v naš računalnik E ↑klíkati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
povezoválnik -a m (ȃ) rač. računalniški program, ki poveže enega ali več modulov, objektov v strojnem jeziku v izvedljiv računalniški program: podatkovni povezovalnik; Programe lahko poganjamo iz osrednjega povezovalnika, v katerem lahko tudi spreminjamo nastavitve in lastnosti programov E (↑)povezováti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
prôstiSSKJ -a -o prid. (ó) ki ga lahko vsakdo brezplačno uporablja, spreminja in dopolnjuje: prosta enciklopedija; Izraz prosto programje pomeni, da lahko program presnemavate, ga delite s prijatelji in ga spreminjate E = stcslov. prostъ 'preprost, enostaven, kmečki', hrv., srb. prȍst, rus. prostój 'preprost, enostaven', češ. prostý < pslov. *prostъ 'prost, svoboden, nesestavljen' < ide. *prosth2o- iz (↑)pro... + (↑)státi1 prôsti dostòp -ega -ópa m (ó, ȍ ọ́)
odprti, brezplačni dostop do določenih elektronskih virov, gradiv: Praksa prostega dostopa se v svetu udejanja šele zadnji desetletji z dostopnostjo znanstvenih vsebin na spletu
prôsto plézanje -ega -a s (ó, ẹ̑)
plezanje, pri katerem se tehnični pripomočki uporabljajo samo za varovanje: prosto plezanje po skalah ali umetni steni; tečaj prostega plezanja; Prosto plezanje v bistvu pomeni, da napreduješ po steni tako, da uporabljaš samo svoje telo
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
replikánt -a m, člov. (ā á) 1. člov. kdor replicira, da repliko: Vsak replikant naj točno pove, na katero vsebino oziroma razpravo katerega kolega pred sabo je repliciral 2. kopija: Vprašati se moramo, ali smo pripravljeni sprejeti vso razsežnost poskusov z živalmi – 20, 30, 40 živali bi moralo proizvesti in darovati jajčeca, da bi lahko napravili replikanta svojega ljubljenčka E v prvem pomenu (↑)replíka, v drugem ← agl. replicant iz (↑)replíka
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
sámozdrávljenje -a s (ȃ-á) 1. zdravljenje samega sebe z uporabo zdravil brez recepta, s pomočjo zdravilnih zelišč, alternativne medicine, s postom: Vsakdo se lahko nauči praktičnih znanj samozdravljenja, slabše telesno in duševno počutje pa lahko izboljšamo z uravnoteženjem energij v telesu 2. zdravljenje samo od sebe: Telo ima izjemno moč samozdravljenja in z različnimi terapijami mu pri tem pomagamo E (↑)samo... + (↑)zdrávljenje
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
štópar -ja m, člov. (ọ̑) kdor potuje s štopom: Lahko se zgodi, da štopar in voznik kljub obojestranskemu prilagajanju ne najdeta skupnega jezika, kar lahko predčasno konča potovanje E ↑štóp
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
váluk -a m, živ. (ȃ) lahko vojaško oklepno vozilo: izdelovati valuke; šestkolesni valuk; nakup valukov; Lahko oklepno kolesno vozilo valuk 6 x 6 je namenjeno prevozu pehote E po alpskoslovanskem knezu Valuku (7. stoletje)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
whirlpool -a cit. [vírlpul] m (ȋ) manjši bazen ali kad z masažnimi šobami in vodnimi vrtinci: Izbirate lahko med kopanjem v bazenih s termalno vodo in poležavanjem ob bazenih ali na livadi, utrujene mišice lahko sprostite v whirlpoolih E ← agl. whirl pool iz whirl 'vrtinec, vrtinčenje' + pool 'bazen'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
zafrustríranec -nca m, člov. (ȋ) kdor čuti duševno stanje neugodja zaradi nasprotja med željami in možnostmi, ki jih nudi okolje: Napeto ozračje lahko pripelje do incidentov in malih vojnih pohodov najrazličnejših užaljencev in zafrustrirancev, ki bi lahko imeli uničujoč in nepopravljiv vpliv na odnose med državama in narodoma E ↑zafrustríran
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
zapisljív -a -o prid. (ī í í) 1. ki omogoča zapis digitalnih podatkov: zapisljiv CD; zapisljivi mediji; Ker zajete slike shranjujemo na zapisljiv nosilec, jih lahko prepišemo, urejamo ali izbrišemo in jih v povezavi z računalnikom obdelujemo in arhiviramo 2. ki se da zapisati: To ime je lahko izgovorljivo in zapisljivo E (↑)zapísati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
zrelaksírati -am dov. (ȋ) pog. narediti, povzročiti, da postane kdo čustveno, duševno manj napet, nenapet: Dodatno se lahko zrelaksirate s poslušanjem glasbe, medtem ko vam lahko buljenje v TV in prebiranje časopisa ponovno zbijeta voljo do življenja E (↑)relaksírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
ávkcijski -a -o in avkcíjski -a -o prid. (á; ȋ) ki se nanaša na avkcijo: avkcijska prodaja; avkcijsko trgovanje E (↑)ávkcijaávkcijska híša -e -e in avkcíjska -e ž (á, í; ȋ)
podjetje, ustanova, ki se ukvarja z organizacijo dražb: Če zbiralec kupi arheološko najdbo pri avkcijski hiši ali trgovcu, zanjo gotovo dobi račun, s čimer lahko dokaže izvor tega predmeta
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
banánaSSKJ -e ž (ȃ) torbica, pas za dokumente, denar, ki se nosi okrog pasu: Na izbiro je več vrst banan in drugih torbic E ← nem. Banane ← špan., port. banana ← zahodnoafriškobanána repúblika -- -e in banánarepúblika -e ž (ȃ, ȗ) slabš.
država, zlasti manjša, za katero so značilni nestabilno gospodarstvo, velika odvisnost od pomoči s strani tujega kapitala, neupoštevanje zakonske ureditve in visoka stopnja korupcije: Samo še v banana republiki se lahko zgodi, da se razpisni pogoji spreminjajo kar po domače
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
bánčniSSKJ -a -o prid. (ȃ) bánčna kártica -e -e ž (ȃ, ȃ)
plastična kartica z magnetnim trakom, vdelanim čipom ali obojim, ki se uporablja za brezgotovinsko poslovanje, dviganje in polaganje gotovine: ponarejena bančna kartica; ukradena bančna kartica; zloraba bančne kartice; Ponekod celo z bančno kartico ali s čekom, ki za porabnika pomeni takojšnjo obremenitev računa, trgovcu pa zagotavlja ustrezno hitro plačilo, ni bilo mogoče uveljavljati popusta
bánčni avtomát -ega -a m (ȃ, ȃ)
avtomatska elektronska naprava, s pomočjo katere imetnik določenih plačilnih kartic sam dviguje gotovino z bančnega računa in opravlja nekatere druge denarne posle; bankomatSSKJ: Vsestranskost bančnih avtomatov in omrežij danes omogoča, da gremo na čisto drug konec sveta brez vsakršne gotovine in jo še vedno lahko dobimo ob vsaki uri
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
béliSSKJ -a -o prid. (ẹ́) béla hálja -e -e ž, člov. (ẹ́, á) nav. mn.
oseba v beli delovni halji, navadno zdravnik: Nekateri farmacevtski izdelki se na slovenskem trgu oglašujejo v navezi z belimi haljami
béla karavána -e -e ž (ẹ́, ȃ)
skupina smučarjev in njihovih spremljevalcev, ki se udeležujejo zimskih smučarskih tekmovanj v različnih krajih: Moška bela karavana se je ustavila na Vitrancu, kjer upajo, da bo slovensko občinstvo pomagalo našim fantom do težko pričakovanih vidnejših rezultatov
béla knjíga -e -e ž (ẹ́, í)
zbirka pravil, navodil, reform, zahtev za urejanje in upravljanje: bela knjiga zdravstvene reforme; bela knjiga o vzgoji in izobraževanju; Bela knjiga bo lahko dragocen vir smernic za slovensko zakonodajo
béla smŕtSSKJ -e -i ž (ẹ́, ȓ) ekspr.
snov bele barve, ki škoduje zdravju, zlasti mamilo: trgovci z belo smrtjo; Sol je treba uživati zmerno; nekateri ji z drugimi besedami pravijo tudi bela smrt
béla stávka -e -e ž (ẹ́, ȃ)
stavka, pri kateri se ovira utečeni potek dela z neizvajanjem delovnih nalog, obveznosti v celoti ali z njihovim pretirano natančnim izvajanjem: bela stavka sodnikov; Sindikat carinikov je v četrtek zjutraj preklical napovedano belo stavko, ki bi morala trajati do prihodnjega petka
béli církus -ega -a m (ẹ́, ȋ)
smučarska tekmovanja: Povratka v beli cirkus se je nadvse veselila
béli ovrátnik -ega -a m, člov. (ẹ́, ȃ) ekspr.
pripadnik visokega družbenega sloja, zlasti predstavnik politike, gospodarstva: korupcija belih ovratnikov; kriminal belih ovratnikov; Službe, v katerih se zaposlujejo beli ovratniki, same po sebi velikokrat niso zagotovilo za dobro življenje
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
bolónjskiSSKJ -a -o prid. (ọ̑) ki se nanaša na enotni evropski sistem visokošolskega izobraževanja, ki predvideva medsebojno primerljivost študijskih programov: novi bolonjski programi; bolonjski sistem; Diplomiranci na prvi bolonjski stopnji imajo v svojem nazivu pred imenom napisano le dipl. (ne univ. dipl.), na drugi stopnji pridobijo naslov magister, na tretji pa doktor znanosti E po italijanskem mestu Bologna, kjer so leta 1999 ministri evropskih držav podpisali deklaracijo o reformi sistema visokošolskega izobraževanjabolónjska refórma -e -e ž (ọ̑, ọ̑)
reforma s istema visokošolskega izobraževanja, ki se je na podlagi Bolonjske deklaracije na slovenskih univerzah postopoma uvajala od leta 2005: uresničevanje bolonjske reforme; Bolonjska reforma naj bi povečala učinkovitost in kakovost našega študija ter omogočila, da bi se diplomirani strokovnjaki z različnih univerz lahko zaposlovali v vseh evropskih državah
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
country1 -ja cit. [kántri] in kántri -ja m (ȃ) zvrst popularne glasbe, ki izhaja iz tradicionalne ljudske, narodne glasbe ameriškega podeželja; country glasba: poslušati country; Melodije se približajo ameriškemu jugu: countryju, gospelu in bluesu E ← agl. country (music) 'podeželska glasba' iz country 'dežela' (in (↑)múzika)country2 -- v prid. rabi
country pevec; country stil; country glasba; Njen album je najbolje prodajani country album vseh časov v ZDA
country glásba -- -e in kántri glásba -- -e ž (ȃ, ȃ)
zvrst popularne glasbe, ki izhaja iz tradicionalne ljudske, narodne glasbe ameriškega podeželja; country1 ameriška country glasba; pevec country glasbe; Začela je pisati pesmi, ki bi se lahko znašle tudi na albumu popularne ali celo country glasbe
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
čútnonazóren -rna -o prid. (ū-ọ́ ū-ọ̄ ū-ọ́) ki je v zvezi s čutno nazornostjo: čutnonazoren jezik; Vrnil se je k priljubljenim temam in jim dal vidno, čutnonazorno podobo E iz čútni názorčútnonazórno prisl. (ū-ọ́)
čutnonazorno prepričati; S filmom sveta sicer ne spreminjamo, lahko pa ga z njim čutnonazorno predstavimo
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
daljínskiSSKJ -a -o prid. (ȋ) daljínski upravljálnik -ega -a m (ȋ, ȃ)
(elektronska) priprava za avtomatsko krmiljenje elektronskih naprav, zlasti televizorja; daljinec: Računalniku je dodan tudi daljinski upravljalnik, tako da lahko osnovne zmožnosti krmilimo kar na daljavo
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
domáčiSSKJ -a -e prid. (á) domáča strán -e -í ž (á, ȃ ȋ) rač.
spletna stran z vsebino določene osebe, podjetja: izdelati domačo stran; obiskovati domačo stran; Domače strani so urejene po temah, izbiramo pa lahko med desetimi: od umetnosti in zabave prek športa in potovanj do novic in tehnologije
domáči stúdio -ega -a [studijo] m (á, ú)
ustrezno tehnično opremljeni prostori v domači hiši, domačem stanovanju za snemanje (glasbe): Vokale sem posnel v domačem studiu, ki sem si ga uredil v garaži svojega doma
domáči vídeo -ega -a m (á, ȋ)
videoposnetki, narejeni s snemalno opremo za domačo rabo, namenjeni predvajanju v domači hiši, domačem stanovanju: Hotel sem, da je sproščena, kot da bi snemali družinski domači video, hkrati pa je morala biti zelo prepričljiva
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
drôbniSSKJ -a -o prid. (ó) drôbni tísk -ega -a m (ó, ȋ)
besedila, namensko napisana v manjšem, težje prepoznavnem naboru črk, ki je določen za posebno vlogo: Množica tehničnih podatkov lahko velikokrat bolj zmede kot koristi, še posebej, če so ti podatki taki, da je treba za njihovo pravilno razumevanje pobrskati še po drobnem tisku ob robu reklamnega sporočila
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
drúžbaSSKJ -e ž (ȗ) drúžba za uprávljanje -e -- -- ž (ȗ, á)
družba, ki se ukvarja z upravljanjem (investicijskih) skladov; DZU: Družba za upravljanje je lani ustvarila dobrih 33.000 evrov dobička
drúžba z omejêno odgovórnostjo -e -- -- -- ž (ȗ, é, ọ́)
družba, za ustanovitev katere je potreben osnovni kapital, sestavljen iz vložkov družbenikov, in za katero ti načeloma odgovarjajo le do višine svojega vložka; d. o. o.: Družbo z omejeno odgovornostjo lahko ustanovi ena ali več fizičnih oziroma pravnih oseb, ki postanejo z ustanovitvijo družbe družbeniki
drúžba z nèomejêno odgovórnostjo -e -- -- -- ž (ȗ, ȅ-é, ọ́)
družba, ki nima osnovnega kapitala in za katero družbeniki odgovarjajo z vsem svojim premoženjem; d. n. o.: pogodba o ustanovitvi družbe z neomejeno odgovornostjo; Za družbe, ki niso uskladile osnovnega kapitala do določene višine, je že zakon o gospodarskih družbah določil, da odgovarjajo enako kot družbe z neomejeno odgovornostjo, torej z vsem svojim premoženjem
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
ekolóškiSSKJ -a -o prid. (ọ̑) 1. ki se nanaša na varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; eko (1): Osem kmetij že ima ekološki certifikat, lastniki devete pa nanj čakajo 2. ki poteka v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; eko (2): ekološki nadzor; ekološka gradnja; Številni kmetje, ki so se prej ukvarjali z integriranim kmetijstvom, so se preusmerili v ekološko pridelavo hrane 3. ki je pridelan, proizveden v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; eko (3): ekološki izdelek; Cilj zakona je bil podpora ekološki hrani kot kakovostneje pridelani hrani E (↑)ekologíjaekolóška bómba -e -e ž (ọ̑, ọ̑)
velika nevarnost za naravo, življenjsko okolje: Ker gre lahko za pravo ekološko bombo, so gradbinci dela ustavili
ekolóška kmetíja -e -e ž (ọ̑, ȋ)
kmetija, na kateri se prideluje hrana v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; biokmetija, ekokmetija: Nekatere ekološke kmetije so usmerjene zgolj v pridelovanje, nekatere pa kmetijstvo povezujejo tudi s turizmom in izobraževanjem
ekolóška rénta -e -e ž (ọ̑, ẹ̑)
renta, ki jo dobiva prizadeta pravna ali fizična oseba od povzročitelja razvrednotenja okolja ali nevarnosti za okolje in s tem za zdravje ljudi: Po stari pogodbi so ljudje v bližini odlagališča upravičeni do izplačila ekološke rente še šest let po zaprtju deponije
ekolóška tŕžnica -e -e ž (ọ̑, ȓ)
tržnica, na kateri se prodajajo izdelki, pridelani predvsem brez uporabe kemičnih ali drugih umetnih sredstev, v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; ekotržnica: Na petih hektarjih pridelajo hrano zase in za prodajo, večinoma na sobotni ekološki tržnici v Ljubljani
ekolóški ôtok -ega -óka m (ọ̑, ó ọ́)
manjša površina, navadno v naselju, z zabojniki za ločeno zbiranje odpadkov; ekootok: Ekološki otoki z zabojniki za ločeno odlaganje stekla, papirja in embalaže so prevečkrat predaleč, jih je premalo ali pa jih sploh še ni
ekolóški prideloválec -ega -lca [pridelovau̯ca] m, člov. (ọ̑, ȃ)
kdor kaj prideluje predvsem brez uporabe kemičnih ali drugih umetnih sredstev, v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; biopridelovalec, ekopridelovalec: Ni dovolj le neposredno plačilo na hektar, temveč je treba ekološke pridelovalce spodbuditi k uspešnejšemu trženju in razviti trg
ekolóški znák -ega -a m (ọ̑, ȃ)
oznaka kot izraz okoljevarstvene ozaveščenosti: Mednarodni ekološki znak Modra zastava predstavlja simbol urejenosti in varnosti naravnega kopališča, ki mora za to izpolnjevati 26 meril
ekolóško kmetíjstvo -ega -a s (ọ̑, ȋ)
kmetijstvo, ki prideluje hrano predvsem brez uporabe kemičnih ali drugih umetnih sredstev, v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; biokmetijstvo, ekokmetijstvo: Po naravnih danostih ima Slovenija, kot pravijo na resornem ministrstvu, naravnost odlične možnosti za pospešen razvoj ekološkega kmetijstva
ekolóško prisl. (ọ̑)
ekološko pridelana hrana; Zakaj za ekološko najbolj sporne projekte ni presoj vplivov na okolje?
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
fáks1 -a m (ȃ) 1. naprava za prenašanje dokumentov, informacij na daljavo v obliki posnetka izvirnika; telefaksSSKJ: Vlada je tuje novinarje obvestila, naj ji po faksu pošljejo morebitna vprašanja v zvezi z odpravo 2. s takšno napravo prenesen posnetek dokumenta, informacije; telefaksSSKJ: Kitajsko pravosodno ministrstvo je prejšnji petek poslalo faks fundaciji za varstvo človekovih pravic E ← agl. fax, skrajšano iz (↑)faksímilefáks2 -- v prid. rabi
faks sporočilo; Močnejši model telefonov podpira tudi podatkovne in faks komunikacije z vgrajenim modemom
fáks módem -- -a in fáksmódem -a m (ȃ, ọ̑)
del računalniške strojne opreme, ki omogoča pošiljanje in sprejemanje elektronskih dokumentov v obliki faksov: Strežnik lahko namestimo v kateri koli računalnik v omrežju, zadoščati mora le minimalnim zahtevam za namestitev programa in imeti mora priključen faks modem
fáks števílka -- -e ž (ȃ, ȋ)
številka za telekomunikacijsko povezavo s faksom; faksna številka: Le na drugo faks številko nam je po dolgotrajnem poskušanju uspelo nekoga priklicati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
fleksibílniSSKJ -a -o prid. (ȋ) fleksibílni délovni čàs -ega -ega čása m (ȋ, ẹ́, ȁ á)
delovni čas, ki se glede začetka in konca lahko prilagodi potrebam delavca ali delodajalca; drseči delovni čas, gibljivi delovni čas: Izkušnje iz držav severne Evrope, ki starše z otroki aktivno podpirajo z davčnimi olajšavami, mrežo vrtcev in možnostjo fleksibilnega delovnega časa, so se pokazale za spodbudne
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
fotográfskiSSKJ -a -o prid. (ȃ) fotográfski spomín -ega -a m (ȃ, ȋ)
sposobnost človeka, da lahko predstave, misli, podatke o videnem v spominu zelo dobro, natančno, v podrobnostih ohrani: Bil je čudežni otrok, ki je navduševal s svojim fotografskim spominom
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
génskiSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) génska bánka -e -e ž (ẹ̑, ȃ)
sistematično urejena zbirka gensko značilnih organizmov ali njihovih delov, hranjena v ustreznih ustanovah v ustreznih razmerah, ki je namenjena ohranjanju vrst, genskega materiala: nacionalna genska banka; rastlinska genska banka; Odvzem vzorcev biološkega materiala iz narave za genske banke ne sme ogrožati obstoja ekosistemov ali populacij vrst v njihovih habitatih
génska revolúcija -e -e ž (ẹ̑, ú)
velika, hitra sprememba na področju raziskovanja genetike, uporabe genske tehnologije; genetska revolucija: V naravoslovnem muzeju je na ogled razstava z naslovom Genska revolucija, ki ponuja vpogled v človekovo DNK
génska tehnologíja -e -e ž (ẹ̑, ȋ)
1. spreminjanje in preurejanje genov organizmov, zlasti z namenom, da bi ti postali bolj zdravi, odporni, za človeka bolj uporabni; genetski inženiring (1), genski inženiring (1), gensko inženirstvo (1): razvoj na področju genske tehnologije; Gensko spremenjeni organizmi že lep čas burijo duhove zagovornikov in nasprotnikov genske tehnologije
2. tehnologija za spreminjanje in preurejanje genov organizmov, zlasti z namenom, da bi ti postali bolj zdravi, odporni, za človeka bolj uporabni; genetski inženiring (2), genski inženiring (2), gensko inženirstvo (2): uporaba genske tehnologije; V prihodnosti naj bi z gensko tehnologijo preprečevali podhranjenost in bolezni
génski inženíring -ega -a m (ẹ̑, ȋ)
1. spreminjanje in preurejanje genov organizmov, zlasti z namenom, da bi ti postali bolj zdravi, odporni, za človeka bolj uporabni; genetski inženiring (1), genska tehnologija (1), gensko inženirstvo (1): nasprotovati genskemu inženiringu; Transgenski pridelki in človeški genski inženiring v ljudeh zbujajo več nelagodja kot računalniki in internet
2. tehnologija za spreminjanje in preurejanje genov organizmov, zlasti z namenom, da bi ti postali bolj zdravi, odporni, za človeka bolj uporabni; genetski inženiring (2), genska tehnologija (2), gensko inženirstvo (2): Biološka zdravila so samo tista, ki so bila z genskim inženiringom pridobljena iz biološkega materiala
génsko inženírstvo -ega -a s (ẹ̑, ȋ)
1. spreminjanje in preurejanje genov organizmov, zlasti z namenom, da bi ti postali bolj zdravi, odporni, za človeka bolj uporabni; genetski inženiring (1), genska tehnologija (1), genski inženiring (1): Strokovnjaki pravijo, da se z genskim inženirstvom lahko pridobivajo izboljšani in učinkovitejši organizmi, ki jih uporabljajo v farmacevtski, prehrambeni in kemijski industriji in v kmetijstvu
2. tehnologija za spreminjanje in preurejanje genov organizmov, zlasti z namenom, da bi ti postali bolj zdravi, odporni, za človeka bolj uporabni; genetski inženiring (2), genska tehnologija (2), genski inženiring (2): zloraba genskega inženirstva; Več nezaupanja vzbuja najnovejša tehnika žlahtnjenja, gensko inženirstvo, s prenašanjem posameznih, posebej izbranih genov s točno znanimi lastnostmi
génsko prisl. (ẹ̑)
gensko spremenjena hrana; gensko spremenjena živila; Debelost pri otrocih je gensko pogojena
génsko spremenjêni organízem -- -ega -zma m (ẹ̑, é, ī) nav. mn.
organizem, katerega genski material je spremenjen z metodami genske tehnologije; genetsko spremenjeni organizem, GSO: problematika gensko spremenjenih organizmov; gojenje gensko spremenjenih organizmov; Nevladne organizacije so pozvale vlado in parlament k omejitvi uporabe gensko spremenjenih organizmov v kmetijstvu
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
gibljíviSSKJ -a -o prid. (í) gibljívi délovni čàs -ega -ega čása m (í, ẹ́, ȁ á)
delovni čas, ki se glede začetka in konca lahko prilagodi potrebam delavca ali delodajalca; drseči delovni čas, fleksibilni delovni čas: uvesti gibljivi delovni čas; prednosti gibljivega delovnega časa; Delež zaposlenih z gibljivim delovnim časom se je v podjetju povečal z 10 na 40 odstotkov
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
house1 -sa cit. [háu̯s] m (ȃ) zvrst elektronske plesne glasbe z lahkotnejšim ritmom, ki je nastala v 80. letih 20. stoletja pod vplivom soula, funka in disko glasbe: Klub K4 bo dva petka zapored gostil dva legendarna didžeja, eden vrti techno, drugi pa house E ← agl. house, dobesedno 'hiša', morda po čikaškem nočnem klubu The Warehouse 'skladišče'house2 -- v prid. rabi
house didžej; Organizator festivala obljublja, da bomo lahko v Ljubljani uživali ob največjih imenih house glasbe
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
irakizírati -am nedov. in dov. (ȋ) dodajati sporu, nesoglasju (v državi, med državami) poteze, značilne za vojno, povojno stanje v Iraku: Nasprotniki novega Afganistana poskušajo Afganistan irakizirati E po imenu države Irakirakizírati se -am se nedov. in dov. (ȋ)
dobivati poteze, značilne za vojno, povojno stanje v Iraku: Po odhodu prejšnjega predsednika se razmere v državi ob zunanjem vmešavanju nevarno irakizirajo in v nekaj korakih lahko hitro dobijo razsežnosti državljanske vojne vseh z vsemi
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
jógurtni -a -o prid. (ọ̑) ki je v zvezi z jogurtom: jogurtni preliv; jogurtna strjenka; V mestu je trava pomendrana, po njej se valjajo plastične vrečke, steklenice in jogurtni lončki E (↑)jógurtjógurtna revolúcija -e -e ž (ọ̑, ú)
1. organizirana zborovanja, demonstracije proti takratni oblasti v jugoslovanski avtonomni pokrajini Vojvodini v letih 1988 in 1989: V Beogradu so Vojvodino le tu in tam imenovali avtonomna pokrajina, a ta si po političnih spremembah prizadeva za formalno vračanje politične avtonomije, ki jo je po jogurtni revoluciji ob koncu osemdesetih odpravil stari režim
2. oznaka za organizirana zborovanja, demonstracije po letu 1991, usmerjene proti birokratskim in demokraciji odtujenim oblastnim strukturam na različnih nivojih: V nekaterih krajih se lahko zgodi jogurtna revolucija po slovensko
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
kljúčniSSKJ -a -o prid. (ȗ) kljúčna beséda -e -e ž (ȗ, ẹ̑)
1. beseda ali besedna zveza, ki povzema širše besedilo ali sobesedilo: Ključna beseda človeškega sveta je čas
2. beseda ali besedna zveza, ki se uporablja za iskanje informacij v knjižnicah ter v elektronskih in spletnih zbirkah besedil: iskanje po ključnih besedah; Vtipkate ključno besedo, sprožite iskanje in dobite seznam zadetkov
3. rač. osnovni element programskega jezika, ki označuje določen ukaz: Ključna beseda je in, s katero povemo, da bi radi pretvarjali enote
4. beseda ali besedna zveza, ki omogoča komunikacijo prek storitev SMS: Naročnik lahko pošlje tudi SMS s ključno besedo poraba na številko 1919
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
krízniSSKJ -a -o prid. (ȋ) krízno obmóčje -ega -a s (ȋ, ọ̑)
nestabilno območje, ki ga je prizadela vojna ali naravna katastrofa: posredovanje na kriznih območjih; Slovencem se zdi bolj smiselno pošiljati vojake na bližnja krizna območja, ki jih poznamo in kjer res lahko naredimo kaj pomembnega za stabilizacijo razmer
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
krščánskiSSKJ -a -o prid. (ȃ) krščánska demokracíja -e -e ž (ȃ, ȋ)
nazor, ideologija, ki zagovarja principe krščanstva v javni politiki: evropska krščanska demokracija; opozicijska krščanska demokracija; voditelj krščanske demokracije; Strank, ki se polaščajo različic imena nekdaj trdno vladajoče krščanske demokracije, je cela vrsta, prav malo pa jih lahko računa na zastopstvo v parlamentu
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
kúhinjskiSSKJ -a -o prid. (ú) kúhinjski ôtok -ega -óka m (ú, ó ọ́)
sklop kuhinjskih elementov, postavljen sredi prostora: Kuhinjski otok je glede na razpoložljivi prostor umeščen med kuhinjo in prehodom ter lahko deluje kot minibar ali pult
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
lastníškiSSKJ -a -o prid. (ȋ) lastníški certifikát -ega -a m (ȋ, ȃ)
potrdilo o določenem deležu lastninske pravice do denacionaliziranega premoženja; lastninski certifikat: zamenjava lastniških certifikatov; Imetnik lahko uporabi lastniške certifikate za nakup delnic podjetij
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
ledéniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) ledéna trgátev -e -tve ž (ẹ̑, ȃ)
trgatev, ki se opravi, ko je povprečna dnevna temperatura v treh dneh pred trgatvijo od minus sedem do minus pet stopinj Celzija: V vinorodni deželi Posavje bo v teh dneh vsaj sedem ledenih trgatev
ledéni čáj -ega -a m (ẹ̑, ȃ)
hladna negazirana brezalkoholna pijača iz čaja: pločevinka ledenega čaja; Mi lahko podaš tiste velike kozarce za ledeni čaj?
ledéno víno -ega -a s (ẹ̑, í)
vino iz grozdja, natrganega na ledeni trgatvi: pridelati ledeno vino; Vsak dan se spusti v temačno klet in spremlja zorenje svojega ledenega vina
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
máčjiSSKJ -a -e prid. (ȃ) máčja bolézen -e -zni ž (ȃ, ẹ̑)
zelo nalezljivo glivično obolenje kože, ki se prenaša na človeka predvsem z neposrednim dotikom obolele živali, zlasti mačke; mikrosporija: Tako kot vse glivične okužbe kože tudi mačja bolezen utegne biti zelo trdovratna in lahko traja več tednov ali mesecev
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
magnétniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) magnétna kártica -e -e ž (ẹ̑, ȃ)
plastična kartica z magnetnim trakom za identifikacijo: čitalnik magnetnih kartic; Dostop do varovanih prostorov je mogoč le z magnetno kartico
magnétna resonánca -e -e ž (ẹ̑, ȃ)
tehnika preiskovanja notranjih organov človeškega telesa, pri kateri se uporabljajo lastnosti magnetnega polja in radijskih valov: pregled z magnetno resonanco; Bolnišnice bodo še letos lahko opravljale preglede bolnikov z napravo za magnetno resonanco
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
manevrírni -a -o prid. (ȋ) ki je v zvezi z manevriranjem: manevrirni prostor; Zračna vojna je bila v tehnološkem smislu neenakopravna, saj so ZDA imele na razpolago celo vrsto satelitov, nevidna letala in manevrirne izstrelke E (↑)manevríratimanevrírna rakéta -e -e ž (ȋ, ẹ̑)
radarsko vodena raketa, ki leti nizko nad površjem in se v letu prilagaja obliki zemeljskega površja: izstreliti manevrirno raketo; sistem za prestrezanje manevrirnih raket; Vlada bo v prihodnje nadzorovala vse izdelke, namenjene izvozu, med katerimi bi se lahko skrivala oprema za izdelavo manevrirnih raket
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
méstniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) méstno koló -ega -ésa s (ẹ̑, ọ̑ ẹ̑)
za mestno vožnjo narejeno kolo: izposoja mestnih koles; policisti na mestnih kolesih; Do kolesarjev je oblast kar prijazna in za kavcijo si lahko izposodiš prepoznavno mestno kolo
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
milénijski -a -o prid. (ẹ́) ki se nanaša na milenij: milenijski razvojni cilji; Pred štirimi leti so se svetovni voditelji na milenijskem vrhu zavezali k boju proti revščini, umazani vodi, neznanju in aidsu E (↑)milénijmilénijski hròšč -ega hrôšča m, živ. (ẹ́, ȍ ó) rač.
napaka v programski kodi računalniškega programa, sistema, ki bi se lahko pokazala ob prehodu na 1. januar 2000 pri programih, ki niso mogli beležiti datumov od tega dne dalje: Spomnite se na paniko zaradi milenijskega hrošča, ki navsezadnje ni povzročil skoraj nobene škode
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
milónga -e ž (ọ̑) 1. argentinska glasba, predhodnica tanga, praviloma napisana v dvočetrtinskem taktu: Milonga se je s časom razvila v drug glasbeni izraz, tango
// ples za to skladbo: V milongah si plesalci ne morejo privoščiti akrobatskih gibov, saj morajo paziti na druge, zato pa si lahko dajo duška profesionalni pari, ki nastopajo v šovih 2. družabni dogodek, kjer se pleše milonga ali tango: Na milongi veljajo posebna pravila lepega obnašanja, ki zagotavljajo, da je ples za vse udeležence prijeten E ← špan. milonga, neznanega izvora
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
mobílniSSKJ -a -o prid. (ȋ) mobílna híša -e -e ž (ȋ, í)
hiša, navadno počitniška, ki jo je mogoče odpeljati na drugo lokacijo: Gasilci se še vedno spopadajo s tremi požari, ki so v štirih dnevih uničili približno tisoč domov, od več milijonov dolarjev vrednih vil do mobilnih hiš
mobílna telefoníja -e -e ž (ȋ, ȋ)
prenašanje govora, sporočil z mobilnim telefonom; prenosna telefonija: operater mobilne telefonije; uporabnik mobilne telefonije; Še vedno ni jasno, ali sploh in koliko mobilna telefonija ogroža naše zdravje
mobílni telefón -ega -a m (ȋ, ọ̑)
manjši brezžični prenosni telefon, s katerim lahko v mobilnem omrežju vzpostavimo telefonsko zvezo s katerim koli telefonskim naročnikom; GSM (1), mobi1, mobilec, mobilnik, mobitel, prenosni telefon: Planinca je rešil mobilni telefon, saj je po padcu sam poklical reševalce
mobílno omréžje -ega -a s (ȋ, ẹ̑)
brezžično omrežje radijskega signala, prek katerega deluje mobilni telefon: analogno ali digitalno mobilno omrežje; cena minute pogovora iz fiksnega v mobilno omrežje; Za nižje cene pogovorov med obema mobilnima omrežjema bi moral biti dosežen konsenz obeh operaterjev
mobílno straníšče -ega -a s (ȋ, í)
navadno premično stranišče, zlasti na gradbiščih in javnih prireditvah, ki namesto vode učinkuje z dezinfekcijsko tekočino za razkuževanje in nevtralizacijo vonjav; kemično stranišče, prenosno stranišče: Na koncertu na prostem so postavili več mobilnih stranišč
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
nasélbinskiSSKJ -a -o in naselbínskiSSKJ -a -o prid. (ẹ̑; ȋ) nasélbinsko imé -ega -na in naselbínsko -ega s (ẹ̑, ẹ̑; ȋ)
poimenovanje naselja: Logarska Dolina je lahko naselbinsko ime (ime naselja), zato pišemo vse z veliko
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
negoválniSSKJ -a -o prid. (ȃ) negoválna bolníšnica -e -e [bou̯nišnica] ž (ȃ, ȋ)
bolnišnica za ljudi s potrebo domskega varstva, ki se morajo rehabilitirati po odpustu iz bolnišnice: mestna negovalna bolnišnica; Negovalne bolnišnice lahko ponudijo le začasno namestitev ljudem, ki potrebujejo rehabilitacijo v primeru težke in kratke bolezni
negoválna kozmétika -e -e ž (ȃ, ẹ́)
sredstva za nego kože, zlasti na obrazu, in las: naravna negovalna kozmetika; Za mladosten videz naj ne bi zadoščala le zdrava prehrana, potrebujete tudi negovalno kozmetiko, obogateno z naravnimi sestavinami
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
neskônčniSSKJ -a -o prid. (ó) neskônčni papír -ega -ja m (ó, ȋ)
papir, ki se lahko izdela v neomejeni dolžini, z luknjicami, zarezami ob robu: Tipkovnice ni bilo, namesto nje je bilo nekaj enostavnih stikal na sprednji plošči, za prikaz rezultatov pa je v najboljšem primeru rabil kar tiskalnik z neskončnim papirjem
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
nótranjiSSKJ -a -e in notránjiSSKJ -a -e prid. (ọ́; ȃ) nótranje lastníštvo -ega -a in notránje -ega s (ọ́, ȋ; ȃ)
delničarstvo zaposlenih: večinsko notranje lastništvo; Notranje lastništvo je lahko tudi primeren instrument za dodatno motiviranje managementa in zaposlenih pri prestrukturiranju problematičnih podjetij
nótranji dôlg -ega -á [dou̯g-] in notránji -ega m (ọ́, ȏ ȃ; ȃ)
dolgovanje lastnim državljanom: Notranji dolg naj bi odplačali z emisijo novih vrednostnih papirjev
nótranji odkúp -ega -a in notránji -ega m (ọ́, ȗ; ȃ)
prodaja deležev ali delnic zaposlenim znotraj podjetja: notranji odkup delnic; pretežni notranji odkup; Odbor vsem upravičencem do gotovinskega nakupa delnic v notranjem odkupu s 50-odstotnim popustom priporoča, naj to ugodno možnost izkoristijo v čim večji meri
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
nôviSSKJ -a -o prid. (ó) nôva dôba -e -e ž (ó, ó)
duhovno gibanje ob koncu 20. stoletja, za katero je značilno zanimanje za alternativne duhovne in filozofske ideje; new age1 (1): V kotlu, imenovanem nova doba, se prepletajo najrazličnejše ideje in verovanja, med katerimi lahko vsak najde kaj zase
nôvi liberalízem -ega -zma m (ó, ī)
teorija in gospodarskopolitična smer, ki spodbuja prosto trgovino in nasprotuje posegom države v gospodarstvo; neoliberalizem: politika novega liberalizma; privrženec novega liberalizma; Atribut demokracije, novega liberalizma in človekovih pravic je zmanjšano in omejeno ideološko ciljanje, načrtovanje, planiranje
nôvi vál -ega -a m (ó, ȃ)
rokovska glasba iz 70. in prve polovice 80. let 20. stoletja, ki izhaja iz panka, s prvinami pop glasbe: V okviru novega vala je nastalo kar lepo število uspešnih skupin
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
odklíkati -am dov. (ȋ) 1. s klikom računalniške miške kaj izbrati, označiti, zaznamovati: odklikati ikono; Uporabnik le odklika ustrezne parametre in tako nadomesti tipkanje ukaza 2. prestaviti se z ene, navadno začetne, na drugo spletno stran s klikom računalniške miške; oddeskati (2), odsurfati: Ko si je ogledal video, je odklikal na drugo spletno stran
// s klikom računalniške miške priti do določene strani na svetovnem spletu sploh; oddeskati (2//), odsurfati (//): Če ima kdo željo po raziskovanju novih funkcij priljubljenega programa, lahko odklika na spodaj navedeni naslov E ↑klíkati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
odsurfati -am cit. [otsə̀rfati] dov. (ə̏) prestaviti se z ene, navadno začetne, na drugo spletno stran; odklikati (2), oddeskati (2): odsurfati drugam; Danes sem odprl brskalnik in hotel odsurfati na neko spletno stran, nakar se mi je brskalnik preprosto zaprl
// priti do določene strani na svetovnem spletu sploh; odklikati (2//), oddeskati (2//): odsurfati na spletišče; Lahko odsurfate do televizijskega sporeda in enostavno pogledate, kar vas zanima E (↑)surfati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
óptičniSSKJ -a -o prid. (ọ́) óptični brálnik -ega -a m (ọ́, ȃ)
naprava za pretvarjanje navadno natisnjenega gradiva v digitalno obliko; optični čitalnik, skener (1): Predlogo faksa ali kopije moramo vstaviti v optični bralnik in pognati program, s katerim jo potem optično preberemo
óptični čitálnik -ega -a m (ọ́, ȃ)
naprava za pretvarjanje navadno natisnjenega gradiva v digitalno obliko; optični bralnik, skener (1): V napravo, ki združuje tiskalnik, fotokopirni stroj, optični čitalnik in telefaks, lahko vgradite brezžično mrežno kartico
óptični dísk -ega -a m (ọ́, ȋ)
okrogla, tanka plastična plošča s kovino v sredini, manjša od gramofonske, na katero so digitalno zapisani glasba, videoposnetki ali drugi podatki, ki se preberejo z laserskim žarkom; laserska plošča: Stroški shranjevanja podatkov na papirju za več kakor 75-krat presegajo stroške shranjevanja na optičnem disku
óptični kábel -ega -bla m (ọ́, á)
kabel iz optičnih vlaken: polagati optične kable; širokopasovni optični kabel; prenos podatkov po optičnih kablih; Najhitreje se internet pretaka po optičnih vlaknih in prav letos so začeli največji ponudniki internetnega dostopa v večjih slovenskih mestih s polno paro napeljevati optične kable
óptično vlákno -ega -a s (ọ́, á)
tanko upogljivo stekleno vlakno, ki se uporablja za prenos svetlobnega signala: Po optičnih vlaknih se podatki prenašajo s pomočjo svetlobe
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
pámetniSSKJ -a -o prid. (á) ki deluje z umetno inteligenco: pametni pralni stroj; Nekateri napovedujejo celo, da bomo pametne naprave upravljali kar z našimi mislimi E (↑)pámetpámetna híša -e -e ž (á, í)
hiša z računalnikom, ki centralno vodi in usklajuje določene sisteme in opravila z namenom zmanjšati uporabo energije: Pri opremi bodo upoštevali najnovejša dognanja s področja varčne rabe energije, hiše bodo imele tudi možnost nadgradnje s tehnologijo pametne hiše
pámetna kártica -e -e ž (á, ȃ)
plastična kartica z vdelanim čipom za hranjenje informacij: čitalnik pametne kartice; tehnologija pametne kartice; uporaba pametne kartice; Zaenkrat še ne uporabljamo pametnih kartic za podpisovanje vsake transakcije, vendar pa že razmišljamo, kako bomo sistem dogradili v prihodnosti
pámetna tábla -e -e ž (á, ȃ)
elektronska tabla, navadno povezana z računalnikom in projektorjem, ki deluje kot zaslon na dotik; interaktivna tabla: Šola ima zdaj povsem novo telovadnico s fitnesom, prenovljen gledališki amfiteater, knjižnico, učilnice so opremljene s pametnimi tablami in drugo multimedijsko opremo
pámetni telefón -ega -a m (á, ọ̑)
elektronska naprava, ki združuje funkcije prenosnega računalnika in mobilnega telefona; komunikator (1): Podjetja, ki bi šla v prestrukturiranje, bi svojim zaposlenim lahko kupovala pametne telefone namesto prenosnih računalnikov, saj za pošiljanje elektronske pošte zadostujejo
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
plavajóčiSSKJ -a -e prid. (ọ́) v matematiki plavajóča vêjica -e -e ž (ọ́, ȇ) rač.
način s hranjevanja realnih števil, od zelo velikih do zelo majhnih: cela števila in števila s plavajočo vejico; Ker vemo, da je vrednost v plavajoči vejici lahko zapisana v več oblikah, nam je jasno, da vse tri vrednosti predstavljajo logično število 12
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
polnítiSSKJ -im in pôlnitiSSKJ -im [pou̯niti] nedov. (ī; ó ó) polníti si bateríje -im -- -- in pôlniti -im nedov. (ī, ȋ; ó ó) ekspr.
dobivati, pridobivati si novih moči, energije: polniti si baterije psihično in fizično; Naši najboljši športniki si bodo lahko oddahnili in začeli vnovič polniti baterije šele po prireditvi svetovnega pokala konec tega tedna
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
prázniSSKJ -a -o prid. (á) prázni ték -ega -a m (á, ẹ̑)
1. vrtenje avtomobilskega motorja, pri katerem ta ne poganja vozila; prosti tekSSKJ, ler (1): V praznem teku je do konca pritisnil na plin
2. ekspr. stanje, v katerem kdo ne opravlja dela; ler (2): Počivam, kadar to res rabim; možgani so v praznem teku in po navdihu si izberem dejavnost, ki mi to omogoča
3. ekspr. časovno obdobje brez vsebinskih sprememb in učinkov; ler (3): Po skoraj dveh mesecih praznega teka bi se iskanje resnice (čeprav je ta pojem v politiki relativen) res že lahko nadaljevalo
// del s takšnimi značilnostmi v drami ali filmu; ler (3 //): Hiter vizualni ritem mora prikriti luknje v logiki in pomanjkljivosti v zgodbi oziroma prazni tek med nizanjem pogosto osupljivih prizorov
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
prevajálniSSKJ -a -o prid. (ȃ) prevajálno oródje -ega -a s (ȃ, ọ̑)
računalniški pripomočki, programi za prevajanje ali za pomoč pri prevajanju: komercialna prevajalna orodja; Dodano je tudi prevajalno orodje, s katerim lahko naročnik sam prevede besedila v uporabniškem vmesniku in jih sproti pregleduje
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
prisílniSSKJ -a -o prid. (ȋ) prisílna poravnáva -e -e ž (ȋ, ȃ)
zakonsko urejen dogovor med dolžnikom in upniki, ki predvideva sanacijo dolžnika in poplačilo dolgov in se lahko predlaga pred ali med stečajnim postopkom: uvesti prisilno poravnavo; postopek prisilne poravnave; upravitelj prisilne poravnave; Z uspešno prisilno poravnavo, s katero so upniki svoje terjatve spremenili v lastniške deleže, je bil končan prvi del sanacije
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
prodátiSSKJ -dám dov. (á) prodáti mèglo -dám -- dov. (á, ə̀) ekspr.
zavesti, prepričati koga v kaj z nejasno, neutemeljeno razlago brez logičnih povezav: V predvolilnem času je oblast ljudstvu prodala meglo, ki ji lahko nasedejo le tisti, ki jim še danes ni jasno, v čem je razlika med certifikati in delnicami
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
raztròsSSKJ -ôsa in -ósa m (ȍ ó; ọ́) raztròs pepéla -ôsa in -ósa -- m (ȍ, ẹ̑; ó; ọ́)
obred, pri katerem se pepel pokojnika raztrese na posebnem delu pokopališča ali posebej določenem prostoru: Na ministrstvu so v razlagi zakona navedli, da se raztros pepela na določenem mestu zunaj pokopališča lahko opravi z dovoljenjem upravne enote, na območju katere naj bi bil ta obred oziroma pokop
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
referénčniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) referénčna literatúra -e -e ž (ẹ̑, ȗ)
objavljena dela, ki s tehtnostjo obravnave določene teme pomembno prispevajo k njenemu poznavanju in se zato na njihove izsledke, spoznanja lahko sklicujejo avtorji nadaljnjih obravnav: Predmetu se približuje kot veliki poznavalec dramske književnosti, pa tudi ogromnega opusa referenčne literature, do katerega se sproti duhovito opredeljuje
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
referéndumski -a -o prid. (ẹ̑) ki se nanaša na referendum: referendumski izid; referendumska pobuda; referendumsko vprašanje; Posebno poglavje so referendumska območja izražanja volje ljudi, in če že ni več mogoče prirejati rezultatov glasovanja, je mogoče do njih priti z risanjem meja referendumskega območja E (↑)referéndumreferéndumski môlk -ega -a [mou̯k] m (ẹ̑, ȏ)
prepoved predvolilne propagande navadno dan pred referendumom: Na ministrstvu za notranje zadeve bo med referendumskim molkom delovala dežurna služba, kamor lahko državljani sporočijo podatke o kršitvah referendumskega molka
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
refléksniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) refléksna cóna -e -e ž (ẹ̑, ọ̑) v alternativni medicini
vsaka od točk na stopalih, dlaneh ali ušesih, s katero je povezan določen organ ali del telesa: S pritiski prstov na refleksne cone lahko pospešimo prekrvitev in izboljšamo delovanje notranjih organov ter organskih sistemov
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
sámoplačníški -a -o prid. (ȃ-ȋ) ki se nanaša na plačevanje storitev, zlasti zdravstvenih, neposredno iz lastnih sredstev: samoplačniški pregled; samoplačniška ambulanta; samoplačniške storitve; Do dobrega specialista je na marsikaterem področju že zdaj mogoče priti samo po samoplačniški poti E (↑)sámoplačníksámoplačníško prisl. (ȃ-ȋ)
Za zdravstveno zavarovanje vsak mesec odvajamo ogromen delež dohodka, ko pa enkrat zbolimo, lahko pridemo do ustrezne diagnostike in oskrbe le samoplačniško
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
sesúvatiSSKJ -am nedov. (ú) pog. 1. delati, povzročati, da kaj preneha obstajati, opravljati svojo nalogo: Barbarska ljudstva, ki jih Karel Veliki ni zmogel asimilirati, so cesarstvo sesuvala tako od znotraj kot od zunaj 2. onemogočati, preprečevati uveljavitev, uresničitev česa: Nasprotniki trošijo proračunski denar in sesuvajo vladno politiko 3. jemati pomen, veljavo, vrednost: Sami sesuvajo svojo verodostojnost, ker niso zmožni oblikovati resne alternative na našem političnem prizorišču E ↑sesútisesúvati seSSKJ -am se nedov. (ú)
prihajati v stanje neodzivnosti na ukaze, odpovedovati: Operacijski sistem lahko postane po namestitvi popravkov nestabilen in se začne sesuvati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
sledílniSSKJ -a -o prid. (ȋ) sledílna króglica -e -e ž (ȋ, ọ̑)
računalniški miški podoben pripomoček za upravljanje s kazalcem na zaslonu: Sliko povečamo, potem pa lahko s sledilno kroglico poljubno premikamo prikazani del slike
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
slédniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) slédni elemènt -ega -ênta m (ẹ̑, ȅ é) kem.
anorganski kemijski element, ki se v organizmu pojavlja v zelo majhni količini, je pa za življenjske procese nujno potreben: Pri določenih bolezenskih stanjih se razporeditev posameznih slednih elementov v prizadetem tkivu lahko močno spremeni
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
splétni -a -o prid. (ẹ̑) ki je v zvezi s spletom: spletni brskalnik; spletni naslov; spletne storitve; Naš spletni strežnik je bil zasut z naročili, ki bi jih bilo verjetno še več, če se vmes ne bi sesul E ↑splètsplétna strán -e -í ž (ẹ̑, ȃ ȋ)
mesto na spletu, na katerem so dostopne medijske, besedne, zvočne, filmske vsebine: spletna stran podjetja; obiskovalci spletne strani; Po razgibani debati se je okrogla miza končala, še naprej pa je mogoče svoje mnenje izraziti na spletni strani
splétna umétnost -e -i ž (ẹ̑, ẹ́)
umetnost, ki izrablja možnosti, ki jih daje svetovni splet; netart: Prednost spletne umetnosti je v tem, da je umetnikov atelje lahko že kar galerija, galerija spletne umetnosti pa je le zbirka povezav do umetnin samih
splétni dnévnik -ega -a m (ẹ̑, ẹ̑)
spletno mesto, na katerem avtorji s pomočjo preprostega vmesnika objavljajo besedila, slike, posnetke, bralci pa imajo navadno možnost komentiranja; blog: pisanje spletnega dnevnika; Je že res, da blogersko spletišče deluje samo nekaj mesecev, a vendarle bi od piscev spletnih dnevnikov pričakovali malce več zagnanosti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
stopníščniSSKJ -a -o prid. (ȋ) stopníščni vzpenjálec -ega -lca m (ȋ, ȃ)
naprava, ki omogoča vožnjo po stopnicah z invalidskim vozičkom; stopniščni vzpenjalnik: Vodstvo šole se je poskušalo dogovoriti z ministrstvom, da bi kupilo stopniščni vzpenjalec, s katerim bi se dijak lahko povzpel v prvo nadstropje, kjer ima pouk
stopníščni vzpenjálnik -ega -a m (ȋ, ȃ)
naprava, ki omogoča vožnjo po stopnicah z invalidskim vozičkom; stopniščni vzpenjalec; stopniščni vzpenjalec: Dobili so stopniščni vzpenjalnik, namenjen za prevoz otrok z gibalnimi motnjami, ki so jih morali doslej iz nadstropja v nadstropje prenašati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
svetlôbniSSKJ -a -o prid. (ó) svetlôbno onesnaževánje -ega -a s (ó, ȃ)
onesnaževanje zaradi vnosa umetne svetlobe v okolje: uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja; Svetlobno onesnaževanje ogroža preživetje številnih živali, denimo ptic selivk, ki v kroženju nad svetlimi mesti izgubijo orientacijo
svetlôbno peró -ega -ésa s (ó, ọ̑ ẹ̑)
peresu podobna vhodna naprava, občutljiva na svetlobo, ki z dotikom na računalniški zaslon omogoča izbiranje ukazov in premikanje kazalca: Uporabnik je s svetlobnim peresom risal po zaslonu, poleg tega je že narisano lahko tudi sproti spreminjal
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
svetôvniSSKJ -a -o prid. (ō) svetôvna glásba -e -e ž (ō, ȃ)
glasba, ki združuje elemente lokalne ali etnične tradicije in popularne glasbe: Do zdaj je sodeloval že pri več kot 30 projektih avtorske glasbe različnih stilov jazza in svetovne glasbe
svetôvna vás -e -í ž (ō, ȃ ȋ) ekspr.
ves sodobni svet, ki temelji na medkulturnem povezovanju in je informacijsko, tehnološko, telekomunikacijsko povezan v celoto; globalna vas: Živimo v svetovni vasi, v svetovnem gospodarstvu, tudi izobrazba postaja mednarodna, študentje so zelo mobilni, med seboj se merijo najboljši z različnih koncev sveta
svetôvni splèt -ega spléta m (ō, ȅ ẹ́)
svetovni sistem medijskih vsebin, besednih, zvočnih, filmskih, ki so med seboj povezane z nadpovezavami; internet (2), medmrežje (2), medomrežje (2), splet: uporabniki svetovnega spleta; Med športnim prenosom se lahko prek svetovnega spleta povežemo z navijači nasprotnega tabora in izmenjujemo mnenja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
špônati -am nedov. (ȏ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu 1. napenjati, nategovati: Sila petih ali šest napetih jeklenih kablov bi ustrezala eni vlakovni kompoziciji, Črnokalski viadukt pa bo šponalo kar 50 takih kablov
// igrati, zlasti brenkala: Ali je zvezdnik že nekdo, ki dobro poje in odlično špona kitaro? 2. gnati, priganjati: Ta oddaja bo vrhunska, šponajo nas na polno, imajo stroga pravila, danes sem bil ves dan na snemanju
// poganjati: šponati do daske voziti z največjo možno hitrostjo; Včasih vidiš bus, ki ga šofer špona kot norca, po možnosti z mobitelom v roki
// gnati se: Sem pač tak: nekaj časa zelo radikalno šponam v eno smer, potem lahko presekam in začnem stvar od začetka 3. varati: Gospodarji iz ozadja nas lepo šponajo: pokupili so nam tovarne, da delamo za male pare, pa še vse je dražje E ← nem. spannen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
študêntskiSSKJ -a -o prid. (ē) študêntski bón -ega -a m (ē, ọ̑)
bon, s katerim oseba s statusom študenta uveljavlja pravico do subvencionirane prehrane za vsak obrok posebej: jesti na študentske bone; prodaja študentskih bonov; Študentu ob plačilu s študentskim bonom pripadajo glavna jed, dva hoda in 2 dcl vode oziroma brezalkoholne pijače brez doplačila
študêntsko délo -ega -a s (ē, ẹ́)
delo, zlasti priložnostno, ki ga ob posredovanju določenih ustanov za plačilo opravljajo osebe s statusom dijaka ali študenta: ukiniti študentsko delo; obdavčenje študentskega dela; Študentsko delo je pomemben vir dohodkov marsikaterega študenta ali dijaka, saj si z njim zagotovi določeno stopnjo finančne neodvisnosti
študêntsko posojílo -ega -a s (ē, í)
posojilo za osebe s statusom študenta, navadno v študijske namene: prošnja za študentsko posojilo; Študentsko posojilo lahko najamejo študenti z rednimi mesečnimi prilivi
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
tarót1 -a m (ọ̑) 1. snopič igralnih kart, ki se uporablja za vedeževanje: Vedeževalka bo brala prihodnost iz tarota 2. vedeževanje s takim snopičem kart: Ob pomoči tarota sem začela spoznavati, da v svojem trpljenju nisem sama, da so se stvari, ki se mi dogajajo, dogajale že mnogim pred menoj E ← nem. Tarot ← frc. tarot ← it. tarocco, (↑)taróktarót2 -- v prid. rabi v zvezi tarot karte
snopič igralnih kart, ki se uporablja za vedeževanje: Na koncu knjige imate navodilo, kako se mečejo tarot karte in kako lahko pogledaš v prihodnost
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
têrmovelúr1 -ja m (ȇ-ū) 1. topla tkanina, narejena iz kemično obdelanih sintetičnih vlaken: Jakna je podložena s termovelurjem 2. jopa, pulover iz take tkanine: Zvečer, ko se shladi, prav prideta topel pulover ali termovelur E ← nem. Thermovelours, agl. thermovelour (fleece) iz (↑)termo… + (↑)velúrtêrmovelúr2 -- v prid. rabi
termovelur jakna; termovelur jopa; Vetrovko lahko skupaj s termovelur podlogo nosimo kot bundo
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
tŕdiSSKJ -a -o prid. (ŕ) tŕda dróga -e -e ž (ŕ, ọ́)
vsako od močnih mamil, ki povzročajo hitro odvisnost in lahko povzročijo smrt: odvisniki od trdih drog; Nekateri ljudje kadijo samo marihuano in nikoli ne bodo prešli na trde droge
tŕda pornografíja -e -e ž (ŕ, ȋ)
pornografija, za katero so značilni nazorni prikazi spolnih aktov: Film je imel velik uspeh in je utrl pot industriji trde pornografije
tŕda maščôba -e -e ž (ŕ, ó) nav. mn.
maščoba, ki nastane z industrijskim utrjevanjem nenasičenih maščob z vodikom: Ne je trdih maščob, le občasno uživa mesne proizvode, povsem se je poslovila od škrobnih živil, kruha, testenin, krompirja in riža
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
twinning1 -a cit. [tvíning-] m (ȋ) organizirano svetovanje in strokovno sodelovanje strokovnjakov iz držav članic v okviru EU: V okviru programov pomoči, ki jih Evropska unija nudi državam kandidatkam, se končuje tako imenovani program twinninga za razvoj podeželja E ← agl. twinning iz twin 'dvojček'twinning2 -- v prid. rabi
twinning projekt in projekt twinning; Morda lahko slovenska sociološka znanost ponudi kakšen twinning program
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
várniSSKJ -a -o prid. (á) várna híša -e -e ž (á, í)
ustanova na skrivnem mestu, v katero se kdo zateče pred zlorabo ali nasiljem v družini: zateči se v varno hišo; odpreti enoto varne hiše; vodja varne hiše; delovanje varne hiše; Po priporočilu evropskega sveta za pravice žensk naj bi varna hiša za ženske in otroke, žrtve nasilja, na 10.000 prebivalcev imela eno ležišče
várna sôba -e -e ž (á, ó)
1. zaprt prostor, namenjen narkomanom, kjer je z medicinskim, strokovnim nadzorom poskrbljeno za varnejše uživanje mamil: varna soba za vbrizgavanje; Eden izmed namenov varnih sob, kjer si lahko uživalci prineseni heroin vbrizgajo pod nadzorom medicinskega osebja, je preprečiti usodna predoziranja
2. prostor, primeren, ustrezno urejen za zaslišanje otrok, žrtev nasilja: Društvo za pomoč žrtvam kaznivih dejanj je začelo zbirati sredstva, s katerimi bo po vseh večjih slovenskih mestih ustrezno uredilo varne sobe
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
váruhSSKJ -a m (ȃ) váruh človékovih pravíc -a -- -- m, člov. (ȃ, ẹ́, ȋ)
predstavnik ljudstva, ki varuje človekove pravice, zlasti pred državnimi organi; ombudsman (1): evropski varuh človekovih pravic; poročilo varuha človekovih pravic; urad varuha človekovih pravic; Po zakonu lahko varuh človekovih pravic na pristojne organe naslovi predloge, mnenja in priporočila ali pa zahteva podatke in odgovore na vprašanja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
vélikiSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) véliki bràt -ega bráta m, živ. (ẹ̑, ȁ á) ekspr.
država, ustanova, ki zbira podatke o ljudeh zaradi nadzora nad njimi: država velikega brata; nadzor velikega brata; pod budnim očesom velikega brata; Veliki brat, ki se ga tako bojijo zagovorniki demokracije, se vriva v naša življenja že povsod, zakaj se ne bi potem še tam, kjer bi lahko zavaroval ali vsaj maščeval nedolžne žrtve
véliki mèt -ega méta in mêta m (ẹ̑, ȅ ẹ́; é)
kar v največji meri ustreza zahtevam, pričakovanju: biti pripravljen za veliki met; Američana se že vrsto let drži sloves večno drugega, toda v 47. nastopu na enem izmed štirih največjih turnirjev se mu je posrečil veliki met
véliki pòk -ega póka in pók -a m (ẹ̑, ȍ ọ́; ọ̑)
1. eksplozija snovi, s čimer naj bi nastalo vesolje; prapok: teorija velikega poka; Trenutno veljavne fizikalne teorije odpovedo, kadar od njih pričakujemo opis prvega trenutka velikega poka, ko je bila vsa materija vesolja stisnjena na drobcen obseg
2. pomemben dogodek, ki ga navadno spremlja hitra razširitev česa: čakati na veliki pok; širitev Evropske unije po načelu velikega poka z istočasno pridružitvijo več držav; Uvedba evra po metodi velikega poka je bila v Sloveniji celo hitrejša in bolje organizirana kot v nekaterih državah, ki so uvedle evro leta 2002
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
víetnamskiSSKJ -a -o [vijetnamski] prid. (ȋ) víetnamski sindróm -ega -a m (ȋ, ọ̑)
skupek simptomov, značilnih za duševno motnjo, ki je posledica udeležbe v bojih, zlasti v vietnamski vojni: imeti vietnamski sindrom; ozdraviti vietnamski sindrom; Na odpustnici piše, da imam zelo lahko obliko vietnamskega sindroma, ki se kaže v moji nemirnosti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
zbírniSSKJ -a -o prid. (ȋ) zbírna mápa -e -e ž (ȋ, ȃ)
1. mapa z osnovnimi podatki o osebi, dokazilih o formalno in neformalno pridobljenem znanju; portfolio (2 //): Novost sistema je osebna zbirna mapa dokazil o kandidatovi strokovni usposobljenosti, na podlagi katere komisija preveri in potrdi znanje, veščine, spretnosti in sposobnosti kandidatov
2. mapa, v kateri se zbirajo učenčevi izdelki in podatki o njegovih dejavnostih in dosežkih; listovnik, portfolio (3): V svojo zbirno mapo študenti lahko vložijo tudi sestavke, ki niso nastali po navodilih učitelja kot del pouka pisanja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
zvóčniSSKJ -a -o prid. (ọ̄) zvóčna kártica -e -e ž (ọ̄, ȃ) rač.
plošča tiskanega vezja v računalniku, ki omogoča snemanje in predvajanje zvoka; glasbena kartica: zunanja zvočna kartica; Osebni računalnik je lahko opremljen z dobro zvočno kartico in je pravi snemalni studio
zvóčni semafór -ega -ja m (ọ̄, ọ̑)
semafor ali naprava, ki slepim in slabovidnim na prehodih za pešce z zvočnim signalom nakaže zeleno ali rdečo luč: Opozorila bi, da zvočni semaforji na prehodih za pešce niso dovolj glasni in zlasti pri daljših prehodih se je zelo težko orientirati po njihovem zvoku
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
abecedírati -am nedov. in dov. (ȋ) urejati po abecedi; alfabetiratiSSKJ: Kandidati za opravljanje strokovnega izpita lahko urejajo in abecedirajo knjižnično gradivo E (↑)abecéda
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
aditív -a m (ȋ) kem. snov, ki se doda navadno živilu, da dobi ustrezno trajnost, gostoto, sprijemljivost, barvo, aromo: dodajanje aditivov; Za priporočene oziroma dovoljene količine uporabe aditivov po pravilnikih, ki jih proizvajalci spoštujejo in upoštevajo, lahko rečemo, da ne predstavljajo tveganja za zdravje E ← agl. additive ← poznolat. additīvus 'dodan' iz lat. addere 'dodati'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
administrátorSSKJ -ja m, člov. (ȃ) rač. kdor upravlja računalniški sistem ali spletni forum: administrator foruma; Z nekaj kliki lahko administrator preveri, katere različice programske opreme so nameščene na računalnikih in koliko prostega diska je še na voljo E ← agl. administrator ← lat. administrātor 'upravitelj' iz (↑)administrírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
adrenalínec -nca m, člov. (ȋ) kdor se rad ukvarja z dejavnostmi, zlasti športnimi, za katere je značilno stanje povečane vznemirjenosti, psihofizične aktivnosti, ki ga povzroča povečano izločanje hormona adrenalina: Adrenalinci si lahko privoščijo jadranje s padalom v tandemu, prosto plezanje v skali, spuščanje z raftom ali kajakom, obstreljevanje z barvo in spust po strminah z gorskim kolesom E (↑)adrenalín
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
akreditácija -e ž (á) 1. dovoljenje komu, da zastopa določeno organizacijo, opravi določeno nalogo: Večina domačih neodvisnih javnih občil in tujih novinarjev ni dobila akreditacij za spremljanje srečanja 2. postopek za pridobitev statusa za opravljanje določene naloge, dejavnosti: uspešna akreditacija; sistem akreditacij; Akreditacija bo verjetno trajala nekaj mesecev, saj gre za najbolj problematični del procesa 3. dovoljenje, pridobljeno s takim postopkom: Mednarodna revizorska hiša znova preverja, ali agencija za kmetijske trge izpolnjuje vse pogoje, da ji lahko podeli akreditacijo za črpanje evropskega denarja E ← agl. accreditation iz (↑)akreditírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
akupresúrni -a -o prid. (ȗ) ki je v zvezi z akupresuro: akupresurna točka; Z akupresurno masažo določenih točk na dlaneh ali stopalih lahko prek refleksnih poti vplivamo na delovanje notranjih organov E (↑)akupresúra
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
all-in-one -- cit. [ól-in-u̯án] v prid. rabi (ọ̑-ȃ) ki lahko opravlja več različnih funkcij; vse-v-enem: all-in-one naprava in naprava all-in-one; Prvi večji uspeh podjetja je bil barvni all-in-one računalnik, ki je bil v čistem nasprotju s takrat prevladujočimi sivimi in monotonimi škatlastimi računalniki E ← agl. all-in-one iz all 'vse', in 'v' in one 'en'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
alocírani -a -o prid. (ȋ) fin. razporejeni: alocirane obveznosti banke; alocirana sredstva državnega proračuna; Za delitev finančnih sredstev bi lahko uporabili metodo, ki jo je za alocirani dolg nekdanje federacije pred leti uporabil Mednarodni denarni sklad E ↑alocírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
ambientálni -a -o [ambijentalni] prid. (ȃ) ki pripada ambientu, ga ustvarja: ambientalna osvetlitev; Premišljeno izbrane oblike in ambientalna svetloba, izbrani in usklajeni dodatki lahko prostorske omejitve spremenijo v prijeten ambient E (← it. ambientale) iz (↑)ambièntambientálna glásba -e -e ž (ȃ, ȃ)
nevsiljiva zlasti elektronska instrumentalna glasba brez poudarjenega ritma, namenjena ustvarjanju prijetnega razpoloženja: Pod drevesa bodo namestili ležalnike, viseče mreže, uredili bodo tudi knjižnico na prostem z ambientalno glasbo in gostinsko ponudbo
ambientálna postavítev -e -tve ž (ȃ, ȋ)
umetniška razstava, instalacija, postavljena znotraj ali zunaj galerije, muzeja, izkoriščajoč dano okolje: Poleg razstav doma in po svetu je pripravila že nekaj ambientalnih postavitev v zgodovinskih objektih in na prostem
ambientálno gledalíšče -ega -a s (ȃ, í)
gledališče, ki za uprizoritve izbira okolja zunaj gledaliških stavb in skuša v prostoru zabrisati mejo med igralci in občinstvom: Svoje tekste je pisal predvsem za ambientalno gledališče, hotel jih je postavljati v bunkerje iz prve svetovne vojne, na grobišča
ambientálno prisl. (ȃ)
ambientalno pomembna stavba; Poleg luči kot izjemno pomembnega scenskega elementa dogajanje zelo premišljeno ritmizira glasba, ki prostor ambientalno naseljuje
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
anoreksíja -e ž (ȋ) duševna motnja, ki se kaže v pretiranem zavračanju hrane: imeti anoreksijo; pojav anoreksije; razvoj anoreksije; Ljudje z anoreksijo so lahko povsem shirani, pa v ogledalu sami sebe še vedno vidijo, kot bi bili debeli E ← nlat. anorexia (nervosa) ← gr. anoreksía iz (↑)a... + tvor. od óreksis 'apetit, želja'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
ántialergíjski -a -o prid. (ȃ-ȋ) 1. ki ne povzroča alergijske reakcije; protialergijski (1): antialergijska posteljnina; antialergijsko sredstvo; Bambus je naraven material z antialergijskimi in antibakterijskimi lastnostmi, ki jih že izkoriščajo na primer pri posteljnem perilu 2. ki deluje proti alergiji; protialergijski (2): antialergijska zdravila; Če antihistaminiki ne pomagajo, lahko pri hujših težavah s srbenjem oči predpišejo antialergijske kapljice za oči E po zgledu agl. antiallergic iz (↑)anti... + (↑)alergíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
apreciácija -e [aprecijacija] ž (á) fin. dvig kupne moči ene valute, izražen z drugo valuto: ustaviti apreciacijo; realna apreciacija; Zmerna ali nizka inflacija se lahko dodatno zniža z višjo obrestno mero in apreciacijo valute, oboje pa običajno znižuje gospodarsko rast E ← agl. appreciation iz stfrc. apprécier < poznolat. appretiāre 'oceniti kakovost'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
arómaterapíja -e ž (ọ̑-ȋ) zdravljenje z eteričnimi olji: V kozmetičnih salonih, toplicah ali centrih dobrega počutja si lahko privoščimo postopek celostne nege kože z aromaterapijo, ki ob soju sveč in prijetni glasbi uravnoteži telo, dušo in duha E ← agl. aromatherapy, nem. Aromatherapie iz (↑)aróma + (↑)terapíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
ástromedicína -e ž (ȃ-ȋ) alternativna medicina, ki temelji na spoznanjih astrologije: Astromedicina je usmerjena v preventivo in lahko predstavlja dopolnilo pri zdravljenju E ← agl. astromedicine, nem. Astromedizin iz (↑)astro... + (↑)medicína
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
ávdioknjíga -e [au̯dijoknjiga] ž (ȃ-í) obsežnejše literarno besedilo, ki je posneto na nosilec zvoka, navadno na CD-ploščo: izdajati avdioknjige; Na trgu je čedalje več digitalnih in avdioknjig, lahko pa si jih kar sami naložimo z interneta E (↑)avdio... + (↑)knjíga
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
ávtoalárm -a m (ȃ-á) zvočna varnostna naprava v vozilu, zlasti avtomobilu: namestiti avtoalarm; Ker veliko avtomobilov ukradejo tako, da jih preprosto odvlečejo na drugo lokacijo, lahko svoj avtoalarm opremite tudi s senzorji nagiba vozila E ← nem. Autoalarm iz (↑)avto…1 + (↑)alárm
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
ávtodestruktíven -vna -o prid. (ȃ-ȋ) razdiralen, uničevalen, razkrojevalen do samega sebe; samodestruktiven: Občutek nemoči, obupa se lahko še nadalje specificira v obliki avtodestruktivne želje, ki je najprej samo pasivna samomorilna misel E ← agl. autodestructive iz (↑)avto…2 + (↑)destruktíven
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
ávtodvigálo -a s (ȃ-á) naprava ali priprava za dviganje in navadno tudi prenašanje bremen, nameščena na tovornjaku: voziti avtodvigalo; tovornjak avtodvigalo; delovna košara avtodvigala; Gasilci so morali vozilo najprej dobro pritrditi, šele nato so ga lahko z avtodvigalom postavili nazaj na trdna tla E (↑)avto…1 + (↑)dvigálo
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
ávtoodpàd -áda m (ȃ-ȁ ȃ-á) 1. prostor, namenjen za zbiranje izrabljenih avtomobilov: Avtomobilske tablice bi morale ostati na vozilu, vse dokler tega ne reciklirajo ali odpeljejo na avtoodpad 2. podjetje, obrat, ki se ukvarja z zbiranjem in razgradnjo izrabljenih avtomobilov: zasebni avtoodpad; Pravilnik, po katerem bodo avtoodpadi lahko še naprej odkupovali izrabljena in poškodovana vozila, bo pripravljen v slabem mesecu E (↑)avto…1 + (↑)odpàd
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
bájt -a in byte -ta cit. [bájt] m (ȃ) rač. najpogostejša mera za količino pomnilnika, navadno osem bitov, simbol B: Hitrost dostopa do pomnilnika merimo s številom bajtov, ki jih lahko v eno sekundi prebere ali zapiše mikroprocesor v glavni pomnilnik E ← agl. byte iz bite 'grižljaj'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
bájtni -a -o prid. (ȃ) rač. ki je v zvezi z bajtom: Navidezni stroj stoji za vsakim bajtnim ukazom in lahko programom po potrebi prepreči dostop do nekaterih sistemskih virov E ↑bájt
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
balíran -a -o prid. (ȋ) zvit, stisnjen in pripravljen za shranjevanje, transport: balirano seno; Balirane odpadke lahko tudi začasno skladiščimo ali jih termično obdelamo E ↑balírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
bárokómora -e ž (ȃ-ọ̑) nepredušno zaprt prostor, v katerem se zračni tlak lahko poljubno spreminja in ki se uporablja zlasti v medicini: Nova, velika, približno 10-tonska barokomora naj bi bila hitro in zanesljivo dosegljiva tudi iz Kliničnega centra E (↑)bár2 + (↑)kómora
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
begosúmje -a s (ȗ) pravn. sum na namero po begu; begosumnost: Preiskovalni sodnik je zanj po zaslišanju odredil pripor zaradi begosumja, saj bi lahko pobegnil v tujino E (↑)bég + (↑)súm
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
bencínec -nca m, živ. (ȋ) pog. avtomobil na bencinski pogon; bencinar: Nekateri dizli se lahko brez zadrege primerjajo z najmočnejšimi bencinci, povrhu pa so velikokrat prožnejši, skromnejši pri porabi in prijaznejši do okolja E (↑)bencín
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
biocídni -a -o [bijocidni] prid. (ȋ) ki je v zvezi z biocidom: zakon o biocidnih proizvodih; Za strešno konstrukcijo, ki ni neposredno izpostavljena vremenskim vplivom, lahko izberemo biocidna sredstva z borovo soljo, ki odvračajo insekte in glive trohnivke E ↑biocíd
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
bíodízel -zla [bijodizəl] m (ȋ-ī) ekološko pogonsko gorivo iz rastlinskih olj ali živalskih maščob: proizvodnja biodizla; Biodizel lahko izdelujejo tudi iz živalskih maščob, teh v Sloveniji na leto pridelajo približno 5000 ton, in iz odpadnih jedilnih olj E ← nem. Biodiesel, agl. biodiesel iz ↑bío… + (↑)dizel
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
bíoetanól -a [bijoetanol] m (ȋ-ọ̑) biokem. etanol, pridobljen iz rastlin, ki vsebujejo veliko škroba ali sladkorja, namenjen zlasti za pogonsko gorivo: proizvodnja bioetanola; tovarna bioetanola; Lahko se zgodi, da bodo v edini slovenski tovarni sladkorja po novem pridobivali bioetanol E ← agl. bioethanol, nem. Bioethanol iz ↑bío… + (↑)etanól
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
bíoinženíring -a [bijoinženiring-] m (ȋ-ȋ) uporaba inženirsko-tehnoloških postopkov v biosistemskih vedah: podjetje za bioinženiring; Končni cilj regenerativne terapije je razvoj povsem funkcionalnih organov ob pomoči bioinženiringa, s katerim bi lahko nadomestili izgubljene ali poškodovane organe E ← agl. bioengineering iz ↑bío… + (↑)inženíring
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
bíooróžje -a [bijoorožje] s (ȋ-ọ̑) orožje, pri katerem mikroorganizmi povzročajo množična obolenja, smrt; biološko orožje: Iste iznajdbe in napredek v mikrobiološki genomiki, ki bi jih zlorabili za bioorožje, lahko uporabimo tudi za protiukrepe E ↑bío… + (↑)oróžje
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
bíoplín -a [bijoplin] m (ȋ-ȋ) plin, ki nastane pri razgradnji organskih snovi in se lahko uporablja kot vir energije: proizvodnja bioplina; elektrarna na bioplin; Bioplin, ki bo nastajal pri vrenju živalskih iztrebkov, bo zagotavljal do dva megavata električne energije, elektrarna pa bo skrbela tudi za ogrevanje vode in zalagala okoliške kmete s kakovostnim gnojilom E ↑bío… + (↑)plín
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
bíoprideláva -e in bío prideláva -- -e [bijopridelava] ž (ȋ-ȃ) pridelava samo z uporabo naravnih, organskih snovi; biološka pridelava: Neki ekonomist mi je pred časom dejal, da bi, če bi male kmetije preusmerili v biopridelavo, lahko odprli od 150 do 180 tisoč delovnih mest E ↑bío… + ↑prideláva
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
bíorazgradljív -a -o [bijorazgradljiv-] prid. (ȋ-ī ȋ-í ȋ-í) ki se lahko razgradi z delovanjem živih organizmov: biorazgradljvi odpadki; Podzemne posode za biološke odpadke imajo odprtino za največ desetlitrske biorazgradljive vrečke E ↑bío… + (↑)razgradljív
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
bíseksuálnost -i ž (ȋ-ȃ) spolna nagnjenost do oseb moškega in ženskega spola: Biseksualnost je spolna usmerjenost, pri kateri lahko enako intenzivno ljubiš moškega ali žensko E (↑)bíseksuálen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
blokêrka -e ž, člov. (ȇ) šport. igralka, zlasti pri odbojki, ki preprečuje napad nasprotnih igralk: reprezentančna blokerka; Novi trener je bil lahko zadovoljen z igro obeh blokerk E ↑blokêr
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
bôdibílder -ja in bodybuilder -ja cit. [bôdibílder] m, člov. (ȏ-í) kdor si načrtno krepi mišice z ustreznimi vajami in posebno prehrano: Lahko vam zagotovim, da v vseh letih, odkar pripravljamo ta festival, nikoli noben bodibilder ni bil dopingiran E ← agl. bodybuilder iz body 'telo' + tvor. od build 'graditi'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
bolníškooskŕbni -a -o [bou̯niškooskərbni] prid. (ȋ-ȓ) ki se nanaša na bolniško oskrbo: Bolniškooskrbni dan ne odseva vedno realnih stroškov: ti so za bolnika z zahtevno operacijo lahko tudi desetkrat višji kot pri enostavnejši, pa čeprav bolnika enako dolgo ostaneta v bolnišnici E iz bolníška oskŕba
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
borelióza -e [borelijoza] ž (ọ̑) bolezen, ki se prenaša s piki klopa, okuženega z bakterijo borelijo; borelija (2), lymska bolezen, lymska borelioza: zboleti za boreliozo; Borelioza lahko povzroči resne zdravstvene zaplete, a če jo pravočasno prepoznamo, je z ustreznimi antibiotiki povsem ozdravljiva E ← nlat. borreliosis iz ↑borélija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
brezvírusni -a -o prid. (ȋ) ki je brez virusov: brezvirusna sadika; Neposrednih plačil na površino bodo lahko deležni tudi tisti hmeljarji, ki obnavljajo nasade z brezvirusnimi rastlinami določenih sort hmelja E iz brez vírusov
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
brezvŕvični -a -o prid. (ȓ) pri katerem radijska zveza nadomešča vrvico med slušalko in telefonom: brezvrvični telefon; Sodelovanje bi bilo koristno za obe podjetji, saj bi lahko skupaj prilagodili svoja omrežja in vlagali v razvoj brezvrvičnih povezav in novih mobilnikov E iz brez vŕvice
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
brigadírSSKJ -ja m, člov. (í) najvišji častniški čin v Slovenski vojski: Brigadir v naši vojski lahko postane nekdo, ki opravi poveljniško štabno šolo (generalštabni tečaj) in ki ima številne vojaške in civilne izkušnje E ← nem. Brigadier ← frc. brigadier iz (↑)brigáda
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
bróker -ja m, člov. (ọ̑) pog. 1. kdor opravlja borzne posle po nalogu komitenta; borzni posrednik: uspešen broker; Iščejo brokerja, da bi ob sprostitvi trgovanja na borzi čim prej prodali svoje delnice 2. posrednik: Ne morem razumeti, da lahko brokerji ponujajo nižjo ceno zavarovanja, kot jo ponujajo zavarovalnice E ← agl. broker 'mešetar, posrednik'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
brskálec -lca [bərskau̯ca] m, člov. (ȃ) kdor pregleduje strani na svetovnem spletu; deskar (2), srfar (2), surfer (2): Izurjeni brskalci po internetu lahko najdejo na njem več kot 3560 revij E ↑bŕskati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
bypass1 SSKJ -a cit. [bájpas] in bájpas -a m (ȃ) 1. operacija, pri kateri se premosti obolela žila ali oboleli del drugega votlega organa; obvod (2), premostitvena operacija: En bypass lahko traja ure in ure | Preživel sem tri bajpase, zamenjali so mi oba kolka 2. kar se naredi, uporablja namesto obstoječega zaradi potrebe ali koristi koga; obvod (3): Zakon je zapisan tako, da predstavlja bypass mimo ustave, da na neki način zlorablja ohlapnost ustavnih določil | Izčrpavanja matičnega podjetja z bajpasom naša pravna praksa ne ocenjuje kot krajo, ker takšnih primerov naša pravna praksa še ne pozna E ← agl. bypass, prvotno 'obvoz', iz by 'ob, poleg' + pass 'prehod'bypass2 -- v prid. rabi v zvezi bypass podjetje
podjetje, ki je ustanovljeno kot vzporedno obstoječemu zaradi potrebe ali koristi koga: Bypass podjetje je bilo zaradi nezakonitega vpisa izbrisano iz sodnega registra
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
CD -ja in -- [cẹdé -êja] m (ẹ̑ ȇ) krat. 1. optična digitalna plošča za shranjevanje podatkov; CD-plošča (1), CD-rom, cede (1), cedejka (1), cederom, kompaktni disk, kompaktna plošča, zgoščenka (1): Pred nekaj meseci je izšel CD s koncertnimi posnetki 2. podatki, navadno glasba, posneti na taki plošči; CD-plošča (2), cede (2), cedejka (2), zgoščenka (2): Ko sem si prvič zavrtel CD v avtu, nisem mogel verjeti, da sta en človek in ena električna kitara lahko tako močna E ← agl. CD, kratica za c(ompact) d(isk), dobesedno 'zgoščen disk' kot opozicija do 12-palčnega laserskega diska, agl. laser disk
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
čarôvnikSSKJ -a m, živ. (ȏ) rač. del programa, ki uporabniku pomaga izvesti določeno zapleteno opravilo: Za prvo namestitev naprave lahko uporabimo tudi čarovnika, ki nas v osmih korakih pripelje do funkcionalne namestitve sistema E (↑)čár
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
časôvnica -e ž (ȏ) 1. grafični prikaz vnaprej časovno opredeljenega, določenega poteka česa: pregledna časovnica; časovnica za izvedbo reform; Marsikdo bi si želel kakšno informacijo o nastopajočih, ne nazadnje se to spodobi že zaradi spoštovanja do glasbenikov, in program s časovnico 2. vnaprej časovno opredeljen, določen potek česa: Če bi se takrat pogovori zavlekli v naslednje leto, bi lahko prišlo do dodatnih zapletov, tako pa je bila časovnica idealna 3. delovno polje v računalniškem programu za obdelavo videa, kjer so v časovnem zaporedju razvrščeni slikovni in zvočni posnetki; timeline (1): Ko imamo v oknu časovnice zbrane vse videoposnetke, jih je treba razdeliti na posamezne kadre 4. podstran nekaterih spletnih aplikacij, kjer so v časovnem zaporedju prikazana obvestila, na katera je uporabnik naročen; timeline (2): Uporabnikom, ki se nam zdijo zanimivi, sledimo, to pa pomeni, da se na naši domači časovnici poleg lastnih pojavljajo tudi objave teh uporabnikov E (↑)časóven
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
čipíran -a -o prid. (ȋ) označen z mikročipom, na katerem je številka, s katero je mogoče najti podatke o lastniku: čipirana žival; Nimamo registra čipiranih mačkov, zato si želim, da bi v zavetišču vzpostavili internega, da bi lahko izsledili lastnike E ↑čipírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
čokohólik -a m, člov. (ọ́) kdor pretirano uživa čokolado: Čokoholiki si v čokoladnici lahko kupijo, kar si poželijo E ← agl. chocoholic iz (↑)čoko(láda) + (↑)(alko)hólik
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
čŕvSSKJ -a m, živ. (ȓ) rač. program, ki se lahko sam razmnožuje, širi po računalniškem omrežju in ovira, onemogoča delo z računalnikom: internetni črv; virusi in črvi; Črv se po elektronski pošti širi zelo hitro E = hrv., srb. cȓv, rus. čérvь, češ. červ, stcslov. črъvь < pslov. *čьrvь ob *čьrmь < ide. *ku̯r̥-mi-
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
čvekálnica -e ž (ȃ) rač. žarg. internetna storitev, ki omogoča sočasno komunikacijo med uporabniki; klepetalnica: Na spletni strani najdete kopico različnih računalniških orodij, povezav do drugih zanimivih spletnih strani, forum, kjer lahko pustite svoje mnenje, čvekalnico E (↑)čvekáti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
daljínec -nca m, živ. (ȋ) (elektronska) priprava za avtomatsko krmiljenje elektronskih naprav, zlasti televizorja; daljinski upravljalnik: univerzalni daljinec; prižgati televizor z daljincem; Novi radijski sprejemnik je dostopen z daljincem, programe pa lahko zavrtimo nekaj sekund nazaj oziroma shranimo na disk E univerbizirano iz daljínski upravljálnik
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
deindeksácija -e ž (á) ekon. ureditev vrednostnih razmerij, izraženih z indeksi, tako da sprememba enega ne pogojuje več spremembe drugega: deindeksacija plač; Inflacijo lahko znižamo tudi z deindeksacijo, a izvedena mora biti tako, da v začetnem obdobju ne bo prizadela socialno najšibkejših, ki naj bi imeli na dolgi rok od nje največ koristi E ← agl. deindexation iz (↑)de… + tvor. od (↑)índeks
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
dekontaminírati -am dov. in nedov. (ȋ) odstraniti škodljivo snov, zlasti kemično, biološko ali radioaktivno: Obiskovalci si lahko ogledajo razstavo o oborožitveni tekmi med hladno vojno in prikaz postopkov, s katerimi so po zaprtju obratov za izdelovanje jedrskega orožja dekontaminirali okolje E (↑)de… + (↑)kontaminírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
démorazlíčica -e in démo razlíčica -- -e ž (ẹ̑-ȋ) demonstracijska, predstavitvena verzija česa, zlasti elektronskega aparata, računalniškega programa; demoverzija: Na mobilniku si lahko ogledate videopredstavitve in demorazličice iger E ↑démo... + (↑)razlíčica
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
dèskatiSSKJ -am nedov. (ə̏) 1. ukvarjati se s športom, pri katerem se stoji na jadralni deski in vozi po vodi s pomočjo vetra: Večina jadralcev na deski prebiva kar v mali mehiški vasici, kjer živijo odklopljeno, skromno življenje, saj lahko nemoteno deskajo na enem najboljših krajev na Zemlji
// ukvarjati se s športom, pri katerem se vozi po valovih z desko brez jadra: Če deskamo na valovih po južnih morjih, moramo vedeti, da nas kakšen val utegne pokopati, pa tudi morskim psom se ne moremo povsem izogniti 2. ukvarjati se s športom, pri katerem se stoji na snežni deski in vozi po snegu; bordati: naučiti se deskati na snegu; Med zimskim dopustom je šel deskat na sneg 3. pregledovati strani na svetovnem spletu; brskati, surfati: deskati po spletnem omrežju; deskati po svetovnem spletu; Uporabniki so dolžni deskati po medmrežju skrbno in previdno, saj v celoti odgovarjajo za svojo telekomunikacijsko opremo E (↑)deskà
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
devetošólec -lca m, člov. (ọ̑) učenec devetega razreda osnovne šole: preverjanje znanja za devetošolce; Večina osmošolcev in devetošolcev, ki hočejo nadaljevati šolanje na šolah z omejitvijo vpisa, se je včeraj lahko vpisala na izbrano šolo E iz devêta šóla
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
dlánčni -a -o prid. (ȃ) 1. ki je v zvezi z dlanjo: zlomiti dlančno kost; Pri pregledu reproduciramo težave s pritiskom na zapestje z dlančne strani 2. ki je v zvezi z majhnim prenosnim računalnikom, ki ga je mogoče držati v dlani: dlančni računalnik; Povezljivost zmogljivih dlančnih naprav z računalniškimi sistemi naj bi zagotovila popolno mobilnost in dostopnost zaposlenih, ki bi tako lahko učinkoviteje delovali tudi zunaj pisarn E (↑)dlán
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
dobrostojèč -éča -e prid. (ȅ ẹ́ ẹ́) ekspr. 1. ki ima mnogo materialnih dobrin; bogatSSKJ, premoženSSKJ: Večinoma dobrostoječi, izobraženi ljudje bi si lahko privoščili razkošnejše počitnice, a se nalašč vsako leto za deset ali štirinajst dni odpravijo okusit prvinsko plat bivanja in v tem neizmerno uživajo 2. ki daje take rezultate, kot se želi, pričakuje; uspešenSSKJ: Podjetje je dobrostoječe in zaposluje le okrog 200 ljudi E (↑)dôbro… + (↑)státi
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
dogrévati -am nedov. (ẹ́) dodatno segrevati: V bazenu bodo imeli morsko vodo, ki jo bodo delno dogrevali, da bodo tako lahko nekoliko podaljšali kopalno sezono pred poletjem in po njem E ↑dogréti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
dokapitalizacíjski -a -o in dokapitalizácijski -a -o prid. (ȋ; á) ekon. ki se nanaša na dokapitalizacijo: dokapitalizacijske delnice; dokapitalizacijska vsota; Osebno menim, da bi lahko dobro in strokovno vodstvo v pol leta našlo dokapitalizacijski denar, a očitno niso bili sposobni E ↑dokapitalizíratidokapitalizacíjski délež -ega -a in dokapitalizácijski -ega m (ȋ, ẹ̑; á)
delež, s katerim se upravlja v procesu dokapitalizacije: Podjetje je v Moravske toplice vložilo 1,5 milijona evrov, kar pomeni 35-odstotni dokapitalizacijski delež oziroma 8,7-odstotni delež v celotni masi kapitala delniške družbe
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
drive-in -- cit. [drájvin] v prid. rabi (ȃ) ki se nanaša na kraj, kjer lahko opravite storitev, ne da bi izstopili iz avta: drive-in restavracija in restavracija drive-in; Drive-in kino se vrača v modo E ← agl. drive-in iz drive 'voziti' in in 'v'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
DVD -ja in -- in dvd -ja in -- [dẹvẹdé -êja in dəvədə̀] m (ẹ̑ ȇ; ə̏) krat. 1. optična digitalna plošča za shranjevanje večje količine podatkov; devede: posneti na DVD; Na DVD lahko shranimo za dve uri visokokakovostnega videa 2. predvajalnik digitalnih videoplošč: večnamenski DVD E ← agl. DVD, kratica za d(igital) v(ersatile) d(isk) 'vsestransko uporabni digitalni disk'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
ekologizírati -am nedov. in dov. (ȋ) uvajati, uveljavljati ekološka načela, ekološko ravnanje: V naslednjih desetletjih lahko upravičeno pričakujemo, da se bodo svetovni razvojni scenariji postopoma, v primeru okoljskih katastrof pa radikalno ekologizirali E (↑)ekologíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
eléktrokardiografíja -e ž (ẹ̑-ȋ) med. snemanje, zapisovanje razlik v električnih potencialih v srčni mišici prek elektrod na različnih delih telesa; EKG (1): analiza električne aktivnosti srca s pomočjo večkanalne elektrokardiografije; Srce si lahko predstavljamo kot električni generator, ki je zaprt v tridimenzionalnem prevodniku (prsnem košu), elektrokardiografija pa meri morebitne razlike na dveh točkah tega volumskega prevodnika E (↑)eléktrokardiográf
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
eléktrostimulácija -e ž (ẹ̑-á) med. draženje, spodbujanje tkiva, organa z električnim tokom: elektrostimulacija mišic; Poleg običajnih zdravil za lajšanje bolečin, ki jih ženski ponudijo v vseh slovenskih porodnišnicah, se v ljubljanski porodnišnici ženska lahko odloči za elektrostimulacijo E (↑)elektro… + (↑)stimulácija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
enójčekSSKJ -čka m, člov. (ọ̄) en sam pri enem porodu rojeni otrok: Kot zdravnica sem v zadnjih 20 letih pogosto srečevala novorojenčke in njihove starše, zato lahko zatrdim, da so starši dvojčkov enako prikupno zmedeni kot starši enojčkov E (↑)enój(en)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
ênouporábniški -a -o prid. (ē-ȃ) ki ga lahko uporablja samo en uporabnik: enouporabniška različica; Razvoj enouporabniških programov za osebno rabo ni več pobuda za nakup novega razvojnega orodja E iz èn uporábnik
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
é-póšta -e ž (ẹ̄-ọ̑) 1. sistem za pošiljanje sporočil med uporabniki računalnikov ali drugih elektronskih naprav, povezanih v omrežja; elektronska pošta (1), e-mail1 (1), mail1 (1): dostop do e-pošte; Za vzpostavitev stikov lahko poleg običajne poti uporabite formular za pošiljanje po e-pošti 2. kar se pošlje, prejme po tem sistemu; elektronska pošta (2), e-mail1 (2), mail1 (2): nezaželena e-pošta; pošiljanje e-pošte; program za branje e-pošte; Od neznanca ste dobili e-pošto in če ima priponko, je to že samo po sebi dovolj dober znak, da se v njej skriva virus E ↑é- + (↑)póšta
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
évrobirokrát -a m, člov. (ẹ̑-ȃ) 1. ekspr. član vodstva katere od institucij in organov Evropske unije; evrokrat (1): Kot da domača nesreča še ni dovolj, se obetajo prav v kratkem še zadevščine, ki jih veselo predpisujejo bruseljski evrobirokrati, predvsem nadaljevanje harmonizacije tukajšnje avtorske zakonodaje z evropsko 2. uradnik, uslužbenec institucij in organov Evropske unije; evrokrat (2): Prek delodajalca lahko evrobirokrati rezervirajo tudi vrtec in malo šolo za svoje otroke E ↑évro… + (↑)birokrát
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
ezotêrika -e ž (é) nauk o neznanem, obstoječem onstran razumljivega: V poplavi ekspertov za ezoteriko je treba tiste, ki resnično lahko pomagajo človeku, iskati s povečevalnim steklom E ← nem. Esoterik iz (↑)ezotêrič(en)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
fáksni -a -o prid. (ȃ) ki je v zvezi s faksom; faks2 Pri telefoniranju zakasnitev za več sto milisekund v eno smer že lahko onemogoča normalen pogovor, za posredovanje faksnih sporočil pa največkrat ni usodna E ↑fáks1 fáksna števílka -e -e ž (ȃ, ȋ)
številka za telekomunikacijsko povezavo s faksom; faks številka: Mediji bi morali povabiti svoje bralce, gledalce in poslušalce, naj na njihove naslove ter telefonske in faksne številke pošiljajo mnenja in predloge
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
feedback -a cit. [fídbek] in fídbek -a m (ȋ) odziv na kak izdelek, storitev, opravljeno nalogo, ki proizvajalcu, izvajalcu služi kot osnova za izpopolnitev; povratna informacija: Kolikor lahko sam ocenim feedback s strani študentov, so z mojim delom zadovoljni | Diplomanti ne berejo več forumov, da bi dali kak fidbek E ← agl. feedback iz feed 'hraniti, krmiti' + back 'nazaj, spet'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
flánca -e ž (ȃ) pog. 1. mlada, iz semena ali rastlinskega dela vzgojena rastlina za vsaditev na stalno mesto; sadikaSSKJ: Na vrtnarski prireditvi si bodo vrtičkarji med sabo lahko izmenjali tudi flance 2. pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu vsebinsko prazno, dolgovezno govorjenje: Država ne bo več izbirala sredstev, kako obračunati s korupcijo – in tokrat ne gre samo za flance E (↑)flancáti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
fónt -a m (ọ̑) zbirka, nabor znakov: Če ste se pri delu z računalnikom skoraj odvadili pisati na papir, svoje pisave pa ne želite kar pozabiti, lahko ustvarite računalniški font, katerega osnova je vaša pisava E ← agl. font, prvotno 'odlitek', ← srfrc. fonte iz fondre 'topiti, taliti'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
fórumSSKJ -a m (ọ̑) spletno mesto, na katerem lahko uporabniki v obliki pisnega pogovora razpravljajo, zapisujejo svoja vprašanja, mnenja, stališča; elektronski forum: spletni forum; Kontaktni portal vsebuje forum in obrazec za postavljanje vprašanj vsem službam v občinski upravi E ← agl. forum ← lat. forum 'trg, javno življenje, sodstvo'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
franšízaSSKJ -e ž (ȋ) 1. ekon. pogodba med dvema podjetjema o prodaji blaga in opravljanju storitev, ki novo podjetje zavezuje k uporabi zaščitnega znaka in upoštevanju zaščitenih pravic osnovnega podjetja: Podjetnik lahko začne samostojno poslovanje v različnih oblikah: z novim proizvodom, v partnerski obliki, z nakupom franšize ali delujočega podjetja 2. ekon. podjetje, ki pridobi tako pooblastilo: Večina razvoja novih produktov se začne v franšizah 3. šport. žarg., v Severni Ameriki športno moštvo, ki tekmuje v okviru lige: Franšiza v ligi NBA danes stane štiristo milijonov dolarjev, brez plač igralcev, običajni letni proračun profesionalne ekipe pa znaša še dodatnih osemdeset, tudi sto milijonov dolarjev 4. film. žarg. zamisel ali naslov filma, ki se uporabi za ustvarjenje serije filmov, ali film, ustvarjen na tak način: Najuspešnejša filmska franšiza vseh časov odslej sliši na ime Harry Potter, saj je s petim filmom Feniksov red že presegel Jamesa Bonda E ← agl. franchise ← stfrc. franchise 'svoboščina, privilegij' iz franc 'svoboden'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
fúl prisl. (ȗ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu izraža veliko mero dejanja ali stanja; zeloSSKJ: postati ful samozavesten; Prijatelji ti lahko ful pomagamo s koristnimi informacijami E ← hrv. ful, prvotneje 'polno' (kot hrv. pȕno 'polno' in 'zelo'), ← agl. full 'poln, polno, popolnoma'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
genêrik -a m (é) 1. nepatentirano zdravilo z enako učinkovino kot pri patentno zaščitenem originalnem zdravilu, ki se po preteku patenta prodaja pod drugim imenom, navadno po nižji ceni; generično zdravilo: proizvajalci generikov; Generik lahko pride na trg šele, ko poteče patentno varstvo zdravilu originatorja 2. živ. farmacevtska družba, ki izdeluje generična zdravila: originatorji in generiki; Generiki smo si med seboj veliki konkurenti, hkrati pa tudi veliki partnerji E ← nem. Generikum, prenarejeno iz agl. generic name 'občna blagovna znamka' iz (↑)genêričen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
geniálka -e [genijalka] in genijálka -e ž, člov. (ȃ) genialna ženska: Slepa glasbena genialka je s skoraj eno uro trajajočim prebiranjem klavirskih tipk ter skladbami Beethovna in Mozarta navdušila vse navzoče | Bila je genijalka, vedno dobre volje in edini človek, za katerega lahko trdim, da je imela absolutni posluh E (↑)geniálec
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
gígabájt -a in gigabyte -ta cit. [gígabájt] m (ȋ-ȃ) rač. enota za merjenje količine informacije, 1024 megabajtov, simbol GB: osem gigabajtov pomnilnika; Digitalno čtivo hranita na pomnilniških karticah, ki lahko sprejmejo do štiri gigabajte podatkov E ← agl. gigabyte iz (↑)gíga... + ↑bájt
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
gígabít -a m (ȋ-ȋ) rač. enota za merjenje količine informacije, milijarda bitov, simbol Gb: Podjetje je javno prikazalo pomnilniško vezje, ki lahko shrani gigabit podatkov E ← agl. gigabit iz (↑)gíga... + (↑)bít
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
glinopór -a m (ọ̑) glina, ki se ji pri žganju poveča prostornina in ki se uporablja pri gojenju rastlin, za izolacijo, drenažo: Okoli posajenih rastlin lahko potresemo zastirko iz mletega lubja, glinopora, kamenčkov ali česa drugega E (↑)glína + (↑)(stiro)pór
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
gokartíst -a m, člov. (ȋ) športnik, ki se ukvarja z gokartom: prekaljeni gokartist; Bojazen, da bi bil lahko park tehnične kulture prehrupen zaradi nenehnega cviljenja zavor, treningov in dirk gokartistov in motoristov, so izrazili tudi nekateri lastniki in najemniki lokalov E (↑)gókárt
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
grêbsti se grêbem se nedov. (é) ekspr. zelo si prizadevati doseči, dobiti kaj za lastno korist, zlasti ugled, denar, visok položaj v družbi: grebsti se za vsak evro; Politiki bi se lahko nehali grebsti zgolj za moč in za lastne koristi in začeli delovati v dobro vseh ljudi E ← hrv., srb. grèpsti se iz (↑)grêbsti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
GSM -a in -- in gsm -a in -- [gẹesèm -êma] m (ȅ ȇ) krat. 1. manjši brezžični prenosni telefon, s katerim lahko v mobilnem omrežju vzpostavimo telefonsko zvezo s katerim koli telefonskim naročnikom; mobi1, mobilec, mobilnik, mobilni telefon, mobitel, prenosni telefon: kupiti nov GSM; poklicati po GSM-u; Predrzneži, ki so ga napadli, so zahtevali GSM, in ker jim ga ni takoj dal, so si ga vzeli sami 2. mobilno telekomunikacijsko omrežje, izdelano v skladu s svetlobnim standardom digitalne mobilne telefonije: GSM je digitalni sistem, ki ga je mogoče uporabljati v skoraj vseh državah E ← agl. GSM, kratica za g(lobal) s(ystem for) m(obile communications) 'svetovni sistem mobilnih komunikacij'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
hádž -a m (ȃ) muslimansko letno romanje v Meko: opraviti hadž; odpraviti se na hadž; konec hadža; Priprave na hadž, dolžnost vsakega muslimana, ki si to lahko privošči, so dolgotrajne, saj je treba v praksi zbrati dovolj denarja in si priskrbeti soglasje delodajalca za koriščenje veliko prostih dni E ← bos. hȃdž ← tur. hac ← arab. ḥadž
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
hálti -ja m (ȃ) priprava iz vrvic ali jermenov, ki se da psu na glavo, da ga lahko vodimo: Psa bodo s haltijem poskusili odvaditi tega, da vleče in se zaganja v vse smeri E po imenu izdelka Halti® britanskega proizvajalca The Company of Animals iz agl. halt 'ustaviti (se)'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
heavy metal1 -- -a cit. [hêvi mêtal in metál] m (ȇ, ȇ; ȃ) zvrst rokovske glasbe, za katero so značilni močno okrepljeni, agresivni zvoki; metal1, težki metal: igrati heavy metal; poslušati heavy metal; Čeprav med ljubitelji heavy metala prevladuje skoraj izključno črna barva, jih lahko označimo za zelo pisano druščino E ← agl. heavy metal iz heavy 'težek' in metal 'kovina'heavy metal2 -- -- v prid. rabi
heavymetalni, heavymetalski, metal2, metalski, težkometalni, težkometalski: heavy metal festival; heavy metal klub; heavy metal skupina; Kot najstnik je igral bobne v heavy metal bendu
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
hêker -ja in héker -ja m, člov. (é; ẹ́) 1. kdor vdira v tuje računalniške sisteme: računalniški heker; vdor hekerjev; boj proti hekerjem; Hekerji lahko brez posebnih težav vdrejo v osebni računalnik uporabnika v internetu in mu uničijo ali prepišejo podatke 2. kdor z navdušenjem spreminja programsko opremo: Skupina dobro znanih hekerjev je na prireditvi ponudila zbirko programov, ki res omogočajo anonimno brskanje v internetu E ← agl. hacker iz ↑hêkati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
héteroseksuálec -lca m, člov. (ẹ̑-ȃ) kdor čuti spolno nagnjenje do oseb nasprotnega spola: homoseksualci in heteroseksualci; Heteroseksualcev nihče ne sili, da se poročijo, toda če se hočejo, to lahko storijo E univerbizirano iz heteroseksuálen člôvek
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
hípertékstni -a -o prid. (ȋ-ẹ̑) ki se nanaša na hipertekst: Neveljavne povezave lahko avtorji dokumentov nadomestijo z veljavnimi, hkrati pa odpravijo tudi tipkarske napake pri pisanju hipertekstnih povezav E ↑hípertékst
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
hot line -- -na in -- -- cit. [hôt lájn] m (ȏ, ȃ) 1. telefonska povezava z ustanovo, ki daje ali zbira posebne informacije; vroča linija (1), vroča telefonska linija (1), vroči telefon (1): Na poseben hot line lahko posamezniki sporočijo, da so naleteli na škodljive ali ilegalne vsebine na internetu 2. telefonska povezava, po kateri je mogoče poslušati erotične zgodbe ali sodelovati v erotičnem pogovoru; vroča linija (2), vroča telefonska linija (2), vroči telefon (2): Potem sem jo začel spraševati, kaj točno dela, pa mi pove, da je na hot line E ← agl. hot line iz hot 'vroč' in line 'linija, telefonska ali telegrafska zveza'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
humanístika -e ž (í) 1. področje znanosti, ki zajema vede, ki proučujejo sledi človeške duhovne in materialne dejavnosti v času in prostoru: slovenska humanistika; področje družboslovja in humanistike; Na eni strani je humanistika pripeta na močno tradicijo, hkrati pa se mora prilagajati spremembam v duhovni in družbeni strukturi sodobnega človeka 2. dela s tega področja: Leposlovje, humanistika in druga neprofitna, a kulturno pomembna literatura na tako majhnem trgu, kot je slovenski, ne more preživeti 3. pog. fakulteta za humanistične vede: Koprska humanistika je dokončno dobila zeleno luč države in lahko maja uradno razpiše vpis za vsaj dva programa E iz (↑)humán po zgledu (↑)romanístika
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
húmus -a m (ȗ) tradicionalni orientalski namaz iz čičerike: Za malico pojejte pomarančo, lahko pa si s sabo v službo odnesete malo humusa in ga pojeste s surovo zelenjavo E ← agl. humus ← arab. ḥummuṣ 'čičerika'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
ígličar -ja m (ȋ) pog. 1. člov. narkoman, ki si mamilo vbrizgava v žilo: Aids je res tudi zdravstveni problem, toda začel se je kot moralni problem homo- in biseksualnosti ter se nadaljeval z igličarji 2. živ. tiskalnik, pri katerem se barva nanaša z iglicami, kar omogoča tiskanje več kopij hkrati; iglični tiskalnik: Tiskalnik je precej tih, kolikor je igličar sploh lahko tih E (↑)íglica
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
igrálništvo -a s (ȃ) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z organizacijo iger na srečo: razvoj igralništva; koncesija za igralništvo; zakon o igralništvu; Tudi slovensko igralništvo bi lahko pritegnilo goste iz drugih držav E ↑igrálniški
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
implementírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. narediti, da kaj zamišljenega, novega postane stvarnost, dejstvo: implementirati evropski pravni red; implementirati raziskovalne rezultate; implementirati zakonodajo EU v Slovenijo; Politiki lahko samo postavljajo okvire, gospodarstvo pa dosežke znanosti implementira 2. rač. uvesti določene tehnične rešitve v informacijski sistem: Na največjem naftnem polju na svetu so že implementirali vse novejše tehnologije za črpanje nafte – vključno z vbrizgavanjem vode in horizontalnim vrtanjem – in tako povečali količino načrpane nafte E ← agl. implement 'izvršiti, izvesti' < 'izvedba, izvršitev' ← lat. implēmentum 'zapolnitev'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
informacíjskiSSKJ -a -o prid. (ȋ) ki se nanaša na nove informacijske tehnologije, informacijske sisteme: informacijska infrastruktura; informacijske rešitve; Hvala bogu, da smo v informacijski dobi, kjer na vsakem koraku lahko uporabljaš internet in elektronsko pošto E (↑)informácijainformacíjska ávtocésta -e -e ž (ȋ, ȃ-ẹ́) rač.
omrežje za hiter prenos podatkov: graditi informacijsko avtocesto; optična informacijska avtocesta; Internet je glavna informacijska avtocesta naše dobe
informacíjska drúžba -e -e ž (ȋ, ȗ)
družba s tako informacijsko infrastrukturo, ki omogoča dostopnost informacij vsakomur, na vsakem mestu in ob vsakem času: razvoj informacijske družbe; prehod v informacijsko družbo; direktorat za informacijsko družbo; Telekomunikacije so infrastruktura, ki kot javno dobro v dobi informacijske družbe močno vpliva na ekonomske in konkurenčne parametre gospodarstva
informacíjska revolúcija -e -e ž (ȋ, ú)
velika sprememba zaradi intenzivnega razvoja informacijske tehnologije v drugi polovici dvajsetega stoletja: Posledice razvoja tehnike ter industrijske in informacijske revolucije se najbolj kažejo v načinu in trajanju dela ter predvsem količini prostega časa
informacíjska vôjna -e -e ž (ȋ, ó)
razširjanje informacij prek medijev z namenom, da se zmanjša ugled nasprotnika v javnosti: Začela se je huda informacijska vojna, ki so jo vodili oligarhi prek ust in rok svojih novinarjev
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
inline -- in in-line -- cit. [ínlájn] v prid. rabi (ȋ-ȃ) ki se nanaša na uporabo rolerjev pri določeni dejavnosti: inline hokej in hokej inline; Na Tednu mladih se boste vsi adrenalina željni lahko udeležili inline slaloma E ← agl. inline iz in 'v' + line 'črta, linija'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
insájderski -a -o in insiderski -a -o cit. [insájderski] prid. (á) pog. ki se nanaša na insajderje ali insajderstvo: Če ni insajderskih informacij, ni kritičnega novinarstva, in če ni kritičnega novinarstva, lahko oblast počne, kar koli hoče E ↑insájder
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
ínteraktívnost -i ž (ȋ-ȋ) 1. rač. kar uporabniku omogoča aktivno udeležbo pri delu z uporabniškim programom: Zelo uporabna lastnost programa je interaktivnost, pri katerih lahko takoj po spremembi podatkov opazujemo spremenjene vrednosti v tabelah in grafikonih 2. aktivna udeležba uporabnika: Povabljeni umetniki se bodo osredotočili na interaktivnost, ki je eden najpomembnejših vidikov sodobne medijske umetnosti 3. sodelovanje, medsebojno vplivanje: Prednosti e-demokracije sta povečanje politične udeležbe državljanov in interaktivnost v političnem dialogu, pa tudi izboljšanje politične kulture E ↑ínteraktívni
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
ínternét1 -a m (ȋ-ẹ̑) 1. svetovno računalniško omrežje, ki s pomočjo posebne strojne in programske opreme uporabnikom omogoča izmenjevanje medijskih vsebin, besednih, zvočnih, filmskih; medmrežje (1), medomrežje (1): širokopasovni internet; uporabniki interneta; dostop do interneta; Naslednje leto, ko bo mogoče na podlagi elektronskega podpisa preveriti verodostojnost pošiljatelja, bomo lahko izpolnjen obrazec poslali kar prek interneta 2. svetovni sistem medijskih vsebin, besednih, zvočnih, filmskih, ki so med seboj povezane z nadpovezavami; medmrežje (2), medomrežje (2), splet, svetovni splet: deskanje po internetu; Na tisoče navdušencev na internetu razvija gigantsko enciklopedijo, prodajno uspešnico, ki je tako rekoč zastonj E ← agl. internet, skrajšano iz internetwork iz (↑)inter… + network 'omrežje'ínternét2 -- v prid. rabi
internetni, internetski: internet kavarna; Očitno je konkurenca med ponudniki internet storitev v Sloveniji še vedno premajhna, saj se ob vse večji rasti uporabe širokopasovnega dostopa do interneta infrastruktura razvija vse prepočasi
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
ínteroperabílnost -i ž (ȋ-ȋ) dejstvo, da je kaj interoperabilno: interoperabilnost elektronskih cestninskih sistemov; Interoperabilnost, ki smo jo že vzpostavili na progi proti Italiji in bomo z njo nadaljevali, pomeni, da bomo lahko z našimi lokomotivami vozili v osrčje severne Italije E ↑ínteroperabílen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
interpelíranec -nca m, člov. (ȋ) polit. član vlade, za katerega skupina poslancev zahteva, da se v parlamentu obravnava njegovo delo, navadno z namenom njegove odstavitve: Interpelacijo lahko vloži že deset poslancev, za nezaupnico interpelirancu pa je treba zbrati najmanj 46 od 90 glasov, kolikor jih ima naš parlament E (↑)interpelírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
invazíven -vna -o prid. (ȋ) med. 1. ki se nanaša na vdor, navadno mikroorganizmov, v veliki množini v telo: Salmonela je invaziven mikroorganizem, ki se lahko iz črevesja s krvjo razširi do drugih organov 2. ki se nanaša na vraščanje, prodiranje kakega tkiva v drugo tkivo: invazivni rak materničnega vratu; Histološke analize so pokazale, da gre za zelo invazivne tumorje 3. ki se nanaša na prodor v telo z instrumentom: invaziven poseg; V želji, da bi odpravili potrebo po anesteziji in bolnišničnem zdravljenju ter skrajšali nezmožnost za delo, so zdravniki razvili številne manj invazivne metode zdravljenja krčnih žil E ← agl. invasive ← srfrc. invasif < srlat. invāsīvus iz invadere 'vdreti, napasti'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
ÍRC -- in -a m (ȋ) krat. program, ki omogoča istočasno komunikacijo med uporabniki: IRC sicer lahko uporabljamo tudi za bolj ali manj zasebni klepet v dvoje, a načeloma je namenjen skupinskim pogovorom E ← agl. IRC, kratica za i(nternet) r(elay) c(hat) 'klepet prek interneta'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
izpogájani -a -o prid. (ȃ) pri katerem je bilo s pogajanjem doseženo soglasje, sporazum glede česa: izpogajana cena; V naši pristojnosti so vsi štirje skladi, iz katerih lahko črpamo izpogajana sredstva za obdobje do leta 2015 E ↑izpogájati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
janšízem -zma m (ī) politična usmeritev, kot jo razvija in zastopa slovenski politik Janez Janša: Znani politik meni, da bi kriza na desnici lahko porodila tudi kako novo stranko, ki bi se distancirala od janšizma in se usmerila v drugačno politiko E po politiku Janezu Janši (1958–)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
jávnomnênjski -a -o prid. (á-ē) ki se nanaša na javno mnenje: javnomnenjska anketa; javnomnenjska raziskava; Že v kratki zgodovini zadnje šolske reforme v Sloveniji lahko sledimo nekaterim nenavadnim političnim in javnomnenjskim obratom E iz jávno mnênje
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
jojóbin -a -o prid. (ọ̑) ki je v zvezi z jojobo: Hladno stisnjeno olivno olje lahko uporabljate tudi pri sončenju, prav tako mandljevo, jojobino in avokadovo olje E ↑jojóba
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
jokerSSKJ -ja cit. [džóker] in džóker -ja m, člov. (ọ̄) ekipni igralec, ki lahko zamenja katerega koli drugega igralca: Igralec bi bil kar priročen za razdiranje začetkov nasprotnikovih akcij, hkrati pa tudi nevaren joker za protiudare proti nekaterim počasnejšim členom v njegovi obrambi | Tokrat bo džoker na klopi in ga bo trener aktiviral le, če bo ekipa dobila gol E ← agl. joker, prvotno 'šaljivec', iz joke 'šaliti se, zbadati'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
kájtar -ja m, člov. (ȃ) kdor kajta: Zaradi sunka vetra je kajtar hitro lahko na kakšnem neprimernem mestu
// športnik, ki se ukvarja s kajtanjem: Namibijo je zapustil kot 16. najhitrejši kajtar na planetu E ↑kájtati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
kancerogénost -i ž (ẹ̑) med. lastnost določene snovi, da povzroča raka: Študija o kancerogenosti učinkovine lahko šteje tisoč in več strani podrobne znanstvene analize E (↑)kancerogén
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
kártični -a -o prid. (ȃ) 1. ki je v zvezi s ploščatim, pravokotnim kosom plastike, ki vsebuje navadno strojno berljive osebne podatke: kartična tehnologija; kartično poslovanje; Potencialni slovenski uporabniki plačilnih kartic lahko izbirajo med lepim številom kartičnih sistemov in še večjim številom izdajateljev kartic 2. teh. ki je v zvezi z napravo ali delom naprave, s katero se razširi ali doda namembnost elektronski napravi: Modem je seveda energijsko zelo varčen, saj ne vpliva drastično na avtonomijo računalnika, kakor se to dogaja pri rabi kartičnih modemov E ↑kártica
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
kartíst -a m, člov. (ȋ) športnik, ki se ukvarja s kartingom: Da bi se lahko kosali s konkurenco, so bili slovenski kartisti primorani trenirati v tujini E (↑)kárt
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
kerámičar -ja m, člov. (á) 1. izdelovalec predmetov iz žgane gline; keramikSSKJ: Da bi slovenski keramičarji lahko prišli v tesnejši stik z velikimi ustvarjalci, društvo pripravlja strokovne ekskurzije in obiske mednarodnih bienalnih razstav 2. polagalec keramičnih ploščic: Za prenovo je smiselno najeti podjetje oziroma mojstra, ki je specializiran za obnovo kopalnic in ima podizvajalce za posamezna dela, od vodoinštalaterjev do keramičarjev E (↑)kerámika
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
kílobájt -a in kilobyte -ta cit. [kílobájt] m (ȋ-ȃ) rač. osnovna merska enota za količino pomnilnika v računalništvu, 1024 bajtov, simbol kB: Digitalni potni list ima vgrajen čip, kamor lahko shranimo za 32 kilobajtov biometričnih in besedilnih podatkov E (↑)kilo… + ↑bájt
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
kinológinja -e ž, člov. (ọ̑) strokovnjakinja za kinologijo; psoslovka: Kako lahko svojim štirinožnim prijateljem pomagamo, smo se pogovarjali z dvema kinologinjama in veterinarko E (↑)kinológ
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
klepetánjeSSKJ -a s (ȃ) sinhrona komunikacija med uporabniki interneta; chat, chatanje, klepet: Kanali za klepetanje, ki so med mladimi in tudi nasploh zelo priljubljeni, so lahko dopolnitev medosebnim odnosom ali njihovo olajšanje E ↑klepetáti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
klíkanje -a s (ȋ) pritiskanje navadno levega gumba na računalniški miški: S klikanjem na pluse in minuse lahko besede dodajate ali odstranjujete in s tem spreminjate prikaz E ↑klíkati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
knjigomát -a m (ȃ) avtomat za izposojo, vračanje knjižničnega gradiva: Uvedli bomo knjigomat, da si bodo lahko naši uporabniki sami izposojali in vračali gradivo E (↑)knjíga + (↑)(avto)mát
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
kodrálnik -a m (ȃ) električni aparat za kodranje las: kodralnik las; Konice lahko skodrate s kodralnikom E (↑)kódrati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
kolabírati -am dov. (ȋ) pog. 1. pasti v nezavest, doživeti kolaps: Po finalnem nastopu, v katerem je bila druga, je kolabirala in nato nekaj časa preživela v bolnišnici 2. sesuti se, prenehati delovati: v celoti kolabirati; Zadnji poskusi so sicer propadli, a nekako se zdi, da se slovensko prebivalstvo vse bolj zaveda, da brez finančne injekcije naš zdravstveni sistem lahko edinole kolabira E ← nem. kollabieren iz lat. collābī 'pasti skupaj'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
komôlčnik -a [komou̯čnik] m (ȏ) zaščitni elastični ovoj za komolec; komolčni ščitnikSSKJ: Z uporabo komolčnika lahko omilite in pozdravite športne poškodbe na komolcu E (↑)komólec
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
kompostárna -e ž (ȃ) objekt za predelovanje biološko razgradljivih odpadkov: gradnja kompostarne; Veliko odpadkov bodo lahko namenili reciklaži, biološko razgradljive odpadke vozijo v kompostarno in tako zmanjšujejo obremenitev lokalnega odlagališča odpadkov E (↑)kompóst
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
komunikátor -ja m (ȃ) 1. elektronska naprava, ki združuje funkcije prenosnega računalnika in mobilnega telefona; pametni telefon: Ker je komunikator manjši, je manjša tudi tipkovnica, in ker že prej ni bila ravno primerna za hitro tipkanje, si lahko mislite, da tudi v novi izvedbi ni 2. člov. kdor ima govorniške spretnosti: Kot igralka menim, da sem komunikator, ki skozi sebe, besedilo in režiserja komunicira z vami in vam pripoveduje o vsem lepem in grdem o nas in svetu E ← agl. communicator, nem. Kommunikator ← lat. communicator iz (↑)komunicírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
koréktorSSKJ -ja m (ẹ́) 1. kar kaj popravlja, korigira: Vsekakor je študentsko delo tisti velik socialni korektor, ki omogoča študentom, da lahko študirajo 2. ličilo, ki zakrije kožne nepravilnosti, navadno na obrazu: Na temeljito očiščeno kožo najprej nanesemo ustrezno dnevno kremo, nato pa uporabimo korektor 3. člov. šport. igralec pri odbojki, ki zlasti z napadom skrbi, da so posledice napak drugih igralcev njegove ekipe čim manjše: reprezentančni korektor; Na pomladnem pokalu so ga razglasili za najboljšega korektorja na turnirju E ← nem. Korrektor, agl. corrector ← lat. corrector iz (↑)korigírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
korónavírus -a m (ọ̑-ȋ) virus iz družine Coronaviridae: okužba s koronavirusom; Ko napade neznani patogen, kakršen je koronavirus, telo po naravni poti razvije protitelesa, ki lahko poiščejo in uničijo vsiljivca E ← nlat. coronavirus iz lat. corona 'krona' + (↑)vírus
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
kotácija -e ž (á) ekon. 1. sprejem novega vrednostnega papirja v trgovanje na borzi: borzna kotacija; prva kotacija del borzne kotacije, v katero se lahko uvrstijo delnice izdajateljev, ki izstopajo po svoji likvidnosti, velikosti in transparentnosti poslovanja; razširitev kotacije; Višji dobiček je posledica višjih prihodkov iz borznega poslovanja in prihodkov od kotacij vrednostnih papirjev 2. vrednost, cena česa na borzi: visoke kotacije evra; znižanje kotacij; Naftni derivati so dražji tako zaradi podražitve dolarja kot zaradi dviga kotacij na sredozemski borzi E ← agl. quotation v pomenu 'navedba cene' iz quote 'navajati'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
krpára -e ž (ȃ) preproga ali tekač iz krp: Tudi letos bomo zbirali stare brisače, krpare, odeje, manjše preproge, skratka kar koli, kar lahko pogrnemo po tleh, da kužkov v zavetišču ne bo zeblo E ← hrv., srb. kr̀para iz (↑)kŕpa
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
lájf -a in life -fa cit. [lájf] m (ȃ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu bivanje, obstajanje človeka; življenjeSSKJ: cel svoj lajf; uspeti v lajfu; Koliko bi lahko midve v tem času imeli od lajfa E ← agl. life
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
láktovegetarijánec -nca m, člov. (ȃ-ȃ) vegetarijanec, ki poleg rastlinske hrane uživa tudi mleko in mlečne izdelke: Posameznik se lahko sam odloči, ali bo postal vegetarijanec ali laktovegetarijanec E ← agl. lacto-vegetarian iz (↑)lakto... + (↑)vegetarijánec
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
laptop -a cit. [lêptop] in lêptop -a m (ȇ) osebni računalnik, ki v enem ohišju združuje vse enote namiznega računalnika, lahko deluje na polnilne baterije in se da prenašati; prenosnik, prenosni računalnik: Laptop je postal za študente že kar obvezna oprema | V mojem naročju počiva dobri stari leptop, prenosni računalnik, ki ga uporabljam samo še za popotovanja E ← agl. laptop iz lap 'naročje' + ↑tòp
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
limfóm -a m (ọ̑) med. vsaka od bolezni, ki nastanejo zaradi trajnega nenadzorovanega razraščanja malignih celic limfatičnega tkiva: zdravljenje različnih vrst limfomov; Znaki limfoma so lahko podobni znakom prehladnih obolenj, zato se zgodi, da se bolniki ne menijo zanje E ← nlat. lymphoma iz (↑)límfa
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
listôvnikSSKJ -a m (ȏ) mapa, v kateri se zbirajo učenčevi izdelki in podatki o njegovih dejavnostih in dosežkih; portfolio1 (3), zbirna mapa (2): Otrokov glasbeni profil se izdela na podlagi glasbenega listovnika, ki lahko vsebuje primere opažanj, opisnega ocenjevanja, avdio in video posnetkov E (↑)líst
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
ločljívostSSKJ -i ž (í) 1. število slikovnih točk, ki jih naprava za predstavitev podatkov prikaže uporabniku; resolucija (1): visoka ločljivost; Mislim, da je najpomembnejša ločljivost zaslona, saj je jasno, da si uporabnik želi vsaj takšno kakovost slike, kot jo lahko opazuje na televizijskem zaslonu 2. število slikovnih točk, ki sestavljajo fotografijo, videoposnetek; resolucija (2): Če je ločljivost slike manjša od ločljivosti zaslona, nam program sliko po želji razpostavi čez ves zaslon E (↑)ločljív
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
lótSSKJ -a m (ọ̑) fin. enota za trgovanje z vrednostnimi papirji, blagom: Varčevalci stanovanjske sheme bodo lahko vplačevali najmanj en lot na mesec, kar znese 50,08 evra E ← agl. lot, prvotno 'določena količina blaga'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
lúzer -ja in loser -ja cit. [lúzer] m, člov. (ú) pog. kdor je neuspešen pri svojem delu, v življenju: totalni luzer; Zakaj bi bil luzer, če si lahko faca E ← agl. loser iz lose 'izgubiti'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
lycra -e cit. [lájkra] in lájkra -e ž (ȃ) zelo prožno, elastično sintetično vlakno iz poliuretana, ki omogoča tesno prileganje in daje izdelkom rahlo svetleč videz: Dragoceni naravni materiali, kot so volna, alpaka, kašmir in svila, včasih vsebujejo tudi dodatek najlona ali lycre za boljšo obstojnost in udobje | V prejo se lahko vgradi tudi elastična nitka lajkre, ki bombažni majici daje prožnost E po imenu izdelka Lycra® (od 1958) ameriškega proizvajalca Invista
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
mail1 -a cit. [mêjl] in mêjl -a m (ȇ) 1. sistem za pošiljanje sporočil med uporabniki računalnikov ali drugih elektronskih naprav, povezanih v omrežja; elektronska pošta (1), e-mail1 (1), e-pošta (1): Prosili smo vas, da nam vprašanja pošljete po mailu in da bomo takrat videli, ali lahko odgovorimo ali ne | Prek mejla urejava podrobnosti v prezentaciji o delu zveze potrošnikov 2. kar se pošlje, prejme po tem sistemu; elektronska pošta (2), e-mail1 (2), e-pošta (2): Vsak dan ji pošlje en mail | Zdelo se mi je, da v mejlih, ki mi jih je poslal, piše tako zelo sproščeno in neposredno kot še nikdar poprej E ← agl. mail 'pošta, poštna pošiljka' ← stfrc. male 'torba' ← stfrank. *malha, prim. (↑)málhamail2 -- v prid. rabi
e-mail2, e-poštni: mail strežnik; V Cankarjevem domu bo na ogled razstava Ženske brez meja, ki izhaja iz koncepta mail arta – umetnosti po pošti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
mákro1 -a m (ȃ) rač. določeno zaporedje ukazov, ki jih pri večkratni uporabi istih opravil zaženemo z enim ukazom; makroukaz: Ker makre lahko poženemo s poljubno kombinacijo tipk, je postala hitrost iskanja besed v slovarju odvisna v glavnem od hitrosti diska in procesorja in ne toliko od tipkarskih sposobnosti E ← agl. macro, skrajšano iz macroinstruction iz (↑)makro… + (↑)instrúkcijamákro2 -- v prid. rabi
makro način in način makro; Če želite preizkusiti delovanje makro programa, odprite datoteko, ki vsebuje hiperpovezave, in pritisnite kombinacijo tipk Alt in F8 – glej tudi mákro...
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
mákrobiótični -a -o [makrobijotični] prid. (ȃ-ọ́) ki je v zvezi z makrobiotiko: makrobiotična prehrana; Inovativna kuharica, ki kuha po makrobiotičnih načelih, je prepričana, da se vsakdo lahko prehranjuje zdravo, uravnoteženo in kljub temu okusno E ↑mákrobiótika
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
márikultúra -e ž (ȃ-ȗ) gojenje morskih organizmov v njihovem naravnem okolju za komercialne namene: razvoj marikulture; Potrebe po večjih zalogah hrane bodo vsekakor močno vplivale na marikulturo in ribištvo, vendar tovrstna dejavnost lahko uspeva in prinaša koristi le v zdravem okolju E ← nem. Marikultur, agl. mariculture iz lat. mare 'morje' + (↑)kultúra
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
márketinški -a -o prid. (ȃ) ki se nanaša na marketing: marketinški pristop; marketinška agencija; marketinška poteza; Marketinški strokovnjaki razlagajo, da je lahko promoviranje podjetja prek različnih sponzorskih nakazil zagotovo ena izmed učinkovitih tržnih potez, ne morejo pa v celoti nadomestiti klasičnega oglaševanja E (↑)márketing
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
mastíf -a m, živ. (ȋ) velik, močen, težek pastirski pes marelične, rdečerjave, srebrnosive barve s črno masko: angleški mastif; neapeljski mastif; tibetanski mastif; Rejci mastifa si želijo poiskati gen za dolžino dlake, da bi se izognili preveliki kosmatosti legla, saj se lahko tudi kratkodlakim mastifom skotijo dolgodlaki mladiči E ← agl. mastiff iz stfrc. mastin k lat. mānsuēs 'krotek'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
MBA -- in -ja [embeá in embẹá] m (ȃ) krat. 1. mednarodni podiplomski študij menedžmenta: Na največji poslovni šoli v Evropi lahko študirate management na stopnjah od certifikata do MBA-ja 2. šola, ustanova, kjer se izvaja ta študij: Po končani ekonomski fakulteti je vpisal še študij na MBA 3. člov. kdor konča mednarodni podiplomski študij menedžmenta; embeajevec, MBA-jevec: vodilni MBA; Vsak četrti novi magister v ZDA je MBA E ← agl. MBA, kratica za M(aster of) b(usiness) a(dministration) 'magisterij poslovodenja in organizacije'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
meditánt -a m, člov. (ā á) kdor meditira; meditator: Zgraditi nameravajo velikansko središče za meditacijo, kjer bodo meditanti lahko meditirali E (↑)meditírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
mégamárket -a m (ẹ̑-ȃ) samopostrežna blagovnica z več kot 3000 m2 prodajne površine: zgraditi megamarket; nakupovati v megamarketu; Če bodo lahko uresničili vse investicijske načrte, bodo odprli deset novih trgovin in dva megamarketa E ↑méga… + (↑)márket
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
menedžíranje -a in managiranje -a cit. [menedžíranje] s (ȋ) odločanje o življenju, opravljanju temeljnih nalog v kaki delovni skupnosti ali o uporabi, izkoriščanju, vzdrževanju česa: učinkovito menedžiranje; menedžiranje podjetij; Težava menedžiranja je v tem, da lahko zgolj 3 odstotke vseh poslovnih problemov izrazimo v številkah, 97 odstotkov pa jih ostaja nemerljivih in zato težko obvladljivih E ↑menedžírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
meníngoencefalítis -a m (ȋ-ȋ) med. vnetje možganskih ovojnic in možganskega tkiva: klopni meningoencefalitis; Na klope in nevarnost, da bi se po njihovem ugrizu lahko okužili z meningoencefalitisom in borelijo, strokovnjaki opozarjajo že zgodaj pred pomladjo E nlat. meningoencephalitis iz (↑)mening(ítis) + (↑)encefalítis
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
metadón -a m (ọ̑) sintetična snov, ki se uporablja pri zdravljenju odvisnosti od heroina, morfina: jemati metadon; odmerek metadona; Pacienti lahko enkrat ali dvakrat na teden raztopino metadona in soka odnesejo domov E ← agl. methadone, skrajšano iz (6-di)meth(yl)a(mino-4,4)d(iphenyl-3-heptan)one '6-dimetilamino-5-metil-4,4-difenil-3-heptanon'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
metúljčekSSKJ -čka m (ū) 1. živ. manjši nož, ki ima rezilo spravljeno med dvema deloma ročaja: Pri enem od navijačev so ob vstopu na štadion našli tudi nož metuljček 2. nav. mn. testenina v obliki metuljih kril: Špageti, svedri, valoviti rezanci, peresniki, metuljčki, polžki se lahko postavljajo z domišljenimi recepti in predvsem sestavinami odlične kakovosti E (↑)metúlj
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
míkroračunálnik -a m (ȋ-ȃ) računalnik, katerega osnovna procesna enota je mikroprocesor: Mikroračunalniki so lahko nastali po izumu pomnilniških čipov in mikroprocesorjev E (↑)mikro… + (↑)računálnik
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
mísli -ja in muesli -ja cit. [mísli] m (ȋ) nekuhana jed iz žitnih ali sojinih kosmičev z dodatki in mleka: Laneno seme lahko dodate misliju, primešate jogurtu ali pa zmeljete in prah potresete po kateri koli hrani E ← nem. Müsli ← švic. nem. Müesli iz Mues 'sadna ali zelenjavna kaša' (= standardno nem. Mus) < stvnem. muos 'jed'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
móbi1 -ja m (ọ̑) pog. manjši brezžični prenosni telefon, s katerim lahko v mobilnem omrežju vzpostavimo telefonsko zvezo s katerim koli telefonskim naročnikom; GSM (1), mobilec, mobilnik, mobilni telefon, mobitel, prenosni telefon: Iz meditiranja ga je iztrgalo zvonjenje mobija E skrajšano iz ↑móbitelmóbi2 -- v prid. rabi
mobi račun in račun mobi; Kupci aparata s stvarno napako imajo pravico zahtevati zamenjavo mobi paketa ali povrnitev denarja – glej tudi móbi...
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
móbikártica -e in móbi kártica -- -e ž (ọ̑-ȃ) kartica s številko, s katero uporabnik na mobilni telefon prenese vnaprej plačan znesek za uporabo storitev mobilnega operaterja: Telefonske in mobikartice lahko kupite tudi na pošti E ↑móbi… + (↑)kártica
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
mobílec -lca m, živ. (ȋ) pog. manjši brezžični prenosni telefon, s katerim lahko v mobilnem omrežju vzpostavimo telefonsko zvezo s katerim koli telefonskim naročnikom; GSM (1), mobi1, mobilnik, mobilni telefon, mobitel, prenosni telefon: Na mobilcu je videl, da ima nekaj neodgovorjenih klicev E univerbizirano iz mobílni telefón
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
mobílnik -a m (ȋ) manjši brezžični prenosni telefon, s katerim lahko v mobilnem omrežju vzpostavimo telefonsko zvezo s katerim koli telefonskim naročnikom; GSM (1), mobi1, mobilec, mobilni telefon, mobitel, prenosni telefon: Njegov mobilnik zvoni vsakih pet minut E (↑)mobílen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
móbitel -a m (ọ̑) manjši brezžični prenosni telefon, s katerim lahko v mobilnem omrežju vzpostavimo telefonsko zvezo s katerim koli telefonskim naročnikom; GSM (1), mobi1, mobilec, mobilnik, mobilni telefon, prenosni telefon: izklopiti mobitel; vklopiti mobitel; Mobitel je zvonil v prazno E po imenu družbe Mobitel (od 1991) iz ↑mobí(lni) + (↑)tel(efón)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
moderírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. na konferencah, strokovnih sestankih namesto avtorjev strnjeno podajati glavno vsebino referatov ali voditi njihov potek: Okroglo mizo je moderirala novinarka osrednjega časopisa 2. preverjati skladnost prispevkov na spletnem forumu s pravili foruma ali odgovarjati na vprašanja uporabnikov: Forum lahko moderira lastnik spletne strani E ← nem. moderieren ← poznolat. moderāre < lat. moderārī 'usmerjati, urejati, voditi'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
mousse moussa cit. [mús] in mús -a m (ȗ) lahka, navadno sladka penasta jed, pripravljena zlasti iz smetane, jajc in dodatkov: Za sladico so ponudili čokoladni mousse s praženimi lešniki | Kokosov mus je kombinacija najboljšega, kar lahko ponudi kokosov oreh E ← frc. mousse < lat. mulsum 'medica, z medom zmešano vino', sorodno z mel 'med'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
namíznozaložníški -a -o prid. (ȋ-ȋ) ki se nanaša na pripravo besedil za tiskanje z uporabo osebnega računalnika: namiznozaložniška funkcija; V namiznozaložniških programih lahko tiskamo vsako barvo posebej E iz namízni založník
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
našpônan -a -o prid. (ȏ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu 1. napet, nategnjen: našponan jermen; Na stara leta se bo lahko hvalila, kako lepo postavo in našponano kožo je imela 2. ki je v stanju razvnetosti, vznemirjenosti: Pričakovanja za drugi album so bila našponana do skrajne možne točke 3. zvišan, dvignjen, povečan: V državah, kjer imajo cene tobačnih izdelkov zelo našponane, se hitro razvija tihotapljenje cigaret iz dežel, kjer so ti izdelki poceni 4. ki ima, vsebuje veliko točk, sestavin: našponan program; Bolj našponan urnik bi verjetno sploh ne bil več izvedljiv E ↑našpônati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
nèimétnik -a m, člov. (ȅ-ẹ̑) kdor ni imetnik: neimetnik internetnega naslova; neimetniki odgovornosti; Neimetnik letne karte lahko rezervacijo ter plačilo uporabe igrišča in igralnine opravi pri enem od zadolženih predstavnikov kluba E (↑)nè… + (↑)imétnik
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
nèinvazíven -vna -o prid. (ȅ-ȋ) med. 1. ki se nanaša na bolezensko dogajanje, ki ne vdre v obdajajoče tkivo: neinvazivni rak dojk; neinvazivni tumor; Neinvazivne vrste raka so danes že popolnoma ozdravljive 2. ki se nanaša na način preiskovanja, zdravljenja, pri katerem ne pride do prodora v telo z instrumentom: neinvazivna preiskava; neinvazivna terapija; Danes je tehnika prav revolucionarno napredovala, tako da lahko na neinvazivni način gledamo žilo v treh dimenzijah E (↑)nè… + ↑invazíven
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
nènalíčen -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni naličen: nenaličena ženska; Če ste se odločili za močen odtenek rdečila, so lahko oči skoraj nenaličene E (↑)nè… + (↑)nalíčiti1
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
néokatehúmenski -a -o prid. (ẹ̑-ū) rel. ki se nanaša na neokatehumene ali neokatehumenat: neokatehumenska skupina; neokatehumensko gibanje; neokatehumensko občestvo; Neokatehumenske skupnosti se lahko ustanavljajo le v velikih središčih, ne pa v malih župnijah E ↑néokatehúmen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
nèolastnínjeni -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki je v zvezi s tem, kar ni olastninjeno: neolastninjeni družbeni kapital; neolastninjena zavarovalnica; neolastninjeno premoženje; Lastniške certifikate bodo lahko unovčili tisti, ki so upravičeni do interne razdelitve ali notranjega odkupa v še neolastninjenih podjetjih E (↑)nè… + ↑olastníniti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
nèposlôvni -a -o prid. (ȅ-ō) 1. ki ni v zvezi s posli: neposlovni obiskovalci; neposlovne dejavnosti; poslovne in neposlovne obveznosti; Podjetja dajejo poleg tega, kar jim pobere država in kar porabijo za sprotno poslovanje, precej tudi za razne neposlovne namene, s katerimi naj bi olajšali in zavarovali poslovanje 2. ki ni v skladu s pravili poslovanja: neposlovni odnos do strank; Prispevek temelji na neresničnih navedbah in ima za podjetje lahko negativne posledice, saj v javnosti ustvarja vtis o neracionalnosti in neposlovnih odločitvah E (↑)nè… + (↑)poslóven
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
nèsolvéntnost -i ž (ȅ-ẹ̑) ekon. nesposobnost poravnati svoje plačilne obveznosti; plačilna nesposobnostSSKJ: nesolventnost kupca; nesolventnost podjetja; nelikvidnost in nesolventnost; Če velike naravne katastrofe niso ustrezno pozavarovane, se lahko zavarovalnice znajdejo v nesolventnosti E ↑nèsolvénten
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
nètŕžen -žna -o prid. (ȅ-r̄) ki ni tržen: netržna cena; netržna dejavnost; netržna naložba; Predlog zakona opredeljuje vzajemne sklade kot odprte investicijske sklade, ki lahko v netržne vrednostne papirje naložijo le desetino svojih sredstev E (↑)nè… + (↑)tŕžen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
nèukrépanje -a s (ȅ-ẹ̑) dejstvo, da se ne ukrepa: neukrepanje policije; neukrepanje vlade; razlogi za neukrepanje; Zaradi neukrepanja veterinarske inšpekcije se sledi lahko zabrišejo, sumljiva hrana po zastrupitvi pa na skrivaj uniči (ali tudi ne) E (↑)nè… + (↑)ukrépanje
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
névrobiológ -a [neu̯robijolog-] m, člov. (ẹ̑-ọ̑) strokovnjak za nevrobiologijo: biti nevrobiolog; Nevrobiologi menijo, da koncentracija traja le 20 minut, potem je potreben krajši premor, lahko je to igra ali pa telesno gibanje E po zgledu agl. neurobiologist, nem. Neurobiologe iz (↑)nevro... + (↑)bio... + gr. -logos iz (↑)lógos
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
névrotoksín -a m (ẹ̑-ȋ) med. snov, ki v določenih odmerkih povzroči motnje v delovanju živčevja oziroma ga okvari: vsebovati nevrotoksin; Živo srebro je nevrotoksin, ki lahko trajno prizadene spomin, centre za učenje in vedenje E ← agl. neurotoxin, nem. Neurotoxin iz (↑)nevro… + (↑)toksín
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
níndža -e m, člov. (ȋ) 1. v srednjeveški Japonski bojevnik, ki mojstrsko obvlada borilne veščine, z nenavadno telesno spretnostjo in sposobnostjo biti neopažen, izurjen za vohunstvo: japonski nindže; Obiskovalci lahko spremljajo tudi snemanje filmov in televizijskih dram in se fotografirajo v obleki samuraja ali nindže 2. kdor obvlada te veščine: uriti se za nindžo; Kot nindže poznajo vse skrivnosti borilnih veščin in svoje znanje s pridom uporabljajo v boju proti zlu E ← agl. ninja ← jap. ninja iz nin 'vztrajati' + sha 'oseba'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
níšni -a -o prid. (ī) ki je v zvezi z nišo: nišni izdelek; nišni proizvajalec; nišni trg; Kot nišna banka se lahko pohvali s skoraj 70-odstotno zvestobo strank E ↑níša
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
nízkoenergíjski -a -o prid. (ī-ȋ) 1. ki deluje z majhno energijo, močjo: nizkoenergijski laser; Za obsevanje z visokoenergijsko napravo morajo bolniki čakati do konca junija, čakalne dobe za obsevanje z drugimi nizkoenergijskimi napravami pa so nekoliko krajše 2. ki porabi malo energije: nizkoenergijski stanovanjski objekt; V idealnih razmerah je nizkoenergijska hiša pravilno orientirana, preproste oblike kocke in narejena iz čim manj različnih materialov 3. ki ima majhno energijo: nizkoenergijski valovi v magnetnem polju; nizkoenergijska elektronska stanja; Sončna celica je elektrokemični generator, ki nizkoenergijske valenčne elektrone s pomočjo fotonov pretvori v mobilne elektrone z višjo energijo, ki lahko generirajo električni tok 4. ki vsebuje malo kalorij; nizkokalorični: nizkoenergijski dietni pripravki; Aromatizirane vode ali vode z okusom spadajo v posebno kategorijo nizkoenergijskih osvežilnih brezalkoholnih pijač iz rastlinskih izvlečkov E (↑)nizko… + (↑)energíjski
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
nomádka -e ž, člov. (ȃ) 1. pripadnica ljudstva, ki se seli iz kraja v kraj: Ženske, ki so živele v ustaljeni kmetijski skupnosti in so večinoma sedele, so otroka lahko večkrat odložile in ga prenehale dojiti prej kot nomadke 2. ženska, ki pogosto potuje, se seli iz kraja v kraj: Kakor v mladih letih, ko se je selila z očetom, je do današnjih dni ostala nomadka na nenehni poti s celine na celino, iz mesta v divjino in iz ene v drugo družbeno skupino E (↑)nomád
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
nominírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. imenovati, določiti kandidata za nagrado: nominirati za oskarja; Vse nominirance smo povprašali, kaj menijo o odločitvi upravnega odbora sklada, da po novem javno nominira kandidate za nagrade 2. imenovati, določiti znanstveno, umetniško delo, da se poteguje za kako nagrado: nominirati film; Iz tekoče sezone lahko vsako gledališče nominira za tekmovalni in spremljevalni program največ pet uprizoritev E ← nem. nominieren ← lat. nōmināre 'imenovati'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
odnaročíti -ím dov. (ī í) prenehati biti naročnik: odnaročiti časopis; V nabiralnik mi trgovec ne sme vreči oglasa za svoje izdelke, lahko pa isti oglas objavi v brezplačniku, ki se ga ne da odnaročiti E (↑)naročíti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
odstresírati -am dov. (ȋ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu odpraviti stres: Odstresira ga lahko samo dober spanec E iz stresírati iz (↑)strés
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
odtegnítveni -a -o prid. (ȋ) med. ki je v zvezi z odtegnitvijo: odtegnitveni simptomi; odtegnitveni sindrom; Pri nenadni prekinitvi zdravil lahko pride do močnih odtegnitvenih znakov E ↑odtegnítev
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
offline -- in off-line -- cit. [ôflájn] v prid. rabi (ȏ-ȃ) ki je brez povezave z računalnikom, računalniškim omrežjem, navadno internetom: Možnost offline delovanja omogoča, da telefon prejeta elektronska sporočila shrani na disk telefona in s tem omogoči, da elektronska sporočila lahko beremo in pišemo, ne da bi bili na internetu ali kadar nimamo signala E ← agl. off-line iz off 'stran, proč' + line v pomenu 'zveza'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
oglaševálski -a -o [oglaševau̯ski] prid. (ȃ) ki se nanaša na oglaševanje: oglaševalska agencija; oglaševalska akcija; oglaševalska kampanja; V avstrijski prestolnici lahko oglase na javnih površinah postavljajo samo oglaševalska podjetja, ki jim je bila za to dejavnost podeljena koncesija E (↑)oglaševáti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
ôknoSSKJ -a s (ó) omejen del računalniškega ekrana za prikazovanje programov, datotek: odpreti okno; pogovorno okno v katerem uporabnik programu posreduje podatke; okno brskalnika; Na zaslonu lahko prikazujemo slike tudi iz več virov hkrati, in sicer tako, da so ti razporejeni v štiri enako velike dele, ali pa večji del slike zasede glavno okno E = cslov. okno, hrv., srb. òkno, rus. oknó, češ. okno < pslov. *okъno iz ide. *h3oku̯- 'gledati'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
onkogén -a m (ẹ̑) med. gen, ki v določenih okoliščinah povzroči spremembo normalne celice v rakavo: Onkogeni lahko aktivirajo spremembe v genski strukturi E ← nem. Onkogen, agl. oncogene iz gr. ónkomai 'nabreknem, otečem' + (↑)gén
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
opŕsnica -e ž (ȓ) 1. kost prsnega koša, na katero so pritrjena rebra; prsnicaSSKJ: Če moški pacient navaja bolečine za oprsnico pri naporu, kar da misliti, da gre za angino pektoris oziroma bolečino srca zaradi motnje v prekrvitvi srčne mišice, takoj opravimo obremenitveno testiranje 2. priprava iz jermenov in zaponk, ki se živali, zlasti psu, namesti okoli vratu in čez prsi, da se jo lahko vodi: Psi, ki vodijo slepe, so označeni z rdečim križem na oprsnici E (↑)opŕsen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
organizátorSSKJ -ja m (ȃ) računalniška naprava, program v obliki koledarja za vpisovanje beležk, obveznosti, naslovov, telefonskih številk: Kot osebni organizator se telefon kar obnese, omogoča shranjevanje zabeležk (besedil in skic), ki jih lahko nato celo faksirate E ← nem. Organisator iz (↑)organizírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
orgónski -a -o prid. (ọ̑) ki se nanaša na presežno življenjsko silo, ki naj bi bila porazdeljena po vesolju in jo lahko zbiramo, hranimo za terapevtske namene: Zdravnike je poučeval o svojih terapevtskih tehnikah in nadaljeval s preiskavami orgonske energije, s katero je poskušal zdraviti tudi rakava obolenja E ← nem. Orgon- iz (↑)org(ázem) + (↑)(horm)ón
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
orodjárnaSSKJ -e ž (ȃ) zbirka programskega orodja: Ko je ukaz dejaven in je prikazano njegovo pogovorno okno, lahko posodabljamo vsebino vseh orodjarn in menujev E ↑oródje
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
orwellovstvo -a cit. [órvelou̯stvo] s (ọ̑) delovanje v smislu nazorov o družbi, izkazanih v Orwellovem romanu 1984, ali na njih temelječi miselnosti o totalitarni oblasti, ki posamezniku z izvajanjem nadzora in manipulacijo omejuje zasebnost in svobodo: Državljani lahko pričakujemo še kaj hujšega kot le orwellovstvo ali nadzor tako imenovanega velikega brata E ↑orwellovski
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
osteoporótični -a -o prid. (ọ́) med. ki je v zvezi z osteoporozo; osteoporozni: osteoporotični bolnik; osteoporotične spremembe; Že majhna obremenitev lahko povzroči osteoporotični zlom E ← nem. osteoporotisch k (↑)osteoporóza
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
outlet1 -a cit. [áu̯tlet] m (ȃ) prodajalna, v kateri se lahko izdelki iz preteklih sezon kupijo po močno znižanih cenah: Pričakujejo, da bodo do konca razprodaj prodali skoraj vso sezonsko kolekcijo, ostanke pa bodo preselili v svoje outlete E ← agl. outlet (shop) 'trgovina z izdelki iz opuščenih programov' iz out 'ven, iz' + let 'pustiti'outlet2 -- v prid. rabi
outlet center in center outlet; outlet trgovina in trgovina outlet; Outlet prodajalne so sicer zanimiv pojav za porabnike, za velike blagovne znamke pa so dvorezni meč
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
ozemljítevSSKJ -tve ž (ȋ) ekspr. 1. delanje, povzročanje, da kaj postane stvarno, primerno, naravno; prizemljitev (1): ozemljitev želje; Z idealizmom je treba biti previden, saj lahko brez praktične ozemljitve postane nezanesljiv in nevaren 2. povzročanje, da se kdo spet zaveda resničnosti, mogočega, dovoljenega; prizemljitev (2): Ne pozabite si vzeti časa za praktične in posvetne naloge: opravljanje vsakdanjih fizičnih del je koristna tehnika ozemljitve E ↑ozemljíti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
ozkogléd -a -o prid. (ẹ̑ ẹ̄ ẹ̄) ki pri presojanju, vrednotenju upošteva samo določene kriterije, ki ne zajemajo pojava v celoti, navadno zaradi predsodkov, neznanja, nezavedanja česa: ozkogled človek; ozkogledo prepričanje; Samo stopnjevanje pritiska ozaveščene javnosti bo tista prava pot, ki bi lahko pripeljala do spremembe v načinu razmišljanja ozkogledih, v pridobitništvo za vsako ceno zazrtih oblastnikov E (↑)ózek + (↑)glédati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
parêo -a m (ȇ) velika ruta, ki se lahko različno ovija, zavezuje okrog telesa kot oblačilo: Tako so začeli serijsko izdelovati kolekcijo, ki jo sestavljajo kopalke za ženske in moške, pareo in kopalni plašč E ← agl. pareo, nem. Pareo ← polinez. pareo, pareu
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
párica -e ž (ȃ) elektr. dve izolirani bakreni žici, oviti druga okrog druge: bakrena parica; telefonske parice; Analogni naročniki so lahko priključeni prek lastne parice ali pa prek naprav za priključevanje več naročnikov hkrati E (↑)pár
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
pedalíranje -a s (ȋ) 1. pritiskanje na pedal kolesa: enonožno pedaliranje; Brez električnega pogona gre pedaliranje prav lahko, ker je konstrukcija kolesa posrečena 2. ekspr. vožnja s kolesom: Na čakalni listi je bilo vsaj 200 pedaliranja željnih in na koncu je Kras doživelo kar 700 kolesarjev, če ne še kakšen več E ↑pedalírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
pedofíl -a m, člov. (ȋ) kdor ima spolno nagnjenost do otrok: register pedofilov; zlorabe pedofilov; Mogoče je sklepati, da gre za pedofila, ki je do podrobnosti načrtoval svoja dejanja in si vzel dovolj časa, da jih je lahko izpeljal E ← agl. pedophile, nem. Pädophiler, frc. pédophile ← gr. paidóphilos 'kdor ljubi dečke, otroke' iz paĩs 'otrok, dete' + phílos 'prijatelj, ljubitelj'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
pelét -a m (ẹ̑) nav. mn. 1. kratka paličica ali kroglica iz stisnjenega odpadnega lesnega materiala, slame, ki se uporablja za ogrevanje; briketSSKJ, stisnjenecSSKJ, peleta (1): lesni peleti; tovarna peletov; Pri ceni goriva lahko rečemo, da so najcenejši sekanci, dražja so polena, najdražji pa peleti 2. v kroglico oblikovana drobno zmleta snov, ki se uporablja zlasti za krmljenje, gnojenje; briketSSKJ, peleta (2): Za prostore, kjer bodo rasle rastline, izberemo kakovostnejšo prst, ki jo obogatimo z dolgodelujočim organskim gnojilom v obliki peletov E ↑peléta
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
performatívnost -i ž (ȋ) 1. dejstvo, da nastopajoči zlasti s telesnim dejanjem neposredno vzpostavlja lastno identiteto pred občinstvom: performativnost telesnega; Body art prav s performativnostjo in z odstiranjem umetnikovega telesa spravi na površje nezadostnost in inkoherenco telesa 2. jezikosl. dejstvo, da se z izjavo neposredno uresniči dejanje ali da je izjava že sama dejanje: Do nedavna je veljalo, da je avtor teorije performativnosti John L. Austin, ki je ugotovil, da ne obstajajo le resnične in neresnične izjave, ampak da lahko izjave tudi delujejo E ↑performatívni
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
perfórmer -ja m, člov. (ọ́) kdor izvaja performanse: ulični performer; Ali kot performer lahko potegnete ločnico med javnim in zasebnim, glede na to, da v javnem prostoru izpostavljate svoje telo? E ← agl. performer iz perform 'uprizoriti, izvršiti'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
permisivízem -zma m (ī) 1. miselnost, nazor, po katerem so odločitve glede ravnanja prepuščene posamezniku, skupini, ne oziraje se na veljavne družbene norme, pravila: Šolski permisivizem z rušenjem jasno določenih pravil in učiteljeve avtoritete proizvaja ravno nasprotne učinke od želenih 2. nevztrajanje pri svoji volji, svojem stališču, zahtevi, upoštevati določena pravila, načela: Vse polno je simptomov ohlapnega permisivizma brez prave avtoritete, dogovarjanja brez pravega smisla in za vsako ceno, ko vsakdo lahko govori, da nikomur ne bi bilo treba nič povedati E ← agl. permissivism iz ↑permisíven
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
pilátus -a m (ȃ) lahko letalo švicarske tovarne Pilatus Aircraft: vojaški pilatusi; nakup pilatusov; Edina nevšečnost se je zgodila sredi septembra, ko je nad bazo nepričakovano in nenapovedano priletelo letalo pilatus Slovenske vojske, kar je vzbudilo pri Američanih neprijetne občutke in ogorčenje E po imenu švicarskega proizvajalca Pilatus Aircraft
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
píši-bríši -- v prid. rabi (í-í) 1. ki je izdelan tako, da se po njem z lahkoto piše in briše: Če napisanih vsebin ni potrebno prenašati na digitalne medije, ampak zadostuje papir oziroma tabla, uporabimo enostavne piši-briši magnetne table 2. ki je namenjen za pisanje po taki površini: Po tej tabli lahko pišemo s piši-briši flomastrom E (↑)písati + (↑)brísati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
pizdún -a m, člov. (ȗ) vulg. ničvreden, neznačajen moški: navaden pizdun; Škoda, da se nisem rodil večji pizdun in egoist, da bi lahko izkoriščal vse po vrsti E (↑)pízda
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
player -ja cit. [plêjer] in plêjer -ja m (é) 1. elektronska naprava, ki povzroči, da postane zvočni ali slikovni zapis zlasti glasbenega ali filmskega dela slišen, viden; predvajalnik: Player ima na kartici tudi vhod za digitalno povezavo z enotami CD-ROM | Vsak heker lahko skopira plošče na medmrežje, s čimer so zastonj na voljo vsakomur, ki ima računalnik, modem in plejer 2. člov. kdor zna dobro predstaviti in uveljaviti svoje znanje, sposobnosti: Ko si tako javno izpostavljen, si stalno v nekakšnem medijskem sunku, si igralec, player, stalno na odru | Vem, da vi niste ključni pri tej zadevi, da ste le orodje v rokah veliko pomembnejših igralcev, plejerjev, bi rekli ta mladi E ← agl. player iz play 'igrati'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
pòdimeník -a m (ȍ-í) rač. zbirka datotek, vsebovana v drugi, večji zbirki; podmapa: ustvariti podimenik; ime podimenika; Zahtevamo lahko tudi stiskanje kopiranih datotek v eno samo datoteko in iskanje izbranih datotek po podimenikih izvornega imenika E (↑)pod... + ↑imeník
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
pòdspòl -spôla m (ȍ-ȍ ȍ-ó) jezikosl. slovnična lastnost samostalniške besede, ki izraža živost, človeškost: V slovarju so samostalniki moškega spola lahko označeni tudi glede na podspol živosti oziroma neživosti E (↑)pod... + (↑)spòl
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
pôlávtocésta -e [pou̯au̯tocesta] ž (ȏ-ȃ-ẹ́) hitra cesta z enim voznim in odstavnim pasom v vsako smer; polovična avtocesta: Edini argument koncesionarja, da lahko poimenuje to sedem metrov široko dvopasovnico varčna polavtocesta, je, da nima nivojskih križišč E (↑)pol... + (↑)ávtocésta
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
poménje -a s (ẹ̑) jezikosl. vsi pomeni nekega leksema; semantemSSKJ: Pomenje označuje vsoto vseh pomenov nekega leksema in zato tudi lahko govorimo o virtualnem in aktualiziranem jezikovnem znaku E (↑)pomèn
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
ponastáviti -im dov. (á ȃ) nastaviti na začetne vrednosti: V navideznih računalnikih bodo uporabniki lahko sami ponastavili priporočene nastavitve E (↑)nastáviti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
popípsati -am dov. (ȋ) pog. razpršiti sredstvo proti mrčesu na kaj: Kadar nismo v varnem zavetju zaprtih prostorov, torej na sprehodu v parku ali gozdu, klopov in drugih pikajočih žuželk ne moremo kar popipsati, kljub temu pa lahko preprečimo, da bi nas napadle E iz pípsati iz ↑píps
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
pòstdóktorski -a -o in póstdóktorski -a -o prid. (ȍ-ọ́; ọ̑-ọ́) ki je v zvezi z izobraževanjem, delom po pridobitvi doktorskega naslova; podoktorskiSSKJ: postdoktorski projekt; postdoktorski študij; Za postdoktorsko raziskovalno delo si je izbral San Francisco, čeprav bi si lahko izbral tudi katero od prestižnih evropskih univerz E (↑)póst... + (↑)dóktorski
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
pòststrukturalízem -zma in póststrukturalízem -zma m (ȍ-ī; ọ̑-ī) metodološka smer, ki sledi strukturalizmu: Iz poststrukturalizma izhajajoča analiza identitet opozarja, da nobena identiteta, se pravi tudi nacionalna ne, ne stoji sama po sebi: vedno potrebuje nekaj, nasproti čemur se lahko vzpostavi E ← agl. post-structuralism, nem. Poststrukturalismus iz (↑)póst... + (↑)strukturalízem
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
povezljív -a -o prid. (ī í í) ki se da povezati z drugim, lahko deluje skladno z drugim; interoperabilen (1): omrežno povezljiv faks; Pisec knjige nikoli ne piše knjige tako, da bi napisal prvo besedo ter razmišljal, katero besedo bi dodal, da bi bila povezljiva s prvo E (↑)povézati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
povpréčništvo -a s (ẹ̑) ekspr. 1. stanje, lastnost povprečnega (človeka): Dolgočasna vsakdanjost prevladuje v povprečništvu pomehkuženega porabniškega Zahoda 2. povprečno ravnanje ali dejanje: Vrnila se bom le v primeru, če bom začutila, da se lahko uspešno kosam z najboljšimi; povprečništvo me nikakor ne zanima E (↑)povpréčnik
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
pozívnik -a m (ȋ) žepni sprejemnik za osebne klice; pager: prikaz pozivnika; Mobiteli, notesniki in pozivniki so lahko pomembni pripomočki, ne smejo pa ljudi priklepati na pisarne E (↑)pozívati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
praskálnik -a m (ȃ) 1. priprava za brušenje krempljev, navadno mačjih: Za brušenje krempljev lahko v vseh trgovinah za živali kupite različne praskalnike 2. priprava za praskanje; praskaloSSKJ: Praskalnik iz bambusa v obliki roke je kot nalašč za tiste, ki jih pogosto srbi hrbet E (↑)práskati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
precépljenost -i ž (ẹ́) dosežen obseg cepljenja celotne ciljne skupine na določenem območju proti določeni bolezni v določenem času: visoka precepljenost; precepljenost otrok; Prav prenizka precepljenost je lahko vzrok za izbruh bolezni, kar se je pred kratkim zgodilo v Švici, kjer so se razširile ošpice E ↑precepíti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
predálčkanje -a s (ȃ) ekspr. uvrščanje v skupine glede na enake ali podobne lastnosti: Predalčkanje drog v skupine je popoln nesmisel, saj so zelo različne in ni nikakršnega ključa, po katerem bi jih lahko razvrstili E ↑predálčkati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
prèdoglèd -éda m (ȅ-ȅ ȅ-ẹ́) 1. ogled postavitve za natis izdelane strani na računalniškem zaslonu: hiter predogled; predogled preloma; predogled strani; Predogled tiskanja je uporabna zadeva, saj lahko, preden spletni dokument pošljemo tiskalniku, ugotovimo, kako obsežen je in ali ga je po širini sploh mogoče stlačiti na izbrano velikost papirja 2. predhodni ogled: narediti predogled; V Iraku je skrbel za predogled strateških točk in nastanitev E (↑)pred... + (↑)oglèd
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
prèdparlamentárni -a -o prid. (ȅ-ȃ) 1. ki je, poteka pred obravnavo v parlamentu: predparlamentarni postopek; predparlamentarna razprava; predparlamentarno usklajevanje; Vse to so vprašanja, za katera lahko veliko naredimo v predparlamentarni proceduri, ko se je mogoče pogajati 2. ki je bil, obstajal pred parlamentom: predparlamentarna tradicija slovanskih žup E iz pred parlamêntom
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
prèdrákast -a -o prid. (ȅ-á) ki se nanaša na stanje tkiva, iz katerega se lahko razvije rakasta tvorba; predrakav: predrakasti polipi; predrakaste spremembe; Nedavne raziskave nakazujejo, da je pri otrocih, pri katerih se razvije levkemija, predrakaste celice mogoče odkriti že ob rojstvu E iz pred rákom
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
prèdrákav -a -o prid. (ȅ-á) ki se nanaša na stanje tkiva, iz katerega se lahko razvije rakasta tvorba; predrakast: predrakavi polipi; predrakave spremembe; zdraviti predrakava obolenja; Tako bi še dovolj hitro odkrili lezije v predrakavi fazi, ko je polip mogoče odstraniti brez težav E iz pred rákom
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
prèdvpís -a m (ȅ-ȋ) predhodni vpis: predvpis abonmajev; Rok za predvpis se je pravkar iztekel, zato natančnejših podatkov še nimajo, bolj zanesljivo informacijo o predvidenem številu vpisanih bodo lahko posredovali po prvem februarju E (↑)pred... + (↑)vpís
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
prèdzakónec -nca m, člov. (ȅ-ọ̄) kdor se pripravlja na sklenitev zakonske zveze: Pri predzakoncih se strah najbolj izrazi v pomislekih, ali sem dovolj dober, dovolj privlačen, bom lahko s tabo živel E (↑)pred... + (↑)zakónec
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
prenajédati se -am se nedov. (ẹ́) 1. pretirano veliko jesti; prenažirati se, preobjedati se (1): Na zabavi se ne prenajedajte! 2. pretirano veliko jesti zaradi prehranske motnje; preobjedati se (2): Pri ekstremnih shujševalnih dietah ali postu lahko ljudje, ki so bili kdaj anoreksični ali so se prenajedali, v kratkem času pridobijo še več kilogramov 3. ekspr. postajati naveličan česa: Politika spregleduje, da se njen vpliv manjša, ker se občinstvo prenajeda ideologije in nerelevantnosti E (↑)prenajésti se
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
prenôsnikSSKJ -a m (ȏ) osebni računalnik, ki v enem ohišju združuje vse enote namiznega računalnika, lahko deluje na polnilne baterije in se da prenašati; laptop, prenosni računalnik: izdelati nov prenosnik; zmogljiv prenosnik; Prenosnik je pripravljen za delo v brezžičnem omrežju in ergonomsko oblikovan E (↑)prenôsen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
prenovíteljSSKJ -a m, člov. (ȋ) v času osamosvajanja Slovenije od Jugoslavije član, pristaš Stranke demokratične prenove ali njenih naslednic: V resnici je v najboljšem položaju prvak nekdanjih prenoviteljev: za zdaj lahko izbira med dvema kandidaturama E (↑)prenovíti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
preobjédanje -a s (ẹ́) 1. čezmerno uživanje hrane; prenajedanje (1), prenažiranje: praznično preobjedanje; Koliko je preobjedanja, je videti po zajetnih trebuhih 2. prehranska motnja, ki se kaže v večkratnem, navadno ponavljajočem se pretiranem jedenju; prenajedanje (2): Preobjedanje je lahko obrambni mehanizem, ki varuje pred psihološko stisko in psihično bolečino E ↑preobjédati se
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
presajeváti -újem nedov. (á ȗ) presajati: Največji poudarek je na genetičnem inženiringu organov, ki bi jih lahko presajevali ljudem E (↑)presájati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
prijáviti seSSKJ -im se dov. (á ȃ) vnesti podatke, navadno uporabniško ime in geslo, s katerimi je mogoče dostopati do uporabniškega računa računalnika, spletne strani, sistema; logirati se: prijaviti se v sistem; Prijavili se bodo lahko samo imetniki gesla E (↑)prijáviti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
prijázenSSKJ -zna -o prid. (á ā á) 1. ki čemu ne škoduje: Propagira in spodbuja se energetsko varčna in ekološko prijazna tehnologija 2. ki deluje ugodno, nemoteče: Odličen bazen, urejeno okolje, prijazen hotel in gostoljubnost so pripomogli k polnemu zadovoljstvu 3. ki je lahko obvladljiv: prijazen sistem obveščanja; Temeljni namen vodnika po informacijskih virih je zagotoviti praktičen in uporabnikom prijazen pregled informacijskih virov o pravnem in gospodarskem sistemu E = hrv., srb. prȉjāzan < pslov. *prijaznъ iz (↑)príjati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
pristópnicaSSKJ -e ž (ọ̑) država, ki pristopi k dogovoru, zlasti o vstopu v Evropsko unijo: država pristopnica; Podjetniki iz novih pristopnic se bodo lahko povezovali s podjetniki starih članic E (↑)pristópnik
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
próbiótični -a -o [probijotični] prid. (ọ̑-ọ́) 1. ki ugodno vpliva na zdravje človeka, živali: probiotični mikroorganizmi; probiotična kultura; Za zdravo črevesno floro bi lahko po njihovih trditvah zaužili deset do petnajst oliv, obogatenih s probiotičnimi bakterijami 2. ki vsebuje žive mikroorganizme, ki ugodno vplivajo na zdravje človeka, živali: probiotični jogurt; probiotični napitek; probiotično živilo; Pravi kefir je najstarejši probiotični mlečni izdelek E ← agl. probiotic, nem. probiotisch iz ↑próbiótik
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
prostočásni -a -o prid. (á) ki je v zvezi s časom, s katerim človek po opravljenem poklicnem delu lahko sam razpolaga: prostočasne dejavnosti; Jahalni centri, igrišča za golf in prostočasni športni objekti v urbanih središčih privlačijo tudi zasebne vlagatelje E iz prôsti čàs
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
prótiinformácija -e ž (ọ̑-á) z informacijo izzvana nasprotna informacija: dati protiinformacijo; Nekdo, ki ima veliko denarja ali oblast, si lahko privošči močno ekipo, ki na vsako informacijo, ki mu ne bo ustrezala, da protiinformacijo E (↑)proti... + (↑)informácija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
prótivírusni -a -o prid. (ọ̑-ȋ) 1. ki deluje proti virusom; antivirusni (1): protivirusni učinek; protivirusno zdravilo; Protivirusni ukrepi so posebno v zimskem času redni in zaželeni 2. ki varuje pred računalniškimi virusi; antivirusni (2): protivirusni program; protivirusna oprema; protivirusna zaščita; Nekatera podjetja ponujajo protivirusne rešitve, ki lahko skoraj v celoti zaustavijo dotok tovrstne pošte v elektronski nabiralnik, a stoodstotne zaščite vendarle ne zagotavljajo E iz próti vírusomprótivírusno prisl. (ọ̑-ȋ)
Pravilna prehrana deluje protivirusno
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
psoslôvec -vca m, člov. (ȏ) strokovnjak za psoslovje; kinologSSKJ: društvo psoslovcev; Opravljanje potrebe v hiši oziroma sobna nečistoča, kot to obliko neželenega pasjega vedenja imenujemo psoslovci, je težava, ki lahko povzroča kar hude preglavice E (↑)pès + tvor. od stcslov. slovo 'beseda'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
puzzle2 -el cit. [pázle] in púzle -el ž mn. (ȃ; ȗ) 1. sestavljanka iz ploščic nepravilnih oblik z narisanim delom slike, ki nastane na koncu sestavljanja; puzzle1 (1), puzzli (1): Kratkočasi se z zlaganjem puzzel | Ko dobi za rojstni dan puzle, ugotovi, kako zelo je talentirana za njihovo sestavljanje 2. kar je sestavljeno iz več elementov, delov; puzzle1 (2), puzzli (2): Zaradi svoje prihodnosti sem se moral kot del puzzel vklopiti v celotno dogajanje | Dokler gre le za majhne rane, ni težav, težje je, če se zgodi kaj hujšega, saj ljudje nismo puzle, da bi nas lahko sestavil skupaj E ↑puzzle1
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
radiestezíst -a [radijestezist] m, člov. (ȋ) kdor se ukvarja z radiestezijo: Mnogi radiestezisti, ki pregledujejo bivalne prostore, opažajo, da posamezniki, ki bivajo na sečiščih motečih pasov, lahko postanejo hudo depresivni E (↑)radiestezíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
rádiofármak -a [radijofarmak] m (ā-ȃ) farm. farmacevtski izdelek, ki vsebuje enega ali več radioaktivnih izotopov in je namenjen za diagnostiko ali zdravljenje: Nekatere specifične radiofarmake lahko uporabljamo za obsevanje določenih tumorjev, torej v v terapevtske namene E ← nlat. radiopharmacum iz (↑)radio…2 + gr. phármakon 'zdravilno zelišče, zdravilo'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
ráftati -am nedov. (ȃ) pluti, spuščati se z gumijastim čolnom po divjih vodah, brzicah: Raftamo z manjšimi čolni, v katerih so lahko poleti največ trije veslači; za zimske avanture pa vzamemo iz njih lesene klopi in povečamo prostor še za dve do tri osebe E ↑ráft
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
razdružítveni -a -o prid. (ȋ) ki je v zvezi z razdružitvijo: razdružitvena pogodba; Postopek bi lahko predstavljal tudi začetek razdružitvene bilance, ki bo najbrž zelo trd oreh in skoraj zagotovo ne bo potekala tako gladko kot delitev nekdaj skupnih simbolov E (↑)razdružítev
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
raziskoválecSSKJ -lca m (ȃ) sistemski računalniški program za lažje, preglednejše delo z datotekami: Ko dodamo vse želene datoteke (lahko jih primemo v raziskovalcu, jih povlečemo in spustimo v program), določimo ime in najnujnejše nastavitve, se vrnemo na prvi meni E (↑)raziskováti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
razlastníniti -im dov. (í ȋ) pravno veljavno odvzeti lastninsko pravico: Država bi lahko neodgovorne lastnike pomembnih objektov razlastninila, saj propadajočih objektov v Sloveniji kar mrgoli E ↑lastníniti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
razmagnétenje -a s (ẹ̑) odprava magnetnega delovanja: Monitorju lahko očitamo predvsem neenakomernosti, saj je slika na desnem delu še vedno nekako lisasta; tudi razmagnetenje ni pomagalo E (↑)razmagnétiti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
reciklíranje -a s (ȋ) 1. ponovna uporaba že uporabljenih, odpadnih snovi v proizvodnem procesu: recikliranje odpadnega papirja; stroški recikliranja; Načrtovani regijski centri so osnovni pogoj za izrabo potencialnih možnosti recikliranja, ponovne uporabe odpadkov in uporabe sekundarnih surovin 2. ekspr. ponovna uporaba, oživljanje, reaktualizacija: Incident bi lahko odpravili kot nesrečno epizodo industrije, ki je odkrila veselje do recikliranja starih idej, če ne bi pri njej iskal inspiracije ameriški pravosodni minister E ↑reciklírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
refléksnocónski -a -o prid. (ẹ̑-ọ̑) v alternativni medicini ki se nanaša na refleksno cono: Tu se lahko odločite za celo vrsto ročnih, podvodnih in refleksnoconskih masaž E iz refléksna cóna
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
rehidrácija -e ž (á) med. vnašanje vode in soli v organizem, ki je izsušen: Za najmlajše kratkohlačnike, ki zelo hitro dehidrirajo, je lahko že driska, ki traja dan ali dva, zelo nevarna, zato morajo starši s seboj nujno vzeti tudi v lekarni pripravljene pakete za rehidracijo E po zgledu agl. rehydration iz (↑)re… + (↑)(de)hidrácija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
réktorica -e ž, člov. (ẹ́) predstojnica univerze, visoke šole: Po statutu rektorica lahko predlaga štiri prorektorje, vendar bo verjetno predlagala le tri E (↑)réktor
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
resolúcijaSSKJ -e ž (ú) 1. število slikovnih točk, ki jih naprava za predstavitev podatkov prikaže uporabniku; ločljivost (1): Naprave srednjega cenovnega razreda imajo recimo vgrajen počasnejši modem za faksiranje, tiskanje z visoko resolucijo pa je lahko zelo počasno 2. število slikovnih točk, ki sestavljajo fotografijo, videoposnetek; ločljivost (2): Ne glede na velikost in resolucijo slik vam prikazovalnik slike resolucijo avtomatsko prilagodi zaslonu E ← agl. resolution ← lat. resolūtiō 'topljenje, drobljenje, rešitev'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
rólanje -a s (ọ̑) šport, pri katerem se vozi z rolerji: hitrostno rolanje; šola rolanja; Otroci in mladi se lahko udeležijo začetnih in nadaljevalnih tečajev rolanja in plavanja E ↑rólati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
rólati -am nedov. (ọ̑) 1. voziti se z rolerji: Če znate rolati, se boste laže naučili tudi drsati, saj že obvladate ravnotežje 2. pog. zvijati cigarete: Če uživalci mehkih drog ne morejo javno rolati, lahko zdaj javno pijejo vsaj svojo priljubljeno osvežilno pijačo 3. pog. predvajati, reproducirati glasbo, posnetke: Anglija postaja nemogoče komercialna, klubska scena ni za nikamor, vsi rolajo isto brezzvezno glasbo E ← agl. roll, prvotno 'valjati, kotaliti'rólati se -am se nedov. (ọ̑) pog., s smiselnim osebkom v dajalniku
mešati se: Od predvolilnega vzdušja se nam že rola; zdržati moramo še poldrugi mesec
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
rooibos -a cit. [rôjbos] in rôjbos -a m (ȏ) 1. zeliščni čaj iz posušenih listov grma Aspalathus linearis: piti rooibos; Količina čaja, ki jo lahko zaužijete v enem dnevu, ni omejena, kajti rooibos ne vsebuje kofeina 2. ta grm, ki raste predvsem v Južni Afriki: Rooibos zraste do višine 1,5 metra E ← afrikan. rooibos iz rood 'rdeč' + bos 'šop, grm'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
rúngliš -a m (ȗ) ruščina s številnimi po letu 1990 prevzetimi angleškimi prvinami: Vsi ruski vesoljci sicer brez napak govorijo angleško, v vesolju pa kljub vsemu nastaja nov jezik, ki bi ga lahko mirno krstili za rungliš E ← agl. Runglish iz Ru(ssian) 'ruščina' + (E)nglish 'angleščina'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
salmonelóza -e ž (ọ̑) med. črevesna bolezen, ki jo povzroča bakterija salmonela: izbruh salmoneloze; Salmoneloza se lahko pojavi v obliki majhnih epidemij med splošno populacijo ali v obliki obsežnih epidemij v bolnišnicah, restavracijah, menzah ter ustanovah za otroke in starejše ljudi E ← nlat. salmonellosis iz (↑)salmonéla
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
sámohranílski -a -o [samohraniu̯ski] prid. (ȃ-ȋ) ki se nanaša na samohranilce ali samohranilstvo: Samohranilske družine so lahko posledica smrti enega od partnerjev, formalne razveze ali ločenega življenja partnerjev E ↑sámohranílec
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
sámopodóba -e ž (ȃ-ọ̑) skupek predstav, mnenj, ki jih ima človek o samem sebi, zlasti glede svojih lastnosti, sposobnosti: pozitivna samopodoba; slaba samopodoba; Pretirano ljubosumni ljudje si lahko pomagajo zgolj s popravljanjem lastne samopodobe E (↑)samo... + (↑)podóba
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
sámoporjavítveni -a -o prid. (ȃ-ȋ) ki je namenjen samoporjavitvi: samoporjavitvena krema; Samoporjavitvena sredstva načeloma niso škodljiva, čeprav lahko pri nekaterih preobčutljivih posameznikih povzročijo reakcije E ↑sámoporjavítev
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
sámopoškodovánje -a s (ȃ-ȃ) namerno poškodovanje samega sebe: Samopoškodovanje telesa je zlasti med mladimi lahko napoved samomora, zato bi morali biti do te rizične skupine posebej pozorni E ↑sámopoškodováti se
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
sámoprijáva -e ž (ȃ-ȃ) od leta 2005 prijava o pomanjkljivosti ali lastni napaki v davčni napovedi, ki jo še pred izdajo odločbe posreduje na davčno upravo zavezanec sam in zato zaradi te pomanjkljivosti ali napake ni kaznovan: vložiti samoprijavo; možnost samoprijave; Običajno se inšpektor najavi vnaprej in takrat se zavezanec še lahko odloči za samoprijavo E (↑)samo... + (↑)prijáva
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
sávnar -ja m, člov. (ȃ) kdor hodi v savno: Savnarji se lahko namažejo s posebno medeno masko, na oči položijo ledeno oblogo ali naredijo piling telesa z dišečim cimetom E (↑)sávna
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
screening -a cit. [skríning-] in skríning -a m (ȋ) 1. med. preiskava za zgodnje odkrivanje bolezni in nepravilnosti pri ljudeh, živalih; presejalni test, presejanje: Ker lahko razvoj bolezni prepreči ustrezna prehrana, zdravniki pri nas od leta 1979 izvajajo screening | Skrining za tumor na dojkah je že rutina, za prostato pa ne 2. pregled ustreznosti stanja na določenem področju: Poleg industrijskega onesnaževanja so bili v drugem delu screeninga za okolje obravnavani tudi kakovost zraka, hrup, gensko spremenjeni organizmi in kemikalije | Naši strokovnjaki so se pred kratkim udeležili skrininga, kjer so govorili o prilagajanju naših predpisov na področju prometne varnosti E ← agl. screening iz screen v pomenu 'presejati', prvotno 'grobo sito, rešeto'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
sêjtan -a in seitan -a cit. [sêjtan] m (ȇ) zrezek iz pšeničnega glutena, pšenične moke, sojine omake, vode, začimb: panirani sejtan; Na namaz lahko položite sesekljano solato, rezino bučke ali redkvice, morda tudi sir ali sejtan E ← agl. seitan, nem. Seitan ← jap. seitan, nejasnega izvora
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
sformatírati -am dov. (ȋ) rač. spremeniti datotečni sistem, pri čemer se zbrišejo vse obstoječe datoteke: Disk morate sformatirati, da lahko na novo naložite vse programe E ↑formatírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
skenírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. z elektronsko napravo pretvoriti napisano ali naslikano na papir v elektronsko obliko: Fotokopije je skeniral in jih objavil na spletu
// ekspr. na hitro prebrati, pregledati: Časopisov niti ne beremo, prej skeniramo njihovo podobo 2. vnesti črtno kodo v računalnik: Kupci si lahko na samopostrežni blagajni sami skenirajo cene izdelkov 3. pregledati stanje: Spomenik so skenirali zaradi izdelave dvojnika in selitve, čeprav še niso preverili, ali ga je sploh mogoče prestaviti
// nedov. ekspr. pozorno, kritično opazovati: Trener bo bržkone skeniral tekmo s tribune E ← agl. scan 'preleteti, bežno pregledati, posneti'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
skíper -ja m, člov. (í) vodja posadke jadrnice: Skiper mora biti tudi dober psiholog, saj mora uravnavati odnose, ki so na tako utesnjenem prostoru, kot je jadrnica, lahko še posebej napeti E ← agl. skipper, prvotno 'kapitan', ← srniz. scipper iz scip 'ladja'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
skríptni -a -o prid. (ȋ) ki je v zvezi s skriptom: skriptni jezik; skriptna koda; Onemogočimo izvajanje skriptnih programov, ki so lahko nosilci virusov E ↑skrípt
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
sledljívost -i ž (í) dejstvo, da se čemu lahko sledi od izvora dalje: sledljivost mesa; sistem sledljivosti; Zelo je pomembno, da ta zakon ureja prehrano živali na način, da je sledljivost krme zagotovljena E ↑sledljív
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
smérniški -a -o prid. (ẹ̑) ki se nanaša na smernico: Lahko bi predlagal, kaj konkretno iz deklaracijskega smerniškega besedila črtati in kaj morda vanj dodati E (↑)smérnicasmérniška típka -e -e ž (ẹ̑, ȋ)
tipka na računalniški tipkovnici, s katero premikamo kazalec ali vnosno točko na zaslonu; smerna tipka: Ker so polja v obrazcu našteta navpično, eno pod drugim, je uporaba smerniških tipk najlažja možnost za pomik med njimi
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
snemálnikSSKJ -a m (ȃ) 1. elektronska naprava za snemanje slike, zvoka: Digitalni snemalnik lahko deloma nadomesti klasični videorekorder 2. električna priprava za zapisovanje in reprodukcijo govorjenih besed; diktafonSSKJ, narekovalnik: Ko me je vprašal, če sem vse zabeležila, sem prikimala in mu pokazala vklopljeni snemalnik E (↑)snémati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
snowboard1 -a cit. [snôu̯bórd-] m (ȏ-ọ̑) 1. deska, navadno iz umetne snovi, v obliki kratke široke smučke za vožnjo po snegu brez palic; bord, snežna deska (1): Na noge si pripneš snowboard in ko si prepričan, da imaš dobro pripete vezi, se lahko spustiš po hribu 2. šport, pri katerem se vozi po snegu stoje na snežni deski; bordanje, deskanje (2), snowboarding: Snowboard je šport, ki se bo obdržal, čeprav smučanja nikoli ne bo spodrinil E ← agl. snowboard iz snow 'sneg' + ↑bórdsnowboard2 -- v prid. rabi
snowboard zveza; Ko se končno prebijem do snowboard parka, kjer ponavadi potekajo treningi, se začne zabava
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
sofisticíran -a -o prid. (ȋ) 1. pretanjen, prefinjen, kultiviran: sofisticiran videz; sofisticirano občinstvo; Vse ji pristaja, od jahalnih hlač do najbolj sofisticirane večerne toalete 2. tehnološko zapleten: sofisticiran izdelek; sofisticirano orožje; V zadnjem času lahko s sofisticiranimi tehnikami posegamo tudi v podkožno maščevje E po zgledu agl. sophisticated, nem. sophistiziert k (↑)sofístika
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
spam1 -a cit. [spêm] m (ȇ) vsiljena elektronska pošta, ki je poslana velikemu številu naslovnikov in ki jo sestavljajo predvsem reklamni oglasi; junk mail, nezaželena pošta, neželena pošta: Čeprav spam ni tako škodljiv, kot so virusi, pa je lahko zelo nadležen, saj polni uporabnikov elektronski predal E ← agl. spam, prvotneje 'kar nekdo ponavlja v nedogled', prvotno kratica SPAM za s(houlder of) p(ork) a(nd ha)m 'svinjsko pleče in šunka' (od 1937), izdelek ameriškega proizvajalca Hormelspam2 -- v prid. rabi
Med tistimi, ki prejemajo spam sporočila na svoj domači elektronski naslov, večina (skoraj 70 odstotkov) prejema dnevno do deset tovrstnih sporočil
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
splávnost -i ž (á) število, ki pove, koliko žensk splavi v letu na tisoč nosečnosti: Iz podatkov o splavnosti lahko sklepamo, da ženske v obdobju po porodu pogosto pozabijo na kontracepcijsko zaščito E (↑)spláven1
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
spustáš -a m, člov. (á) 1. športnik, ki se ukvarja s spustom s kajakom ali kanujem na divjih vodah: Slalomiste in spustaše čakajo do začetka junija nastopi na evropskih ali svetovnih prvenstvih 2. športnik, ki se ukvarja s spustom v gorskem kolesarstvu: Nanos je zelo priljubljen predvsem med kolesarji prostega sloga in spustaši, ki tam lahko tudi pozimi ali zgodaj spomladi trenirajo svoje veščine E (↑)spúst
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
stísnjenSSKJ -a -o prid. (ȋ) rač. zgoščen v obliko, ki zavzame manj prostora na disku; komprimiran: Pri ročnem pregledovanju lahko iščemo viruse v stisnjenih in arhivskih datotekah E ↑stísniti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
stomíst -a m, člov. (ȋ) med. kdor ima stomo: Ob ustrezni opori okolice in stroke se lahko stomist povsem normalno vključuje v življenje E ↑stóma
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
stráhec -hca m, živ. (ȃ) ekspr. majhen strah; duhecSSKJ: Ko Zala vošči lahko noč mamici in očku, strahec za zaveso oživi E (↑)stráh
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
strélecSSKJ -lca m, člov. (ẹ́) kdor je rojen v astrološkem znamenju strelca: Moški strelec je pošten in vedno optimističen partner, ki mu lahko zaupate E iz strelíti iz (↑)strél
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
suhomontážni -a -o prid. (ȃ) ki je v zvezi z montažo, pri kateri se uporablja suh gradbeni material: suhomontažna gradnja; Suhomontažne stene lahko postavimo tudi potem, ko so že položene zaključne talne obloge E iz súha montáža
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
surfanje -a cit. [sə̀rfanje] in sŕfanje -a s (ə̏) 1. šport, pri katerem se stoji na jadralni deski in vozi po vodi s pomočjo vetra; deskanje (1), jadranje na deski, windsurfing: Za surfanje obstaja več različnih vrst desk in jader, ki so za različne moči vetrov tudi različno veliki | Da bi ušel brezizhodni monotoniji doma, se je lotil najbolj ekstremnih oblik srfanja v neurju
// šport, pri katerem se vozi po valovih z desko brez jadra; deskanje (1//): Tisto pravo surfanje vedno bolj prihaja tudi v Slovenijo, surfanje, kjer potrebujemo samo desko in valove | Med srfanjem na visokem valu pred Perthom ga je tik pod gladino spremljal najmanj tri metre dolg, a na srečo očitno sit morski morilec 2. pregledovanje strani na svetovnem spletu; brskanje, deskanje (3): Surfanje po spletnih straneh mi pomeni predvsem sprostitev | Ko bo otrok opravil svoje obveznosti, lahko toliko in toliko časa porabi za igranje ali za srfanje po spletu E ↑surfati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
surfer -ja cit. [sə̀rfer] m, člov. (ə̏) 1. kdor se vozi po vodi stoje na jadralni deski; deskarSSKJ, jadralec na deski, srfar (1): Vsak prosti trenutek preživim na vodi in lahko se pohvalim, da sem že prav spodoben surfer
// kdor se vozi po valovih z desko brez jadra; srfar (1//): Na koralnem grebenu, ki obkroža otok, se lomijo velikanski valovi, kjer svoje znanje preizkušajo pogumnejši surferji 2. kdor pregleduje strani na svetovnem spletu; brskalec, deskar (2), srfar (2): Odkar uporabljam internet, vsak dan komuniciram vsaj z desetimi povsem neznanimi surferji po internetu E ← agl. surfer iz ↑surfati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
svíngerski -a -o in swingerski -a -o cit. [svíngerski] prid. (í) ki je v zvezi s svingerji ali svinganjem: svingerska afera; V svingerski klub se je načeloma lahko včlanil vsakdo, toda hišna pravila so določala, da se paru pri spolnih igricah ni smel pridružiti brez izrecnega privoljenja obeh partnerjev E ↑svínger
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
škôfinja -e ž, člov. (ó) visoka dostojanstvenica, predstojnica škofije zlasti v protestantski cerkvi: evangeličanska škofinja; Ženske bodo poslej lahko tudi škofinje, ne samo duhovnice, je sklenila generalna sinoda anglikanske cerkve E (↑)škòf
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
škrópecSSKJ -pca m (ọ̑) pog. vino z mineralno vodo; brizganecSSKJ: plačati škropec; Z zadovoljstvom bomo lahko upokojenci spet posedeli v svojem gostišču, igrali šah in popili škropec E (↑)škropíti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
štékati -am nedov. in dov. (ẹ̄) pog. razumeti: nič ne štekati; štekati poanto; štekati situacijo; Nečesa še vedno ne štekam: kako lahko vse dneve žuraš, piješ in se preganjaš s tipčki, pa ti je še vedno dolgčas E ← nem. stecken 'vklopiti'štékati se -am se nedov. (ẹ̄)
biti s kom v takem odnosu, da ni medsebojnega nasprotovanja, motenj: dobro se štekati z vsemi; Mi smo kot neka družina: pogovarjamo in družimo se, nasploh se štekamo
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
štóp -a m (ọ̑) zastonjska vožnja z avtomobilom, katerega voznik ustavi na prosilčev znak; avtostopSSKJ, stopSSKJ: iti na štop; Priporočljivo je štopati v parih, lahko pa se zgodi, da zaradi tega težje dobiš štop E ← nem. stop (v zvezi auf stop reisen 'potovati na štop') iz (↑)stòp2
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
tabásko -a in tabasco -a cit. [tabásko] m (ȃ) pekoča omaka iz vrste čilija, kisa in soli: Recept je sestavljen tako, da lahko vsi, ki niste veliki ljubitelji pekočih jedi, tabasko mirno izpustite E ← agl. Tabasco® po mehiški zvezni državi Tabasco
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
teritorializácija -e [teritorijalizacija] ž (á) prenehanje, odprava koncentracije; dekoncentracijaSSKJ: teritorializacija politike; Projekt teritorializacije državne uprave bi moral biti tudi eden od bližnjih dogovorov, ki bi ga lahko izpeljali E (↑)teritorializírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
terminografíja -e ž (ȋ) jezikosl. disciplina, ki se ukvarja z umeščanjem terminov v slovarje: korpusna terminografija; računalniško podprta terminografija; Raziskovanje znanstvene terminologije zahteva svojo ustrezno empirično podlago in analizo, ki jo lahko da terminologiji le neoporečna terminografija E ← agl. terminography, nem. Terminographie iz (↑)têrmin + (↑)grafíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
tésterSSKJ -ja m (ẹ́) 1. vzorec kozmetičnega izdelka, namenjen preizkušanju: Svetujem vam, da si priskrbite testerje in ugotovite, katera krema vam ustreza 2. pripomoček za testiranje: Šele natančne analize lahko pokažejo, katera snov je obarvala tester E ← agl. tester iz (↑)tést
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
tetraplegíja -e ž (ȋ) stanje popolne negibnosti vseh okončin kot posledica bolezni ali poškodbe: Ljudje s para- in tetraplegijo lahko z uporabo ustreznih medicinskotehničnih pripomočkov obvladujejo lastno gibanje in okolje E ← nlat. tetraplegia iz (↑)tetra… + tvor. od gr. plēgḗ 'udarec, sunek'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
tevé1 -êja m (ẹ̑ ȇ) pog. 1. televizijski sprejemnik; televizorSSKJ: Dneve preživlja zleknjen v naslonjaču pred tevejem 2. televizija: Lahko rečem, da mi je do neke mere zgled za vodenje nogometa na teveju E iz kratice TV za (↑)televizíjatevé2 -- v prid. rabi
televizijski, televizorski: teve zaslon; teve kamera; teve nadaljevanka; Igral sem vse, od težke drame do moškega, oblečenega v žensko, a največjo popularnost so mi prinesle radijske in teve oddaje
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
tolmáčSSKJ -a m (á) računalniški program, ki ukaze v izvorni kodi ali psevdokodi sproti pretvarja v enega ali več ukazov v strojnem jeziku in sproža njihovo izvajanje; interpreter: tolmač za skriptni jezik; V skriptni kodi lahko poljubno mešamo podatkovne tipe v izrazih, tolmač pa jih samodejno pretvarja E = hrv., srb. tùmāč, rus. tolmáč, stčeš. tlumač < pslov. *tъlmačь
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
tóm -a in -- in TÓM -a in -- m (ọ̑) do junija 2003 letna obrestna mera za denarne obveznosti in terjatve v domači valuti, ki zagotavlja ohranitev njihove realne vrednosti; temeljna obrestna mera: V Banki Slovenije priznavajo, da bi tom po veljavni metodologiji hipotetično res lahko bil negativen, čeprav je to po njihovem mnenju malo verjetno E kratica za t(emeljna) o(brestna) m(era)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
tórbičarstvo -a s (ọ̑) kraja torbic: Drznih tatvin, torbičarstva, goljufij in uličnih ropov bi lahko bilo manj, če bi ljudje bolj pozorno gledali okrog sebe E ↑tórbičar
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
tramál -a m (ȃ) močno protibolečinsko zdravilo, ki lahko povzroči odvisnost: Pred preiskovalno sodnico je bila pod vplivom najmanj treh tramalov, zato ni vedela, kaj govori E po imenu izdelka Tramal® (od 1977) nemškega proizvajalca Grünenthal
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
trenažêr -ja m (ȇ) 1. rekreacijska naprava za krepitev mišic in povečanje telesne pripravljenosti: Za vadbo doma so proizvajalci izdelali večnamenske trenažerje, s katerimi lahko ob manjših prilagoditvah krepimo vse glavne in pomembnejše mišične skupine 2. rekreacijska naprava za kolesarjenje na mestu, v katero se vpne kolo in ki omogoča posnemanje kolesarjenja po različno zahtevnih terenih: Trenažer omogoča, da običajno kolo uporabljate tudi v prostoru in kolesarite celo leto 3. naprava, s katero se umetno ustvarja ustrezne pogoje za urjenje opravljanja določenih nalog, zlasti v vojski: Opravljal je službo inštruktorja na trenažerjih za vojaške pilote E (↑)trenáža
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
tríatlonSSKJ -a [trijatlon] m (ȋ) športno tekmovanje v treh panogah, navadno v kolesarjenju, plavanju in teku: dolgi triatlon; olimpijski triatlon; Vselej velika udeležba potrjuje, da se lahko udeleži triatlona prav vsakdo, ne glede na starost, telesno težo ali ceno kolesa; potrebni sta le odločitev in kanček zagrizenosti E ← agl. triathlone iz gr. treĩs 'trije' + ãthlon 'boj'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
ubéžnicaSSKJ -e ž (ẹ̑) tipka na računalniški tipkovnici za prekinitev programa: pritisniti ubežnico; Spremembe lahko potrdimo z vnašalko ali jih zavržemo z ubežnico E (↑)ubežáti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
USB-kljúč -a in kljúč USB -a -- [uesbé-kljúč] m (ẹ̑-ú) prenosna pomnilniška naprava s priklopom USB; ključek, USB (2), USB-ključek: Na projektor lahko priklopite svoj USB-ključ in neposredno z njega dostopate do vsebine ter prikazujete slike in druge predstavitve E ↑USB- + (↑)kljúč
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
USB-kljúček -čka in kljúček USB -čka -- [uesbé-kljúčək] m (ẹ̑-ú) prenosna pomnilniška naprava s priklopom USB; ključek, USB (2), USB-ključ: Fotografije, glasbo in filme lahko z USB-ključka, zunanjega diska ali računalnika z lahkoto predvajate kar na televizorju E ↑USB- + (↑)kljúček
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
užitkáriti -im nedov. (á ȃ) ekspr. težiti za uživanjem, užitki, močno uživati: Nekateri menijo, da se po končanem postu lahko zopet užitkari na polno E ↑užítkar
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
vèčnacionálka -e [večnacijonalka] ž (ȅ-ȃ) veliko podjetje, ki posluje v več državah; multinacionalkaSSKJ, globalist (2): ameriške večnacionalke; Kooperativni sektor lahko več prispeva k dobrobiti lokalne skupnosti kot večnacionalka, ki pride in odide E univerbizirano iz vèčnacionálna drúžba
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
vèčuporábniški -a -o prid. (ȅ-ȃ) rač. ki ga lahko hkrati uporablja več uporabnikov: večuporabniški sistem; večuporabniška licenca; večuporabniška različica programa; Dostop do interneta bo predstavljal osnovo za večuporabniške igre naslednjega rodu E iz vèč uporábnikov
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
vèčžaríščni -a -o prid. (ȅ-ȋ) 1. ki ima veliko žarišč; multifokalni (1): večžariščni tumorji; večžariščno obolenje centralnega živčnega sistema; Lahko nastane tudi večžariščna arteriopatija, ki povzroča demenco 2. fiz. ki ima postopno spreminjajočo se dioptrijo; multifokalni (2): večžariščne leče; Izdelamo vam enožariščna, pa tudi večžariščna očala, ki zajemajo vse razdalje gledanja od daljave do bližine E (↑)več... + (↑)žaríščenvèčžaríščno stêklo -ega -a s (ȅ-ȋ, é)
steklo očal s postopno spreminjajočo se dioptrijo; progresivno steklo: mineralna večžariščna stekla; očala z večžariščnimi stekli; Pri večžariščnih steklih dioptrija postopoma prehaja od ostrega pogleda na daljavo do tistega na blizu
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
végi1 -ja m, člov. (ẹ̑) pog. vegetarijanec: Mesto premore le dve vegetarijanski restavraciji, drugje pa se lahko vegiji za silo pretolčejo skozi le z zelenjavnim krožnikom ali špageti E po zgledu agl. veggie skrajšano iz (↑)vegetarijánecvégi2 -- v prid. rabi
vegetarijanskiSSKJ: vegi piknik; vegi sendvič; Katera je po vašem mnenju v Ljubljani najboljša restavracija z vegi jedmi?
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
vèlepredstáva -e ž (ȅ-ȃ) dogodek, dogajanje, ki zaradi razsežnosti, zanimivosti, slikovitosti vzbuja pozornost; spektakelSSKJ: letalska velepredstava; športna velepredstava; Vremenarji napovedujejo, da se bo burja v noči na nedeljo znova okrepila in da si jadralci in gledalci lahko obetajo spektakularno hitro jadralsko velepredstavo E (↑)vele...2 + (↑)predstáva
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
veroučênec -nca m, člov. (é) učenec verouka; veroukar: starši veroučencev; seznam veroučencev; Glede na sedanjo zakonodajo bi lahko izvajali preverjanje veroučencev tako, da bi njihovo znanje zadostilo znanju, ki se zahteva pri predmetu Verstva in etika E iz učênec vére
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
videográm -a m (ȃ) 1. z videokamero napravljen posnetek zaporedja slik, podob s spremljajočim zvokom, namenjen nadaljnjemu predvajanju ali obdelavi; video1 (1), videoposnetek: predvajati videogram; razmnoževati videogram; Če je bil videogram zakonito izdan ali zakonito priobčen javnosti, trajajo pravice filmskega producenta 50 let od prve izdaje ali tiste prve priobčitve 2. medij, nosilec takega posnetka; video1 (2): Lahko knjižnice dajejo v najem videograme, na katerih jasno piše samo za zasebno uporabo? E ← agl. videogram iz lat. vidēre 'videti' + gr. grámma 'pisanje, črka'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
vídeoígra -e in vídeo ígra -- -e ž (ȋ-ȋ) igra, pri kateri igralec navadno z igralno palico, s pritiskanjem na tipke tipkovnice upravlja s podobami na zaslonu, ki jih ustvarja računalniški program; računalniška igrica, videoigrica: igranje videoiger; V samoti bi se lahko še bolj zatopil v svoj svet knjig, ki so nanj kljub visoki kakovosti očitno delovale kakor na koga drugega nasilne videoigre E ↑vídeo... + (↑)ígra
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
vídeokártica -e in vídeo kártica -- -e ž (ȋ-ȃ) rač. strojna oprema, ki jo je mogoče dodatno vgraditi v računalnik in omogoča hitrejšo obdelavo videoposnetkov: analogna videokartica; digitalna videokartica; Videonadzorni snemalnik je lahko tudi navaden osebni računalnik z videokartico in ustrezno programsko opremo E ↑vídeo... + ↑kártica
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
vídeopredvajálnik -a in vídeo predvajálnik -- -a m (ȋ-ȃ) elektronska priprava za predvajanje videoposnetkov: digitalni videopredvajalnik; prenosni videopredvajalnik; Ta projektor je pravi posebnež med vsemi preizkušenimi, saj lahko z njim predstavimo različna gradiva, ne da bi potrebovali računalnik ali videopredvajalnik E ↑vídeo... + ↑predvajálnik
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
vídeosténa -e in vídeo sténa -- -e ž (ȋ-ẹ́) velik ekran, sestavljen iz več manjših ekranov, ki se za predvajanje slik, videoposnetkov uporablja na večjih javnih prireditvah; videowall: Uprizoritev na stadionu je bila zamišljena kot spektakel, ki bi ga gledalec lahko doživljal v trojni optiki: s prostimi očmi, z daljnogledi in prek televizijskih projekcij na veliki videosteni E ↑vídeo... + (↑)sténa
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
víkendpakét -a in víkend pakét -- -a m (ȋ-ẹ̑) turistični aranžma za konec tedna, ki vključuje tudi dodatne storitve, npr. uporabo hotelskega bazena, centra dobrega počutja: podariti trojni vikendpaket; vikendpaket za dve osebi; Odločite se lahko za vikendpaket ali daljši oddih E (↑)víkend... + (↑)pakét
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
viktimizácija -e ž (á) 1. pravn. izpostavljanje žrtve kaznivega dejanja, diskriminacije dodatnim nevšečnostim: Za predlagatelje nove medijske zakonodaje je pomembno, da ne bi otroci ob tem, kar so že hudega izkusili, postali še predmet javnega prikazovanja in s tem dodatne viktimizacije 2. razglašanje koga za žrtev: ideologija viktimizacije; Živimo v kulturi viktimizacije; dobronamerni terapevti in socialni delavci, ki spodbujajo ljudi, da se oklepajo identitete žrtve, lahko povzročijo veliko škodo E ← agl. victimisation iz victim 'žrtev' ← lat. victima
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
viktimizírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. pravn. izpostavljati žrtev kaznivega dejanja, diskriminacije dodatnim nevšečnostim: Namigovanja in podtikanja, da so tudi ženske lahko nasilne, viktimizirajo žrtve in zamegljujejo realno dejstvo, da gre v primeru nasilja mož nad ženami za realno življenjsko ogroženost 2. razglašati koga za žrtev: Otroke kot žrtve tako viktimiziramo zato, ker so najbolj nemočne žrtve, in če so zlorabljeni, naj bodo kazni izjemno stroge E ← agl. victimize iz victim 'žrtev' ← lat. victima
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
vláknocemènt -ênta m (á-ȅ á-é) z vlakni armiran cement: plošče iz vlaknocementa; Vlaknocement je naravni material, ki ga v fazi nastajanja lahko poljubno oblikujemo, v strjenem stanju pa je izredno obstojen E (↑)vlákno + (↑)cemènt
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
vmésniški -a -o prid. (ẹ̑) rač. ki se nanaša na vmesnik: vmesniški program; vmesniška kartica; vmesniške komponente; Dodana je vmesniška enota za delo s pomnilnikom, tako da lahko novi procesor hkrati izvaja dve operaciji branja in dve operaciji pisanja v glavni pomnilnik E ↑vmésnik
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
vnašálka -e [in wnašau̯ka] ž (ȃ) 1. člov. ženska, ki kaj vnaša, navadno podatke: Obtoženka je delala kot vnašalka podatkov na magnetni trak 2. tipka na računalniški tipkovnici za potrditev operacije, ukaza z oznako enter ali return; enter, return: pritisniti vnašalko; Po vrednostih v seznamu se lahko sprehajamo s tipkama za pomik gor in dol, izbrano vrednost pa potrdimo z vnašalko E ↑vnašálec
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
vnôsni -a -o prid. (ó) ki je v zvezi z vnosom, vnašanjem: vnosna vrstica; vnosno mesto; vnosno polje; Preslednica in vnosna tipka bi lahko bili malo večji, najbolj pa sta moteča nestandardna lega nekaterih tipk in nemški nabor črk E (↑)vnòs
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
vodomát -a m (ȃ) avtomat za vodo: namestiti vodomat; voda iz vodomata; Vodomate je treba redno vzdrževati, sicer lahko prihaja do težav E (↑)vodo... + (↑)(avto)mát
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
vračálkaSSKJ -e ž (ȃ) tipka na računalniški tipkovnici, ki briše znake levo od kazalca: pritisniti vračalko; Klik na besedilo postavi kazalec vanj nato pa lahko besedilo z vračalko pobrišete ali pa ga pretipkate E (↑)vráčati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
vsè-v-ênem -- v prid. rabi (ȅ-é) ki lahko opravlja več različnih funkcij; all-in-one: rešitev vse-v-enem; tiskalnik vse-v-enem; Osebni računalnik vse-v-enem, ki je skrit v ohišje 20,1-palčnega zaslona LCD, na mizi zasede celo manj prostora od številnih prenosnikov E iz vsè v ênem
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
vúdujski -a -o in vudújski -a -o prid. (ȗ) ki se nanaša na vudu; vudu2 vudujski obredi; vudujski ritmi; vudujski svečenik; Več kot deset tisoč Haitijcev je s svečami v rokah petnajst ur hodilo v neko mestece, da so se lahko udeležili enega najpomembnejših romanj vudujske vere E ↑vúdu
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
vzorčeválnik -a m (ȃ) 1. elektronska naprava za vnaprejšnje snemanje vzorcev zvoka, glasbe; sempler: zmogljiv vzorčevalnik; Zvok v vzorčevalniku, ki ga uporabljam, ni nič drugega kot posnetek akustičnih instrumentov znotraj simfoničnega orkestra 2. naprava za zbiranje in analiziranje podatkov, snovi: avtomatski vzorčevalnik; vzorčevalnik za vodo; V jeseni odpadlo listje ali igličevje je lahko izvor dioksinov, saj voščena masa listov skozi celo leto deluje kot pasivni vzorčevalnik za obstojne organske spojine v zraku E (↑)vzorčeváti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
zadétekSSKJ -tka m (ẹ̑) 1. rezultat iskanja, zlasti po internetu: seznam zadetkov; Program lahko upravljamo iz orodne vrstice, ki sproti prikazuje zadetke in ponuja hiter dostop do njih 2. obisk spletne strani: Stran zabeleži vsak mesec čez sedem milijonov zadetkov in dva milijona vpogledov E (↑)zadéti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
zadrogírati se -am se dov. (ȋ) 1. omamiti se z mamili: Niso prišli na delo, ker so se minulo noč zadrogirali in napili 2. postati zasvojenec z mamili; zafiksati se (2): Lahko bi se zadrogiral, tako pa sem v življenju vendarle nekaj ustvaril E ↑drogírati se
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
zahtévnostni -a -o prid. (ẹ́) ki zahteva določeno stopnjo znanja ali spretnosti: Vse točke so na maturi lahko zbrali le tisti, ki so matematiko in obvezni tuji jezik opravljali na višji zahtevnostni stopnji E (↑)zahtévnost
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
zamŕznitiSSKJ -em dov. (ŕ ȓ) 1. ustaviti videoposnetek tako, da se prikaže negibljiva slika: Gledalec lahko z digitalnim videorekorderjem zamrzne sliko živega prenosa ali preklopi na upočasnjeno gibanje 2. pog. priti v stanje, navadno začasno, neodzivnosti na ukaze; zmrzniti: Program za šumnike deluje le napol – znake sicer lepo prikazuje, vendar je zelo verjetno, da bo računalnik zamrznil E iz mŕzniti = cslov. mrъznǫti, hrv., srb. mȑznuti, rus. mërznutь, češ. mrznout < pslov. *mьrznǫti 'zmrzniti' k (↑)mràz
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
zasneževáti -újem nedov. (á ȗ) prekrivati z umetnim snegom: zasneževati smučišča; umetno zasneževati; Smučišče lahko dodatno zasnežujejo in s tem omogočijo smuko tudi tedaj, ko je narava bolj skopa s snežnimi padavinami E (↑)zasnežíti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
zasvájanje -a s (á) povzročanje, da kdo postaja zasvojen s čim: Kot pravi direktor Laboratorija za farmakološke poskuse pri Ameriškem državnem inštitutu za zlorabe mamil, poznajo že več snovi, ki bi lahko preprečile zasvajanje s kokainom E ↑zasvájati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
zavíhekSSKJ -hka m (ȋ) del pogovornega okna, ki omogoča dostop do dokumenta ali spletne strani znotraj istega pogovornega okna: Portal nas s klikom na zavihek Avdio/Video popelje v multimedijski center, kjer lahko v živo spremljamo vse javne radijske postaje E (↑)zavíhati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
zazdravítev -tve ž (ȋ) začasna ali delna ozdravitev; zazdravljenje: Ko eno zdravilo postane neučinkovito, lahko z drugim znova dosežejo zazdravitev in mirovanje bolezni E ↑zazdráviti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
zazdrávitiSSKJ -im dov. (ā ȃ) začasno ali delno ozdraviti: Niso redki primeri, ko se zdravniki soočajo z dednimi boleznimi, ki jih lahko le zazdravijo, v prizadevanju za popolno ozdravitev pa so nemočni E (↑)zdráviti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
zblúziti -im dov. (ȗ) pog. 1. spraviti se iz neprijetnega, zapletenega položaja s hitro, zasilno rešitvijo: Na izpitu sicer lahko zbluziš, ampak ti dve knjigi je po moje nujno prebrati 2. odtavati: Nekam je zbluzil, da ga nihče več ne zna najti E ↑blúziti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
zdílati -am dov. (ȋ) pog. 1. (pre)prodati, razpečati mamilo: Popolnoma se strinjam s kolegom, da je treba na prste stopiti tistim, ki so dijakom mamilo zdilali oziroma so jim prinesli to marihuano 2. izpogajati: zdilati ugodno ceno obveznega zavarovanja; Kot idejni vodja si lahko s soinvestitorjem zdilal kar do 30 odstotkov kapitala E ↑dílatizdílati se -am se dov. (ȋ)
izpogajati se: zdilati se za večjo plačo; Zdilati se morate tam z enim podjetnikom, da vam bo milostno dal še en košček zemlje
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
zdravíteljstvo -a s (ȋ) dejavnost, ki se ukvarja z zdravljenjem po metodah alternativne medicine: Minerali so nosilci naravnih zemeljskih elektromagnetnih energij in jih lahko zato uspešno uporabljamo v zdraviteljstvu E ↑zdravítelj
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
zdravkomát -a m (ȃ) od leta 1999 do 2010 avtomat za potrjevanje veljavnosti kartic zdravstvenega zavarovanja in naročanje potrdil za zdravstveno zavarovanje v določenih državah v tujini: Evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja ter konvencijska potrdila, ki jih je bilo doslej mogoče naročati tudi na zdravkomatih, bodo zavarovanci odslej lahko naročali prek spleta ali mobilnega telefona E (↑)zdràv + (↑)(ban)komát
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
zelenjávarstvo -a s (ȃ) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s pridelovanjem ali prodajo zelenjave; zelenjadarstvoSSKJ: Zelenjavarstvo je ena najbolj delovno intenzivnih panog v kmetijstvu na enoto površine, zato lahko še dosežemo primeren dohodek na relativno majhni površini E (↑)zelenjávar
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
zgenerírati -am dov. (ȋ) 1. s pomočjo elektronskih naprav narediti, povzročiti, da kaj nastane: zgenerirati datoteko; zgenerirati kodo; Na forumu je več kot dvajset tisoč registriranih uporabnikov, ki so zgenerirali na stotisoče sporočil 2. narediti, povzročiti, da kaj nastane sploh; ustvaritiSSKJ: Ocenili smo, da lahko z razpoložljivimi sredstvi skupaj s privatnim kapitalom zgeneriramo okrog 200 milijonov evrov investicij E (↑)generírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
zímzelênček -čka m, živ. (ȋ-é) ekspr. dolgo časa splošno priljubljena zabavnoglasbena skladba, zlasti popevka; evergrinSSKJ: Avtor besedila in avtor glasbe se morata odlično poznati, čutiti in šele potem se lahko rodi zimzelenček E (↑)zímzelen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
známčenje -a s (á) ustvarjanje in uveljavljanje tržne znamke za doseganje prepoznavnosti; branding: interaktivno znamčenje; strokovnjak za znamčenje; Posamezna država je lahko izjemno prepoznavna tudi brez načrtnega znamčenja E ↑známčiti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
zumírati -am in zoomirati -am cit. [zumírati] nedov. in dov. (ȋ) 1. optično približevati ali oddaljevati tisto, kar se fotografira, snema: Aparat ima še eno hibo, in sicer med snemanjem filma ne moremo zumirati 2. povečevati ali pomanjševati sliko, besedilo ali drug predmet na zaslonu: Zaslon prikazuje različne zorne kote gledanja na telesa (ponavadi naris, tloris, stranski ris in prostorski pogled), ki jih lahko uporabnik poljubno obrača in zumira E ↑zúm
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
žájfast -a -o prid. (ȃ) pog. 1. ki je v zvezi z žajfo: Ne se je dotikat z žajfasto roko 2. pretirano čustven: žajfasta melodrama; žajfasta nadaljevanka; žajfasta zgodba; Revialni tisk se da hitreje in površneje predelati, kar za knjige ne velja, razen za žajfaste romane, kjer lahko vedno spustiš nekaj strani in ničesar ne zamudiš E (↑)žájfa
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
jackpot -a cit. [džêkpot] m (ȇ) glavni dobitek pri igrah na srečo ali na tekmovanju: atletski jackpot; To, da je jackpot padel trikrat na treh avtomatih, ki so drug ob drugem, je dalo iskalcem sreče dodobra misliti E ← agl. jackpot iz jack 'fant (pri kartah)' + pot 'lonec', ker se je višanje vložkov lahko začelo le, če je vsaj en igralec imel v rokah vsaj par fantov
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.