brezdélnost -i ž (ẹ̑)
brezdelje: preživljati dneve v lenobni brezdelnosti / dražila jo je njegova lahkomiselnost in brezdelnost
brezdelje: preživljati dneve v lenobni brezdelnosti / dražila jo je njegova lahkomiselnost in brezdelnost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
brezmíselnost -i [brezmisəlnost] ž (ȋ)
knjiž. lastnost, značilnost brezmiselnega: sprevideti brezmiselnost svojega početja / to ni več lahkomiselnost, to je brezmiselnost
knjiž. lastnost, značilnost brezmiselnega: sprevideti brezmiselnost svojega početja / to ni več lahkomiselnost, to je brezmiselnost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
ferbegljivost -i (ferbeglivost) samostalnik ženskega spola
lahkomiselnost, nestanovitnost, plitkost
FREKVENCA: 3 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
frfràv -áva -o; bolj ~ (ȁ á á) poud. |površen, lahkomiseln|
frfrávost -i ž, pojm. (á) poud. |površnost, lahkomiselnost|
frfrávost -i ž, pojm. (á) poud. |površnost, lahkomiselnost|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
frivólnost -i ž (ọ̑)
knjiž. lahkomiselnost, neresnost: fantovska frivolnost / delo predstavlja višek pariške frivolnosti in lahkotnosti
knjiž. lahkomiselnost, neresnost: fantovska frivolnost / delo predstavlja višek pariške frivolnosti in lahkotnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
greníti -ím nedov. (ī í)
delati kaj manj prijetno, manj srečno: nasprotovanja mu grenijo veselje do dela; lahkomiselnost otrok mu greni življenje; zakaj bi si človek grenil še zadnje trenutke; pesn. bridkost mi je grenila srce
// povzročati, da je kdo žalosten, razočaran: krivični očitki so ga grenili
delati kaj manj prijetno, manj srečno: nasprotovanja mu grenijo veselje do dela; lahkomiselnost otrok mu greni življenje; zakaj bi si človek grenil še zadnje trenutke; pesn. bridkost mi je grenila srce
// povzročati, da je kdo žalosten, razočaran: krivični očitki so ga grenili
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
húd1 -a -o prid.
1.
ki se z osnovno, navadno negativno lastnostjo pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki
SINONIMI:
oster, ekspr. divji1, neknj. pog. frdaman, knj.izroč. grizek, ekspr. grizoč, ekspr. grozanski, ekspr. grozen, ekspr. grozoten, ekspr. grozovit, zastar. grozoviten, ekspr. hudičev, ekspr. hudičevski, evfem. hudikov, evfem. hudimanski, evfem. hudirjev, knj.izroč. infernalen, knj.izroč. jedek, ekspr. katastrofalen, knj.izroč. krut, ekspr. leden, knj.izroč. močen, ekspr. nazarenski, ekspr. nečloveški, zastar. nečuven, evfem. nemajhen, knj.izroč. neodpusten, ekspr. neodpustljiv, star. neprenosen, ekspr. neusmiljen2, ekspr. neznanski, ekspr. neznosen, ekspr. obupen, ekspr. pasji, ekspr. peklenski, ekspr. pošasten, knj.izroč. prediren, knj.izroč. predirljiv, knj.izroč. prodoren, ekspr. rezek, knj.izroč. rezen, knj.izroč. srep, ekspr. srhek, ekspr. strahoten, ekspr. strahovit, ekspr. strašanski, ekspr. strašen, ekspr. strupen, star. strupenski, ekspr. svinjski, ekspr. škripajoč, ekspr. ubijalski, ekspr. uničujoč, ekspr. vnebovpijoč, ekspr. volčji1, ekspr. vražji, ekspr. zaresen
2.
ki prinaša trpljenje, težave
SINONIMI:
težek, ekspr. grd, ekspr. grozen, ekspr. hudičev, ekspr. hudičevski, evfem. hudikov, evfem. hudimanski, evfem. hudirjev, ekspr. katastrofalen, ekspr. katastrofičen, star. neznanski, ekspr. okruten, ekspr. pasji, ekspr. pošasten, ekspr. prestrašen2, ekspr. strašen, knj.izroč. travmatičen, knj.izroč. travmatski, ekspr. trd1, ekspr. trnov, ekspr. vražji, ekspr. zaresen, knj.izroč. zel2
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024
izprašíti -ím tudi sprašíti -ím dov., izprášil tudi sprášil (ī í)
odstraniti prah iz česa: izprašiti obleko, preprogo; izprašiti in izkrtačiti naslonjače
● šalj. izprašiti komu hlače, zadnjico natepsti ga; ekspr. izprašil bo sinu lahkomiselnost iz glave s strogim ravnanjem bo dosegel, da sin ne bo več lahkomiseln
odstraniti prah iz česa: izprašiti obleko, preprogo; izprašiti in izkrtačiti naslonjače
● šalj. izprašiti komu hlače, zadnjico natepsti ga; ekspr. izprašil bo sinu lahkomiselnost iz glave s strogim ravnanjem bo dosegel, da sin ne bo več lahkomiseln
- izprašèn tudi sprašèn -êna -o:
izprašena obleka, posteljnina;
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
izprašíti -ím dov. izprášil -íla, nam. izprašít/izprašìt; izprašênje; drugo gl. prašiti (í/ȋ í) kaj ~ obleko, preprogo; izprašiti komu kaj poud. ~ sinu lahkomiselnost iz glave |doseči, da preneha biti lahkomiseln|; šalj. ~ otroku hlače, zadnjico |natepsti ga|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
lahkomíseln -a -o [sə]; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȋ; ȋ) ~ človek; biti preveč ~
lahkomíselnost -i [sə] ž, pojm. (ȋ) očitati komu ~; števn. uganjati ~i
lahkomíselnost -i [sə] ž, pojm. (ȋ) očitati komu ~; števn. uganjati ~i
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
lahkomíselnost -i [lahkomisəlnost] ž (ȋ)
1. lastnost, značilnost lahkomiselnega človeka: vsega je kriva njegova lahkomiselnost; očitati komu lahkomiselnost / to je storil iz lahkomiselnosti; v svoji mladostni lahkomiselnosti o tem ni premišljal
2. lahkomiselno dejanje: uganjati lahkomiselnosti; zagrešiti hudo lahkomiselnost
1. lastnost, značilnost lahkomiselnega človeka: vsega je kriva njegova lahkomiselnost; očitati komu lahkomiselnost / to je storil iz lahkomiselnosti; v svoji mladostni lahkomiselnosti o tem ni premišljal
2. lahkomiselno dejanje: uganjati lahkomiselnosti; zagrešiti hudo lahkomiselnost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
lahkomíselnost -i ž
dejstvo, da kdo v ravnanju, odločitvah premalo misli na posledice; ravnanje, odločitve, pri katerih se premalo misli na posledice
SINONIMI:
ekspr. frfravost, knj.izroč. frivolnost, knj.izroč. lahkomišljenost, knj.izroč. lahkost, star. lahkoumnost
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024
lahkomȋsəłnost, f. der Leichtsinn, die Leichtfertigkeit, Mur., Cig., Jan., nk.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
lahkomíšljenost -i ž (ȋ)
lahkomiselnost: dokazal je svojo lahkomišljenost; mladostna lahkomišljenost / zagrešiti lahkomišljenost
lahkomiselnost: dokazal je svojo lahkomišljenost; mladostna lahkomišljenost / zagrešiti lahkomišljenost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
lahkoȗmje, n. = lahkomiselnost, Zv.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
lahkoúmnost -i ž (ú)
1. star. lahkomiselnost: zgražali so se nad njegovo lahkoumnostjo; mladostna lahkoumnost
2. zastar. lahka razumljivost: spis se odlikuje po zanimivosti in lahkoumnosti
1. star. lahkomiselnost: zgražali so se nad njegovo lahkoumnostjo; mladostna lahkoumnost
2. zastar. lahka razumljivost: spis se odlikuje po zanimivosti in lahkoumnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
nemarnost -i ž brezbrižnost, neskrbnost, lahkomiselnost, zanikrnost: leta pak is ſvoje sanikornoſti, inu nemarnoſti rod. ed. ga nej hotel oblezhi ǀ Sa volo te velike vaſhe preusetnosti, inu nemarnosti rod. ed. pres vſiga konza klaguje ǀ kadar s'ſlabusti, ali pak s'nemarnosti rod. ed. greshij ǀ Zhes leto veliko hudobnoſt inu nemarnoſt tož. ed. teh greshnih ludy, ſam G. Bug ſe toshi skuſi vſta Jeremia Preroka ǀ Nad leto nemarnoſtio or. ed. teh greshnikou je klagoval Iſaias Prerok ǀ Kakor pak edn posabi, de G. Bug je v' prizho, inu de ga vidi, vſem nemarneſtem daj. mn., inu grehom ſe podà
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
obešenjáštvo -a s, pojm. (ȃ) poud. prikrito ~ v odgovoru |lahkomiselnost, neresnost|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
oderúška pogódba -e -e ž
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
otróški -a -o prid. (ọ́)
nanašajoč se na otroke: otroški organizem; otroška domišljija; otroška lahkomiselnost, nagajivost, trma; otroško veselje / otroški govor, jezik / otroška doba; tu je preživel svoja otroška leta / otroške bolezni bolezni, ki se pojavijo zlasti v otroški dobi / pel je otroški zbor; razstava otroških risb / otroški čevlji; otroški voziček; otroške igrače, slikanice; otroška obleka, postelja, soba; otroško igrišče / otroški film / otroški dispanzer; otroški parlament predstavništvo učencev kake šole, šol kakega območja, ki na zborovanju zastopajo interese svojih vrstnikov; sestanek, zborovanje tega predstavništva; otroški vrtec ustanova za varstvo in vzgojo predšolskih otrok; otroški zdravnik; otroške jasli zlasti prva leta po 1945 ustanova za varstvo in vzgojo najmlajših otrok; otroška klinika; otroško varstvo / otroški dodatek dodatek, izplačan upravičenim zavarovancem za otroke
// nav. ekspr. tak kot pri otroku: mati je imela čisto otroški obraz; ima še otroško pisavo neizpisano, okorno
● ekspr. otroške bolezni mlade države začetne pomanjkljivosti, napake; nar. žena je v otroški postelji je pred kratkim rodila; ekspr. čudil se je takim besedam iz otroških ust besedam, ki jih je izrekel otrok
♦ gastr. otroški piškoti piškoti iz biskvitnega testa v obliki osmice; med. otroška paraliza virusna bolezen, navadno z ohromitvami
nanašajoč se na otroke: otroški organizem; otroška domišljija; otroška lahkomiselnost, nagajivost, trma; otroško veselje / otroški govor, jezik / otroška doba; tu je preživel svoja otroška leta / otroške bolezni bolezni, ki se pojavijo zlasti v otroški dobi / pel je otroški zbor; razstava otroških risb / otroški čevlji; otroški voziček; otroške igrače, slikanice; otroška obleka, postelja, soba; otroško igrišče / otroški film / otroški dispanzer; otroški parlament predstavništvo učencev kake šole, šol kakega območja, ki na zborovanju zastopajo interese svojih vrstnikov; sestanek, zborovanje tega predstavništva; otroški vrtec ustanova za varstvo in vzgojo predšolskih otrok; otroški zdravnik; otroške jasli zlasti prva leta po 1945 ustanova za varstvo in vzgojo najmlajših otrok; otroška klinika; otroško varstvo / otroški dodatek dodatek, izplačan upravičenim zavarovancem za otroke
// nav. ekspr. tak kot pri otroku: mati je imela čisto otroški obraz; ima še otroško pisavo neizpisano, okorno
● ekspr. otroške bolezni mlade države začetne pomanjkljivosti, napake; nar. žena je v otroški postelji je pred kratkim rodila; ekspr. čudil se je takim besedam iz otroških ust besedam, ki jih je izrekel otrok
♦ gastr. otroški piškoti piškoti iz biskvitnega testa v obliki osmice; med. otroška paraliza virusna bolezen, navadno z ohromitvami
- otróško prisl.:
otroško se veseliti; bil je otroško zaupljiv; sam.: nekaj otroškega je bilo na njenem obrazu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
pokídati -am dov. (í ȋ)
1. star. skidati1: pokidati gnoj / pokidati hlev počistiti, očistiti ga
2. pog., ekspr., v zvezi z ga, jo narediti neumnost, lahkomiselnost: že spet si ga pokidal; to jo je pokidal
● ekspr. golobi so vse pokidali z iztrebljanjem umazali
1. star. skidati1: pokidati gnoj / pokidati hlev počistiti, očistiti ga
2. pog., ekspr., v zvezi z ga, jo narediti neumnost, lahkomiselnost: že spet si ga pokidal; to jo je pokidal
● ekspr. golobi so vse pokidali z iztrebljanjem umazali
- pokídati se ekspr.
1. iztrebiti se: ptič se je pokidal na njen najlepši klobuk
2. pog. ne ceniti, ne upoštevati: pokidam se nanje; na ta navodila se pokidajo
● ekspr. on se je prvi pokidal se je zbal, izgubil pogum in zato popustil, odnehal
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
pokídati -am dov. -an -ana (í ȋ) star. kaj ~ gnoj skidati; ~ hlev počistiti, očistiti
pokídati ga -am ga (í ȋ) knj. pog., poud. |narediti neumnost, lahkomiselnost|
pokídati jo -am jo (í ȋ) knj. pog., poud. |narediti neumnost, lahkomiselnost|
pokídati se -am se (í ȋ) poud. Ptič se mu je pokidal na klobuk |se iztrebil|; knj. pog., poud. pokidati se na koga/kaj ~ ~ ~ navodila |ne upoštevati jih|
pokídati ga -am ga (í ȋ) knj. pog., poud. |narediti neumnost, lahkomiselnost|
pokídati jo -am jo (í ȋ) knj. pog., poud. |narediti neumnost, lahkomiselnost|
pokídati se -am se (í ȋ) poud. Ptič se mu je pokidal na klobuk |se iztrebil|; knj. pog., poud. pokidati se na koga/kaj ~ ~ ~ navodila |ne upoštevati jih|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
pokrónati -am dov. (ọ̑) pog., v zvezi z ga
1. narediti neumnost, lahkomiselnost: če ga je kaj pokronal, se je zmeraj zatekel k njej; s tako odločitvijo ga je zares pokronal
// narediti napako: bal se je, da ga bo pri nastopu kaj pokronal
2. poveseljačiti: za slovo so ga še malo pokronali
1. narediti neumnost, lahkomiselnost: če ga je kaj pokronal, se je zmeraj zatekel k njej; s tako odločitvijo ga je zares pokronal
// narediti napako: bal se je, da ga bo pri nastopu kaj pokronal
2. poveseljačiti: za slovo so ga še malo pokronali
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
polomíti -lómim dov. (ī ọ́)
1. drugega za drugim odlomiti, zlomiti: polomiti palice; polomiti drevesom vrhove / sneg je polomil veje
// povzročiti, da ima kaj odlomljene, zlomljene dele: pri obiranju so drevo precej polomili / polomiti ograjo, stol / ekspr. polomiti ključavnico, uro pokvariti
2. ekspr. povzročiti komu zlome, poškodbe: tako ga je tepel, da ga je vsega polomil; ne hodi tja, da se ne polomiš; pri padcu se je ves polomil
3. pog., v zvezi z ga, jo narediti neumnost, lahkomiselnost: če ga fant kaj polomi, se lepo pomenita; ekspr.: polomil si ga na celi črti; pošteno ga je polomil
// narediti napako: igralec ga je na premieri polomil; polomil ga je pri izpitu / ekspr. polomil si jo, da jih nisi povabil
● ekspr. ob izgovarjavi teh besed bi si kmalu jezike polomili zelo težko, nespretno so jih izgovarjali; ekspr. če bi ga zalotil, bi mu polomil kosti, rebra bi ga zelo pretepel; ekspr. nasprotnik si bo v tem boju polomil zobe ne bo uspel; bo premagan
1. drugega za drugim odlomiti, zlomiti: polomiti palice; polomiti drevesom vrhove / sneg je polomil veje
// povzročiti, da ima kaj odlomljene, zlomljene dele: pri obiranju so drevo precej polomili / polomiti ograjo, stol / ekspr. polomiti ključavnico, uro pokvariti
2. ekspr. povzročiti komu zlome, poškodbe: tako ga je tepel, da ga je vsega polomil; ne hodi tja, da se ne polomiš; pri padcu se je ves polomil
3. pog., v zvezi z ga, jo narediti neumnost, lahkomiselnost: če ga fant kaj polomi, se lepo pomenita; ekspr.: polomil si ga na celi črti; pošteno ga je polomil
// narediti napako: igralec ga je na premieri polomil; polomil ga je pri izpitu / ekspr. polomil si jo, da jih nisi povabil
● ekspr. ob izgovarjavi teh besed bi si kmalu jezike polomili zelo težko, nespretno so jih izgovarjali; ekspr. če bi ga zalotil, bi mu polomil kosti, rebra bi ga zelo pretepel; ekspr. nasprotnik si bo v tem boju polomil zobe ne bo uspel; bo premagan
- polómljen -a -o:
polomljena ograja; polomljeno drevo
● ekspr. iz službe je prišel ves polomljen zelo utrujen; ekspr. govoril je v polomljeni angleščini slabi, nepravilni
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
polomíti ga -lómim ga dov.
pog. narediti neumnost, lahkomiselnost
SINONIMI:
pog. pokidati ga, pog. pokidati jo, pog. pokronati ga, pog. polomiti jo, pog. posekati ga, vulg. posračkati ga, vulg. posrati ga, vulg. posrati jo, vulg. zasrati ga, vulg. zasrati jo
GLEJ ŠE SINONIM: pogrešiti
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024
posráti -sérjem dov., posêrji poserjíte (á ẹ́) vulg.
1. z iztrebljanjem umazati: posrati stranišče; ves se je posral
2. v zvezi z ga, jo narediti neumnost, lahkomiselnost: že spet si ga posral; to jo je posral
1. z iztrebljanjem umazati: posrati stranišče; ves se je posral
2. v zvezi z ga, jo narediti neumnost, lahkomiselnost: že spet si ga posral; to jo je posral
- posráti se
iztrebiti se: pazi, da se ne boš posral; posrati se v hlače
● vulg. poserjem se nate ne cenim te; vulg. poserjem se na predpise ne upoštevam jih; vulg. posrati se pred kom zbati se, izgubiti pogum in zato popustiti, odnehati; vulg. že vem, kje sem ga v nalogi posral kje sem naredil napako, se zmotil
- posrán -a -o
1. deležnik od posrati: od muh posrane žarnice
2. bojazljiv, strahopeten: ni maral imeti opravka s takim posranim človekom / zakričal je nanj, pa je bil ves posran zelo prestrašen
♦ vulg. vse zaradi te posrane kupčije nepomembne, ničvredne
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
posráti -sérjem dov.; drugo gl. srati (á ẹ́) nizk. kaj ~ stranišče |umazati z iztrebljanjem|
posráti ga -sérjem ga (á ẹ́) nizk. |narediti neumnost, lahkomiselnost|
posráti jo -sérjem jo (á ẹ́) nizk. |narediti neumnost, lahkomiselnost|
posráti se -sérjem se (á ẹ́) nizk. Ves se je posral |se umazal z iztrebljanjem|; ~ ~ v hlače |iztrebiti se|; nizk. posrati se na koga/kaj ~em ~ nate |ne cenim te|; ~em ~ ~ predpise |ne upoštevam jih|; nizk. posrati se pred kom ~ ~ ~ napadalcem |zbati se, izgubiti pogum|
posráti ga -sérjem ga (á ẹ́) nizk. |narediti neumnost, lahkomiselnost|
posráti jo -sérjem jo (á ẹ́) nizk. |narediti neumnost, lahkomiselnost|
posráti se -sérjem se (á ẹ́) nizk. Ves se je posral |se umazal z iztrebljanjem|; ~ ~ v hlače |iztrebiti se|; nizk. posrati se na koga/kaj ~em ~ nate |ne cenim te|; ~em ~ ~ predpise |ne upoštevam jih|; nizk. posrati se pred kom ~ ~ ~ napadalcem |zbati se, izgubiti pogum|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
prenágljenost -i ž (ȃ)
1. lastnost, značilnost prenagljenega človeka: s prenagljenostjo in nervoznostjo več škoduje, kot koristi; mladostna prenagljenost / prenagljenost takih priznanj
2. prenagljeno dejanje: vsaka prenagljenost in lahkomiselnost se jim je maščevala; oprosti mu njegovo prenagljenost
1. lastnost, značilnost prenagljenega človeka: s prenagljenostjo in nervoznostjo več škoduje, kot koristi; mladostna prenagljenost / prenagljenost takih priznanj
2. prenagljeno dejanje: vsaka prenagljenost in lahkomiselnost se jim je maščevala; oprosti mu njegovo prenagljenost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
zapeljeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. prizadevati si, da kdo naredi kaj prvotno nenameravanega, navadno neprimernega: zapeljevati koga v krajo, zločin / obtoževali so ga, da s svojimi nauki zapeljuje ljudi
// ekspr., v zvezi z v delati, povzročati, da kdo pride v kako stanje: okoliščine so ga zapeljevale v skušnjavo, da bi dogajanje spreminjal / bogastvo ga je zapeljevalo v lahkomiselnost
// ekspr., v zvezi z v delati, povzročati, da kdo kaj naredi sploh: s svojimi šalami je zapeljeval ljudi v smeh / tišina ga je zapeljevala v samogovor
2. prizadevati si pridobiti ljubezensko naklonjenost koga: zapeljevati koga s svojo lepoto; zapeljevati koga brez uspeha
// prizadevati si navadno z laskanjem, obljubami doseči, da kdo privoli v spolni odnos: zapeljevati neizkušeno dekle; zapeljevati komu ženo
1. prizadevati si, da kdo naredi kaj prvotno nenameravanega, navadno neprimernega: zapeljevati koga v krajo, zločin / obtoževali so ga, da s svojimi nauki zapeljuje ljudi
// ekspr., v zvezi z v delati, povzročati, da kdo pride v kako stanje: okoliščine so ga zapeljevale v skušnjavo, da bi dogajanje spreminjal / bogastvo ga je zapeljevalo v lahkomiselnost
// ekspr., v zvezi z v delati, povzročati, da kdo kaj naredi sploh: s svojimi šalami je zapeljeval ljudi v smeh / tišina ga je zapeljevala v samogovor
2. prizadevati si pridobiti ljubezensko naklonjenost koga: zapeljevati koga s svojo lepoto; zapeljevati koga brez uspeha
// prizadevati si navadno z laskanjem, obljubami doseči, da kdo privoli v spolni odnos: zapeljevati neizkušeno dekle; zapeljevati komu ženo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
zasráti -sérjem dov., zasêrji zaserjíte (á ẹ́) vulg.
1. z iztrebljanjem umazati: muhe so zasrale ves zid
// umazati, onesnažiti sploh: vse potoke so zasrali s kemikalijami / z umazanimi škornji je zasral stanovanje
2. v zvezi z ga, jo narediti neumnost, lahkomiselnost: upam, da ga nisi kaj zasral; boste videli, da ga bodo zasrali
● vulg. v pijanosti je zasral ključe zapravil, izgubil; vulg. to zadevo so čisto zasrali z napačnim ravnanjem, govorjenjem pokvarili
1. z iztrebljanjem umazati: muhe so zasrale ves zid
// umazati, onesnažiti sploh: vse potoke so zasrali s kemikalijami / z umazanimi škornji je zasral stanovanje
2. v zvezi z ga, jo narediti neumnost, lahkomiselnost: upam, da ga nisi kaj zasral; boste videli, da ga bodo zasrali
● vulg. v pijanosti je zasral ključe zapravil, izgubil; vulg. to zadevo so čisto zasrali z napačnim ravnanjem, govorjenjem pokvarili
- zasráti se
zaradi napačnega ravnanja, govorjenja izgubiti ugled: tako se je zasral, da ga nihče več ne jemlje resno / vsem, pri vseh so se zasrali
- zasrán -a -o:
zasrane šipe; vse je zasrano
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
zasráti -sérjem dov.; drugo gl. srati (á ẹ́) nizk. kaj Muhe so zasrale zid |umazale z iztrebki|; ~ stanovanje z umazanimi škornji |umazati, onesnažiti|; To zadevo so čisto zasrali |pokvarili|
zasráti ga -sérjem ga (á ẹ́) nizk. |narediti neumnost, lahkomiselnost|: Gotovo ga bodo zasrali
zasráti se -sérjem se (á ẹ́) nizk. |izgubiti ugled|: komu Vsem se je zasral; zasrati se pri kom Pri vseh se je zasral; Dokončno se je zasral
zasráti ga -sérjem ga (á ẹ́) nizk. |narediti neumnost, lahkomiselnost|: Gotovo ga bodo zasrali
zasráti se -sérjem se (á ẹ́) nizk. |izgubiti ugled|: komu Vsem se je zasral; zasrati se pri kom Pri vseh se je zasral; Dokončno se je zasral
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.