bulváren -rna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na bulvar: bulvarna kavarna
// slabš. lahkoten, malo vreden, plehek: bulvarni tisk; bulvarna komediografija / bulvarno gledališče

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

bulvárka -e ž (ȃ) gled. igra iz sodobnega življenja, ki na lahkoten način prikazuje aktualne probleme: na sporedu je naivna bulvarka; pikantna bulvarka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

bulvárski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na bulvar: bulvarska restavracija
// slabš. lahkoten, malo vreden, plehek: bulvarski tisk; bulvarska dramatika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

elástičen -čna -o prid., elástičnejši (á) 
  1. 1. ki začasno, dokler deluje sila, spremeni svojo obliko; prožen: elastičen les; elastične stene balona; tla v telovadnici morajo biti elastična
    ♦     strojn. elastična pritrditev pritrditev, ki omogoča rahlo premikanje glede na podlago
    // ki se razteguje podobno kot gumi, raztegljiv: elastično blago / elastične smučarske hlače; elastične nogavice
  2. 2. lahkoten, gibčen: pri vajah je elastičen in uren; elastični koraki; elastična postava
  3. 3. sposoben prilagajati se času, razmeram: elastičen sistem izobraževanja; elastična politika; elastično stališče / elastičen človek ki se v vsaki situaciji znajde, se prilagodi; tudi naša trgovina je premalo elastična se ne prilagaja potrebam trga
    ●     ekspr. on ima elastično hrbtenico menja prepričanje v skladu z razmerami

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

elegánten -tna -o prid., elegántnejši (ȃ) 
  1. 1. ki se zelo lepo oblači in uglajeno vede: eleganten gospod; njegova žena je zelo elegantna
  2. 2. ki ima zelo lepo, skladno obliko: elegantni čevlji; elegantna obleka
    // s širokim pomenskim obsegom skladen, lahkoten: most se pne v elegantnem loku; ima elegantno postavo / eleganten skok v vodo; elegantne kretnje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

gracílen -lna -o prid. (ȋ) knjiž. vitek, nežen: ima zelo gracilno postavo / gracilni tip človeka
// skladen, lahkoten: gracilne kretnje plesalk
♦ kor. gracilna plesalka plesalka s čutom za gracijo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

graciózen -zna -o prid. (ọ̑) skladen, lahkoten, zlasti v gibih, v drži: tamkajšnje žene imajo zelo graciozno hojo; stol mu je ponudila z graciozno kretnjo / lepo in graciozno vedenje / graciozna žena ljubka, mila

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

konverzácija -e ž (á) lahkoten, sproščen pogovor v tujem jeziku, zlasti zaradi vaje: uvaja ga v slovnico in konverzacijo / konverzacije ne obvlada; vaditi se v nemški konverzaciji
// knjiž. (družabni) pogovor sploh: razvila se je živahna konverzacija; prijatelje je zabaval s konverzacijo in igranjem na violino / družabna konverzacija

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

lagôten -tna -o prid., lagôtnejši (ó) knjiž.  
  1. 1. lagoden, udoben: lagotno življenje
  2. 2. lahkoten, živahen: stopal je z lagotnimi koraki

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

lahkokríl -a -o prid. (ȋ ī) knjiž.  
  1. 1. ki hitro, lahkotno leta: lahkokrila ptica / ekspr. lahkokrile deklice
  2. 2. ekspr. lahkoten, sproščen: njen lahkokrili smeh / lahkokrila upodobitev igralske vloge

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

lahkôten -tna -o prid., lahkôtnejši (ó) 
  1. 1. ki dela videz, da zanj ni potreben telesni napor: lahkoten tek konj; lahkotna hoja / stopati z lahkotnimi koraki
  2. 2. redko ki je iz tankih, drobnih sestavnih delov; lahek: lahkotno pohištvo / lahkoten dim se dviga nad hišami
  3. 3. ki glede na izrazna sredstva ne izraža, kaže truda, nespretnosti: delo je pisano v lahkotnem jeziku / lahkoten ton pogovora sproščen, prijeten
  4. 4. nav. ekspr., navadno v povedni rabi ki se duševno in telesno dobro počuti: bil je ves lahkoten in sproščen
    // ki ne prinaša (dosti) težav, neprijetnosti; lahek: življenje je zdaj lahkotnejše
  5. 5. umetniško nezahteven: lahkoten film; brati lahkotno literarno delo / repertoar tega gledališča je lahkoten

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

lèt léta m (ȅ ẹ̄) 
  1. 1. glagolnik od leteti ali letati: let je naravno gibanje ptičev; opazovati ptice med letom; ptičji let; lahkoten let metuljev; let sove je tih / let bombnikov; letalo z nenavadno hitrim letom / let puščice; dolžina leta granate / v letu ptica je v letu lovila mušice; ustreliti ptico v letu; divje gosi v letu / z oslabljenim pomenom spustiti se v neslišnem letu na tla
    ●     žarg., aer. spuščati se v mrtvem letu v brezmotornem letu
  2. 2. krajevno, časovno omejeno letenje; polet: odpovedati let
    ♦     aer. brezmotorni let z izključenim motorjem ali z odvzetim plinom; drsni let spuščanje jadralnega ali motornega letala pri odvzetem plinu pod najmanjšim možnim kotom; letalo leti v nizkem letu; navt. let pot, ki jo napravi jadrnica med dvema obratoma pri križarjenju; šport. let del skoka, ko se telo giblje po zraku

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

pláven1 -vna -o prid. (ā) 
  1. 1. ki ga nosi, naplavlja (tekoča) voda: pobiral je kose plavnega lesa po bregu / plavni led plavajoči
    // ki se plavi, spušča: pripravljati plavni les
  2. 2. zastar. plavalen: plavni bazen
  3. 3. knjiž., redko lahkoten, mehek: občudoval je njeno plavno hojo
    ♦     meteor. plavni sneg plast snega, ki se v določenih razmerah spremeni in povzroča drsenje plasti nad seboj; zool. plavna kožica plavalna kožica

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

pomének -nka m (ẹ̑) prijazen, lahkoten pogovor: pomenek je hitro stekel; obrniti pomenek drugam; pomenek o vremenu / povabiti prijateljico na pomenek
// star. pogovor sploh: po pomenku s predstojnikom je bil razburjen / imela sem resen pomenek
● star. pred leti je imel pomenke s sosedovo hčerjo, pa se je razdrlo je bil njen fant, zaročenec; brati zaupne pomenke časopisno rubriko o spolnih problemih, družinskih težavah

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

posmehljívka -e ž (ȋ) 
  1. 1. ženska oblika od posmehljivec: je znana posmehljivka
  2. 2. publ. umetniško delo, navadno krajše, ki na lahkoten način smeši določene osebe ali probleme: posneti posmehljivko; kupleti in posmehljivke

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

prelahkôten -tna -o prid. (ó) preveč lahkoten: delo je pisano v nekoliko prelahkotnem jeziku / dovolil si je prelahkoten ton pogovora preveč sproščen
// ekspr. njegovo življenje je bilo prelahkotno, da bi razumel revščino prelahko
// to je prelahkotno literarno delo zanj umetniško premalo zahtevno

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

próžen -žna -o prid., próžnejši (ọ́ ọ̄) 
  1. 1. ki začasno, dokler deluje sila, spremeni svojo obliko: prožen les; prožne stene žil / njena koža je bila sveža in prožna
  2. 2. ki se da upogibati, pregibati: prožni sklepi; prožne kosti
  3. 3. lahkoten, gibčen: hodila je vzravnano in s prožnimi koraki / ekspr. je bistre glave in prožnega duha
  4. 4. ekspr. sposoben prilagajati se času, razmeram: prožni predpisi; prožna poslovna politika; prožno stališče / prožen človek človek, ki se v vsaki situaciji znajde, se prilagodi
    ●     ekspr. on ima prožno hrbtenico menja prepričanje v skladu z razmerami; poljud. prožno pero vzmet v obliki ploščate palice, strok. listna vzmet
    ♦     šport. prožna deska; prožna ponjava telovadno orodje, na katerem se poskakuje po močni tkanini, napeti na okvir

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

sŕnji -a -e prid. (ȓ) nanašajoč se na srne: srnja koža; srnje meso / srnji samec / ekspr.: njen srnji korak lahkoten; deklica me je gledala s srnjimi očmi z velikimi, rjavimi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Število zadetkov: 18