lȃjati, -jam, -jem, vb. impf. bellen; l. na koga, nad kom, jemand anbellen; lajal je rad na tati, Rog.; — schreien, keifen, schmälen, Cig., Jan., M.; — lärmen: fantje okoli hiše lajajo, Dol.; — "štulec" mu lajajo, man schilt ihn "štulec", Idrija; l. = zvati, klicati, Goriš.-Štrek. (Let.).
gȏłkati, -am, -čem, vb. impf. girren, ogr.-C.; — = lajati, Tolm.-Štrek. (Let.).
bę̑vkati, -kam, -čem, vb. impf. belfern, quäken, Cig., Jan.; ščene, lisica bevče (bevka), Z.; lajati in b., Str.; — blöken: ovce so bevkale, Jsvkr.
kǫ̑vskati, -am, vb. impf. = lajati, sosebno o mladem psu, Krn-Erj. (Torb.).