bráda -e stil. -é ž, rod. mn. brád (á) - 1. spodnji del obraza: podpirati si brado; zapet do brade; z brado pridržati šal; gola, koščena, okrogla brada; jamica na bradi
- 2. dlakava rast na obrazu: brada mu raste, sega do pasa; briti, gladiti, nositi brado; pustiti rasti brado; častitljiva, črna, dolga, močna, gosta, trda, kratko pristrižena, siva brada; gospod s kozjo brado / Matjaževa brada brada pravljičnega kralja Matjaža
// kot vzklik pri prerokovi bradi - 3. kar je podobno bradi: z vej visijo brade lišaja / brada pri govedu, konju mahedrava koža pod vratom; brada pri divjem petelinu šop peres na grlu
// žarg. gamsova brada gamsov čop
● pog. ta dovtip ima že brado je star; ima dve bradi brado s podbradkom; star. dajati na brado na upanje; smehljati se v brado sam pri sebi; zastar. viseti za brado biti odvisen; pog. problem z brado star; preg. bog je sam sebi najprej brado ustvaril vsak poskrbi najprej zase
♦ agr. brada na koruznem storžu lasje, laski; bot. travniška kozja brada travniška rastlina z bledo rumenim koškom in ozkimi listi, Tragopogon pratensis; čeb. brada deščica pred žrelom panja; friz. cesarska brada dvodelna; francoska brada z dolgimi, v spodnjem delu v tri pramene razdeljenimi kocinami; mornarska brada navzgor počesana; les. brada zatrgani del pri štoru, pri tramu; metal. brada odvečni material pri odlitkih, ki ostane na stikih kalupov, modelov; teh. brada del ključa, ki prijemlje v ključavnico; vrtn. judovska brada lončna rastlina z okroglimi listi in visečimi živicami, Saxifraga sarmentosa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
deklétce -a s (ẹ̑) - 1. drobna, majhna deklica: pred izložbo je stalo suhljato dekletce in navdušeno opazovalo igrače; v naročju je držala dekletce s svetlimi laski
- 2. ekspr. dekle: njegova nevesta je plašno, rahlo dekletce
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
dláčica -e ž (á) - 1. manjšalnica od dlaka: po roki so ji rasle svetle dlačice; dlačice v nosu / gosenice s štrlečimi dlačicami
- 2. nav. mn., bot. enoceličen ali večceličen izrastek rastlinske povrhnjice: listi tobaka so porasli z dlačicami; hmelj se oprijemlje s plezalnimi dlačicami; koreninske dlačice koreninski laski
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
korenínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na korenino: koreninska zgradba / koreninski vršiček; koreninska povrhnjica
♦ bot. koreninski gomolj; koreninski gomoljčki tvorbe na koreninah metuljnic, ki jih povzročajo dušikove bakterije; koreninski laski; koreninski tlak sila, s katero potiska korenina vodo v steblo; koreninski vrat del rastline med korenino in steblom; koreninska čepica varovalno tkivo iz rahlo povezanih celic, ki obdaja vršičke korenin; vrtn. koreninska gruda korenine sadike s prstjo, ki se jih drži
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
lásek -ska m (ā) nav. mn. - 1. ljubk. manjšalnica od las: otrok ima samo nekaj laskov / božati po laskih; mehki otroški laski; njeni zlati laski
- 2. nitast okrasek za novoletno jelko, božično drevesce: razprostreti po jelki laske
● pog., ekspr. niti za lasek ne popusti prav nič; poljud. marijini laski trava z dolgopecljatimi in od strani sploščenimi klaski, strok. migalica
♦ agr. laski na koruznem storžu zelo podaljšani vratovi pestičev; bot. koreninski laski enocelični izrastki rastlinske povrhnjice na koreninah
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
maríjin -a -o prid. (ȋ) v zvezah: poljud. marijini čeveljčki zaščitena gozdna kukavica, strok. lepi čeveljc;
nar. marijini lasci divje rastoča ali okrasna praprot s pernatimi listi; venerini lasci;
poljud. marijini laski ali marijina trava trava z dolgopecljatimi in od strani sploščenimi klaski, strok. migalica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.