aborígin -a in aborídžin -a m, člov. (ȋ) prvotni avstralski prebivalec, domorodec: Aborigini verjamejo v svetost gore, zato jo želijo obvarovati pred množico turistov | Udeleženci shoda so se zavzeli za spravo med aboridžini in belimi prebivalci E ← agl. aborigine ← lat. aborigines 'prvotni prebivalci (Lacija)' iz ab origine 'od začetka, izvora'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
acid -a cit. [êsid-] m (ȇ) močno sintetično mamilo, ki povzroča halucinacije; LSD: Svoj čas so LSD prodajali v raztopini, in sicer tako, da je kupec dobil kocko sladkorja ali pa košček pivnika, na katerega so kanili kapljico acida E ← agl. acid, prvotno 'kislina', ← frc. acide ← lat. acidus 'kisel'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
aditív -a m (ȋ) kem. snov, ki se doda navadno živilu, da dobi ustrezno trajnost, gostoto, sprijemljivost, barvo, aromo: dodajanje aditivov; Za priporočene oziroma dovoljene količine uporabe aditivov po pravilnikih, ki jih proizvajalci spoštujejo in upoštevajo, lahko rečemo, da ne predstavljajo tveganja za zdravje E ← agl. additive ← poznolat. additīvus 'dodan' iz lat. addere 'dodati'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
adjuvántni -a -o prid. (ȃ) med. ki dopolnjuje osnovno zdravljenje in tako poveča njegovo učinkovitost: adjuvantna terapija; Kemoterapijo onkologi običajno predpisujejo kot adjuvantno zdravljenje po kirurškem posegu in obsevanju E ← lat. adiuvans 'pomožni' iz adiuvāre 'pomagati, koristiti'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
administrátorSSKJ -ja m, člov. (ȃ) rač. kdor upravlja računalniški sistem ali spletni forum: administrator foruma; Z nekaj kliki lahko administrator preveri, katere različice programske opreme so nameščene na računalnikih in koliko prostega diska je še na voljo E ← agl. administrator ← lat. administrātor 'upravitelj' iz (↑)administrírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
administríratiSSKJ -am nedov. (ȋ) rač. upravljati računalniški sistem ali spletni forum: V pogovorno okno vnesemo ime računalnika, ki ga želimo administrirati z oddaljene lokacije E ← nem. administrieren ← lat. administrāre 'upravljati, službovati'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
adrenalínSSKJ -a m (ȋ) ekspr. stanje povečane vznemirjenosti, psihofizične aktivnosti, ki ga povzroča povečano izločanje hormona adrenalina: pogrešati adrenalin pri delu; tekmovalni adrenalin; Prijel se je je sloves, da je odvisnica od adrenalina, saj jo zabavajo dejavnosti, ki bi se jim večina izognila E ← agl. adrenalin, nem. Adrenalin iz lat. adrēnālis 'nadledvični' iz ad 'pri, k' + tvor. od rēn 'ledvica'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
ágriglíf -a m (ȃ-ȋ) geometrijski lik, navadno krog, ki se oblikuje na žitnem polju, ko se žito iz nepojasnjenih razlogov poleže v eno smer; žitni krog: Ko jutro razkrije sinoči še neobstoječ, ob zori pa že docela izoblikovan nenavaden lik, se spet zastavi vprašanje, kaj agriglifi pravzaprav so, kdo jih oblikuje, kje, kako in zakaj to počne E ← agl. agriglyph iz lat. ager 'polje' + gr. glyphḗ 'zareza, vdolbina'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
ákcijaSSKJ -e ž (á) ponudba določene količine, vrste blaga po nižjih, ugodnejših cenah: blago v akciji; To trgovsko podjetje ima velikokrat akcije E ← lat. āctiō 'gib(anje), delovanje'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
ákvafítnes -a m (ȃ-ȋ) telesne vaje v vodi za razvijanje, ohranjanje telesnih sposobnosti in zmogljivosti: Pri pol ure akvafitnesa porabimo do 400 kalorij E ← nem. Aquafitness iz lat. aqua 'voda' + ↑fítnes
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
ákvakultúra -e ž (ȃ-ȗ) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem vodnih organizmov: strokovnjak za akvakulturo; V pripravi je novi zakon o pomorskem ribištvu in novi zakon o sladkovodnem ribištvu, ki bosta urejala tudi akvakulturo oziroma ribogojstvo E ← nem. Aquakultur iz lat. aqua 'voda' + (↑)kultúra
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
animácijaSSKJ -e ž (á) organizirane športne in prostočasne dejavnosti za dopustnike, turiste, letoviščarje, zlasti v turističnih objektih: Na ladji je poskrbljeno za družabne animacije od jutra do večera E ← nem. Animation ← lat. animātiō 'poživitev'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
anksiózen -zna -o [anksijozən] prid. (ọ̑) 1. psiht. ki je v zvezi z anksioznostjo: anksiozna motnja; anksiozno stanje; Poskušala sem zmanjšati depresivne in anksiozne simptome 2. neprijetno vznemirjen, napet zaradi občutka ogroženosti, strahu brez stvarnega zunanjega razloga; tesnobenSSKJ: biti anksiozen; Anksiozni ljudje in ljudje, ki pogosto menjajo razpoloženje, so za razliko od čustveno stabilnejših ljudi manj zadovoljni s svojimi partnerji E ← lat. anxiōsus 'zaskrbljen, tesnoben'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
ápiterapíja -e ž (ȃ-ȋ) zdravljenje s čebelarskimi pridelki: V apiterapiji se uporabljajo med, matični mleček, cvetlični prah, propolis in čebelji strup E ← nem. Apitherapie iz lat. apis 'čebela' + (↑)terapíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
arborístika -e ž (í) bot. veda, ki se ukvarja z gojenjem lesnatih rastlin v urbaniziranem okolju: Arboristika, ki se je začela v ZDA razvijati že pred več kot tridesetimi leti, je pri nas še vedno v povojih E ← agl. arboristics iz lat. arbor 'drevo'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
artefáktSSKJ -a m (ȃ) predmet, navadno kulturnega, zgodovinskega pomena, ki ga je ustvaril človek: umetniški artefakt; Dnevniki in drugi artefakti so mišljeni kot ilustracija in dekoracija razstave, ki spodbudi obiskovalce k razmišljanju E ← nem. Artefakt iz lat. arte factum 'umetno narejeno'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
ascendèntSSKJ -ênta in -énta m (ȅ é; ẹ́) astrol. točna stopinja v zodiaku, ki je na vzhodnem obzorju ali vzhaja na obzorju ob uri rojstva; podznak: Ascendent v ovnu je podlaga za drzno in samosvojo pot v poslovnem življenju E ← nem. Aszendent ← lat. ascendens iz ascendere 'vzhajati'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
asertíven -vna -o prid. (ȋ) 1. trden, odločen: Nekatere ženske skušajo na asertiven, trden, podjeten način izraziti svoj jaz 2. psih. ki odločno zastopa sebe, svoje interese, ob tem pa spoštuje tudi druge: asertivno vedenje; Asertiven človek se zna vživeti tudi v druge E ← agl. assertive iz assert 'izjaviti, zahtevati' iz lat. asserere v pomenu 'zahtevati, vztrajati'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
atráktor -ja m (á) 1. kar kaj privlači, priteguje: atraktor za ribolov; Pomembno je ustaviti izseljevanje ljudi iz regionalnih središč in postaviti atraktorje, ki jih bodo privabljali 2. astron. objekt, ki privlači, deluje gravitacijsko: Celoten skupek galaksij Devica skupaj z nami se giblje s povprečno hitrostjo več 100 km/s v smeri velikanske koncentracije mase, ki ji astronomi pravijo veliki atraktor E ← agl. attractor, nem. Attraktor iz tvor. od lat. ad trahere 'privlačiti'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
aviárna influénca -e -e [avijarna] ž (ȃ, ẹ̑) med. zelo nalezljiva, hitro razvijajoča se virusna bolezen, ki se s ptic prenaša tudi na druge živali in človeka, pogosto s smrtnim izidom; piščančja gripa, ptičja gripa: zboleti za aviarno influenco; Povzročitelj aviarne influence je virus E ← nlat. influentia aviaria iz (↑)influénca + tvor. od lat. avis 'ptič'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
balíst -a m, člov. (ȋ) strokovnjak za balistiko; balistik: Poleg balista bodo morali v ponovljenem sojenju povabiti k sodelovanju tudi psihiatra E ← lat. ballista iz gr. bállō 'mečem'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
barík1 -a m (ȋ) 1. (nov) hrastov sod za zorenje vina, ki daje vinu specifičen okus: Znanje uporabe barika je v Sloveniji še vedno v povojih 2. vino, ki (do)zori v (novih) hrastovih sodih: Posebnost dosežejo tako, da osnovno sorto iz kovinskega soda zmešajo z 20 % do 40 % barika – dobijo sveža, a vseeno močna in strukturirana vina E ← frc. barrique 'dvestolitrski sod' < lat. barrica 'sod'barík2 -- v prid. rabi
Na dražbi so prodali vseh dvanajst ponujenih barik sodov
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
biocíd -a [bijocid-] m (ȋ) kemično sredstvo za uničevanje živih organizmov: Premaz vsebuje biocide, ki les varujejo pred biološkimi škodljivci E ← nem. Biozid, agl. biocide iz ↑bío… + tvor. od lat. caedere 'tolči, ubijati'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
bípartítni -a -o prid. (ȋ-ȋ) nanašajoč se na dve strani; dvostranskiSSKJ: Tiste države, ki so imele najbolj razvit socialni dialog, ne samo na tripartitni, ampak tudi na bipartitni ravni, so praviloma najbolj razvite E ← lat. bipartītus iz bipartīre 'razcepiti'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
cárSSKJ -ja m, člov. (ā) pog., v povedni rabi kdor zaradi svojih uspehov, zanimivih, prijetnih značilnosti vzbuja občudovanje; džek, frajer (1): biti res car; Najhitrejši med moškimi in ženskami na svetu na 100 m so carji športa E ← hrv., srb. cȁr ← rus. cárь < slovan. *cьsar'ъ ← lat. Caesar
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
cèntSSKJ cênta in cénta m (ȅ é; ẹ́) vrednost ene stotine evra; stotin: Prav je, da potrošniki gledajo na vsak cent E ← agl. cent (in v izgovoru prilagojeno starejši izposojenki s pomenom 'sto kilogramov'), starejše 'stotina', pod vplivom (↑)procènt iz prvotnega 'sto' ← stfrc. cent < lat. centum
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
certificíranje -a s (ȋ) strokovni postopek, s katerim se pisno zagotovi, da je ocenjeni izdelek ali dejavnost v skladu z določenimi predpisi in standardi; certifikacija: politika certificiranja; postopki certificiranja; Kmalu bo oblikovana posebna skupina, ki bo izpeljala postopek certificiranja za izdelke z geografskim poreklom ali izdelke višje kakovosti, kakršna je ajdova kaša po tradicionalnem receptu E iz certificírati ← nem. zertifizieren ← lat. certificāre iz certus 'odločen, gotov' + facere 'napraviti'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
denotát -a m (ȃ) 1. jezikosl. vsebina predmetnosti ali pojavnosti brez čustvenega priznaka: Sinonimi so različna poimenovanja za isti denotat 2. filoz. zaznamovani, imenovani predmet; označenecSSKJ: Benthamova avtoikona je paradoksni znak, ki je istoveten s svojim denotatom E ← nem. Denotat ← lat. dēnotātum iz dēnotāre 'označiti'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
destinácija -e ž (á) kraj, do katerega se pride, pripotuje, navadno z določenim namenom: priljubljena destinacija; turistična destinacija; Nekaterim se zdi, da Slovenija ni destinacija za hitro razvijajoča se tuja podjetja in da bi morala celo sama seliti svoje zmogljivosti v države, ki imajo ugodnejše pogoje za proizvodnjo E (← nem. Destination) ← frc. destination 'namen, cilj potovanja' ← lat. dēstinātio 'določitev'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
digitálniSSKJ -a -o prid. (ȃ) 1. ki podaja podatke in informacije v zaporedju številk 0 in 1: digitalni zapis; digitalna oblika; Prej je bil zapis analogni, zdaj je digitalni 2. ki deluje na osnovi tako podanih podatkov in informacij: digitalna tehnologija; Digitalna projekcija zagotavlja popolno kopijo za vsako predstavo v vsej življenjski dobi filma in za vsak narejen duplikat E ← agl. digital iz digit 'števka' ← lat. digitus 'prst, kazalec'digitálna fotografíja -e -e ž (ȃ, ȋ)
1. fotografija, narejena na osnovi digitalnih podatkov: album digitalnih fotografij; prenos digitalnih fotografij s spominskih kartic na zapisljive nosilce CD-R; Je digitalna fotografija, posneta z najboljšim fotoaparatom, res boljša od analogne?
2. ed. tehnologija za fotografiranje na digitalni nosilec podatkov: področje digitalne fotografije; predavateljica digitalne fotografije; Je eden od pionirjev digitalne fotografije in prvi fotograf, ki je v celoti digitaliziral svoj atelje
digitálna kámera -e -e ž (ȃ, ȃ)
videokamera, v kateri se slika pretvarja v digitalno obliko: digitalna kamera z visoko ločljivostjo; leča digitalne kamere; Digitalne kamere in sodobne komunikacijske rešitve omogočajo pošiljanje fotografij in videoposnetkov po vsem svetu takoj po njihovem nastanku
digitálni fótoaparát -ega -a m (ȃ, ọ̑-ȃ)
fotografski aparat, pri katerem se slika shrani v digitalnem zapisu; digitalec, digitalni fotografski aparat, digitalnik: zmogljiv digitalni fotoaparat; model digitalnega fotoaparata; Vse razstavljene fotografije so posnete z digitalnim fotoaparatom
digitálni fotográfski aparát -ega -ega -a m (ȃ, ȃ, ȃ)
fotografski aparat, pri katerem se slika shrani v digitalnem zapisu; digitalec, digitalni fotoaparat, digitalnik: znati uporabljati digitalni fotografski aparat; Digitalni fotografski aparati so najnovejša modna muha, a hkrati tudi nadvse uporabne naprave, če nameravamo snemati slike za poznejšo računalniško rabo in obdelavo
digitálni podpís -ega -a m (ȃ, ȋ)
kodirana datoteka, ki omogoča preveritev istovetnosti podpisnika; elektronski podpis, e-podpis: preverjanje digitalnega podpisa; podaljšanje veljavnosti digitalnega podpisa; Ministri Evropske skupnosti so uradno odobrili zakon, ki izenačuje digitalni podpis z lastnoročnim podpisom
digitálni zapís -ega -a m (ȃ, ȋ)
pretvorba različnih signalov v kodo s pomočjo računalniških orodij: V vseh vmesnih fazah se filmski zapis, tako slikovni kot tonski, danes obdeluje v digitalnem zapisu z računalniškimi orodji
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
direktórijSSKJ -a m (ọ́) rač. zbirka datotek, ki so shranjene na danem pogonu; imenik: glavni direktorij; seznam direktorijev; preiskovanje direktorijev na disku; Virusi, črvi in druge nadloge, ki pestijo Microsoftovo programje, temeljijo na dejstvu, da so imena ključnih direktorijev in datotek na vseh računalnikih enaka E ← nem. Direktorium ← lat. dīrēctōrium iz (↑)dirigírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
dískSSKJ -a m (ȋ) pog. elektronska naprava z vrtečo se magnetno ploščo za shranjevanje podatkov in informacij; trdi diskSSKJ, hard disk: izbrisati disk zapis na disku; shraniti na disk; gibki ali mehki disk disketa; lokalni disk; Virus je skrivaj preiskal disk in izbrisal ter spremenil datoteke z določenimi končnicami E ← agl. disc ← lat. discus ← gr. dískos 'disk, kolut'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
diverzificírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. narediti kaj bolj raznovrstno: diverzificirati gospodarstvo; Idealno bi bilo, če bi dobili takšnega strateškega investitorja, ki želi tudi sam diverzificirati svoj proizvodni program 2. narediti, da kaj pride na več mest, se porazdeli na več enot: diverzificirati premoženje; Banka je sprejela pomembno odločitev o spremembi smernic o vlaganju deviznih rezerv, s čimer bo diverzificirala portfelj E ← nem. diversifizieren iz lat. diversus 'raznovrsten' + facere 'delati'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
diverzitéta -e ž (ẹ̑) pojavljanje v različnih oblikah, različnih vrstah; raznovrstnostSSKJ: Ena izmed možnih metod izbora, ki pa na Barju ne postreže z uporabnimi rezultati, daje prednost površinam z nadpovprečno diverziteto ptic E ← nem. Diversität ← lat. dīversitās iz dīversus 'različen'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
donácijaSSKJ -e ž (á) 1. kar se podari ustanovi ali posamezniku z namenom omogočiti, pospešiti kako neprofitno, človekoljubno dejavnost: donacija slik galeriji; donacija v višini sto evrov; Donacija predstavlja približno petino cene za nakup dializatorja 2. darovanje telesnega organa ali spolnih celic; doniranje (2): Zakon določa, koliko otrok sme največ priti na svet s celicami ene darovalke, ne omejuje torej števila samih donacij jajčnih celic, temveč število otrok – več kot šest naj jih ne bi bilo E ← lat. dōnātiō iz ↑donírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
donírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. podariti, darovati, navadno denar, ustanovi ali posamezniku z namenom omogočiti, pospešiti kako neprofitno, človekoljubno dejavnost: donirati sredstva za nakup novega dializatorja; donirati za razvoj športa; Vprašali smo ga, zakaj se je odločil svoja dela donirati prav slovenjgraški galeriji 2. podariti, darovati svoje telesne organe ali spolne celice: donirati jajčne celice; donirati ledvico; Ključ do uspeha pri raziskavi je bila uporaba jajčec, ki so jih donirale mlade ženske E ← nem. donieren ← frc. donner 'dati, podariti' < lat. dōnāre
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
dónor -ja m (ọ́) 1. člov. med. kdor daruje svoje telesne organe ali spolne celice; dajalecSSKJ, darovalecSSKJ: Čeprav je v Aziji največ posmrtnih donorjev na število prebivalcev ravno v Singapurju, dve tretjini prebivalstva še vedno odločno zavračata možnost, da bi dali svoje organe 2. vet. žival, zlasti govedo, ki da spolne celice: živali donorji 3. kem. atom ali molekula, ki odda enega ali več elektronov drugi snovi: donor dušika; V vodnem tetraedru je osrednja vodna molekula vedno donor, sosednji dve molekuli pa sta akceptorja vodika v vodikovi vezi E ← agl. donor ← stfrc. doneur < lat. dōnātor iz dōnāre 'darovati'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
dúatlon -a m (ȗ) športno tekmovanje v teku in vožnji s kolesom: V nedeljo je bila v Nemčiji tekma svetovnega pokala v duatlonu, na kateri so nastopili tudi trije slovenski tekmovalci E ← nem. Duathlon iz lat. duō 'dve' + gr. ãthlon 'boj, napor, bojna nagrada'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
eksplantácija -e ž (á) prenos, odvzem živih celic, organa iz organizma: Transplantacija jeter pomeni eksplantacijo jeter iz darovalca, eksplantacijo bolnikovih jeter in nato implantacijo darovalčevih jeter E ← nlat. explantatio iz explantare iz (↑)eks… + lat. plantāre 'saditi'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
elokvénca -e ž (ẹ̑) govorniška spretnost: Nekateri govorniki so dobro razvili svoj talent za elokvenco in izboljšali stilistične finese E ← nem. Eloquenz ← lat. ēloquentia iz ēloquī 'izgovoriti'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
eskalírati -am nedov. in dov. (ȋ) postopno se širiti, stopnjevati: Nenehno napeti odnosi s politično opozicijo so eskalirali tudi v letu 1982, ko se je srdito uprlo Muslimansko bratstvo in zavzelo Hamo E ← nem. eskalieren ← agl. escalate iz frc. éscalier 'stopnice' < lat. scalaria iz scala 'lestev'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
eskúdo -a m (ȗ) denarna enota Portugalske do uvedbe evra leta 2002: Poleg kun v sezoni prodajo tudi precej španskih pezet, grških drahem in portugalskih eskudov E ← port. escudo, prvotno 'ščit', < lat. scūtum
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
estrádaSSKJ -e ž (ȃ) področje udejstvovanja v popularni kulturi: Na festivalu kot avtorji in izvajalci sodelujejo najbolj zveneča in uveljavljena imena slovenske estrade E ← rus. estráda ← frc. estrade 'vzvišen prostor, oder, podij' ← špan. estrado 'vzvišen prostor, oder, podij, navadno obložen z blazinami' iz lat. strātum 'blazina, odeja, pregrinjalo'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
etablíratiSSKJ -am dov. in nedov. (ȋ) narediti, da dobi kaj veljavo, ugled; uveljavitiSSKJ: Mediji trdijo, da se trudijo zgolj detabuizirati tovrstne posege, v resnici pa jih legitimizirajo in etablirajo E ← nem. etablieren ← frc. établir 'postaviti, osnovati' < lat. stabilīre 'utrditi, stabilizirati' iz stabilis 'stoječ, trden, stanoviten'etablírati se -am se dov. in nedov. (ȋ)
pridobiti si veljavo, ugled; uveljaviti seSSKJ: Nekateri intelektualci vzvišeno trdijo, da se bolje izražajo v tujih jezikih, ker so se etablirali v tujini in imajo tam bralce in založnike
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
fáca -e ž (á) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu 1. prednja stran glave; obrazSSKJ: Faca nehote pripoveduje zgodbe o našem značaju 2. člov., navadno s prilastkom oseba ne glede na spol; človekSSKJ: Na fotografijah je polno znanih fac 3. člov. človek kot nosilec za okolico zanimivih, posebnih lastnosti in kake posebne, izvirne, navadno pozitivne značilnosti: prava faca; Manj ko sem se trudil, da bi ugajal, večja faca sem bil v njihovih očeh E ← hrv., srb. fȁca ← agl. face 'obraz' ← stfrc. face < lat. faciēs 'obraz, izgled, oblika'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
fádo -a m (ȃ) portugalska ljudska pesem otožnega značaja, ki se poje navadno ob kitarski spremljavi: pevka fada; Med mladimi narašča zanimanje za fado, saj ga radi pojejo E ← port. fado < lat. fātum 'usoda'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
fájn1 -- prid. (ȃ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu ki ima določene dobre lastnosti, značilnosti v precejšnji meri: fajn ljudje; fajn ideja; fajn knjiga; Naš kader je fajn in sem z njim povsem zadovoljen E ← nem. fein 'fin, droben, rahel' < srvnem. fîn ← (st)frc. fin < lat. fīnis 'konec, višek, vrhunec'fájn2 prisl. (ȃ)
fajn gladek; Cene so fajn narasle
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
falíti -ím dov. (ī í) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu 1. pri metanju, streljanju ne zadeti; zgrešitiSSKJ: Napadalec je falil gol 2. pri premikanju, iskanju ne videti, ne opaziti; zgrešitiSSKJ: Do tod vodijo neštete poti, ki so lepo označene, ne morete faliti 3. narediti napako; zgrešitiSSKJ, zmotiti seSSKJ: faliti študij; Recept je preprost, ne moreš faliti 4. nedov. biti še potreben do polne mere, do določene meje; manjkatiSSKJ: Do vrha fali samo še nekaj metrov E ← it. fallire 'zmotiti se, zgrešiti' < lat. fallere 'prevarati; povzročiti, da pade'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
faraónkaSSKJ -e ž (ọ̑) majhna oranžna mravlja, ki gnezdi zlasti v stanovanjskih gradbenih in izolacijskih materialih in se hrani tudi z beljakovinsko hrano: mravlje faraonke; težave s faraonkami; V stanovanju so se pojavile faraonke E iz drugega dela taksonomskega imena Monomorium pharaonis iz lat. pharao 'faraon'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
fazánSSKJ -a m, člov. (ȃ) dijak prvega letnika srednje šole: Vsi smo nestrpno čakali, da se znebimo vzdevka fazan in da bo v drugem šolskem letu nekdo pod nami E ← nem. Fasan ← lat. (avis) Phāsiāna ← gr. (órnis) Phāsianós 'fazijski (ptič)' po gr. imenu Phā̃sis za gornji tok reke Araks v Armeniji
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
féminativ -a m (ẹ̑) jezikosl. občno ali lastno ime ženskega spola, parno moškemu: Beseda komisarka je feminativ od komisar E iz lat. fēmina 'ženska'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
ferragosto -a cit. [feragósto] in feragósto -a m (ọ̑) v Italiji kolektivni poletni dopust, ki se začne 15. avgusta: Ferragosto pri nas ne bo povzročil turistično-prometnega šoka, kakršnega so minulo soboto doživeli v Franciji, ko so se dopustniki znašli kar v 800 kilometrov dolgem zastoju | Po pričakovanjih je bila tretjo soboto v avgustu velika selitev narodov v Evropi, saj se je pri naših zahodnih sosedih začel feragosto E ← it. ferragosto iz lat. fēriae Augusti 'Avgustovi prazniki'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
fést -a m (ẹ̑) pog. večdnevna prireditev, ki omogoča pregled dosežkov na različnih kulturnih področjih; festivalSSKJ: Prvi festival je prinesel okoli pet milijonov izgube, pokrili so jo šele naslednji trije festi E ← nem. Fest ← lat. festum 'praznik'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
file -la cit. [fájl] in fájl -a m (ȃ) rač. urejena skupina podatkov pri (elektronskem) računalniku; datotekaSSKJ, podatkovna zbirkaSSKJ: Nikakor nisem znal skopirati celega fila s kamere | S klikom na miško odprete fajl E ← agl. file, prvotneje 'kartoteka' < 'vrvica, na kateri so nanizani dokumenti', ← srfrc. fil 'vrv, nit' < lat. fīlum
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
forénzika -e ž (ẹ́) veda, ki se ukvarja s preiskavo človekovih sledi, zlasti kemijskih, bioloških, ki so v kakršni koli zvezi s kaznivimi dejanji, prometnimi nesrečami, in pripravo izvedenskega mnenja: Policisti morajo poznati forenziko, da zavarujejo sledi E ← nem. Forensik, agl. forensic (science) 'forenzična (znanost)' iz lat. forensis 'sodni' iz ↑fórum
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
fórumSSKJ -a m (ọ̑) spletno mesto, na katerem lahko uporabniki v obliki pisnega pogovora razpravljajo, zapisujejo svoja vprašanja, mnenja, stališča; elektronski forum: spletni forum; Kontaktni portal vsebuje forum in obrazec za postavljanje vprašanj vsem službam v občinski upravi E ← agl. forum ← lat. forum 'trg, javno življenje, sodstvo'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
fritírati -am nedov. (ȋ) pripravljati jed v vroči maščobi, zlasti v fritezi; cvretiSSKJ: panirati in fritirati; Ko se okrog ročaja naberejo mehurčki, začnemo fritirati naslednjo porcijo E ← nem. frittieren iz frc. frit 'ocvrt' iz frire 'cvreti' < lat. frigere
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
fúži -ev m mn. (ȗ) makaronom podobne istrske testenine: Posebnost naj bi bila stojnica z izvirno, domačo istrsko hrano, testeninami, fuži, polento in bakalajem E ← it. fusi, prvotno mn. od fuso 'vreteno' < lat. fūsus
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
generácijaSSKJ -e ž (á) s prilastkom razvojna stopnja enakovrstnih izdelkov, zlasti tehničnih, ki so bili narejeni ob približno istem času in dosegajo podobno tehnološko, kakovostno raven: nova generacija računalnikov; tretja generacija mobilnikov; Tretja generacija mobilnih telefonov UMTS bo na Japonskem prešla v množično uporabo že maja 2001 E ← nem. Generation, agl. generation ← lat. generātiō iz generāre 'roditi, ustvariti' iz genus 'rod, pleme'generácija X -e -- [íks] ž (á, ȋ)
generacija, rojena približno med letoma 1960 in 1980, ki se ne počuti vpeta v sodobno družbo, je brez perspektive in nezadovoljna, zavrača sprejete družbene norme: pripadniki generacije X; Ko so imeli dvajset let, so jim nadeli izraz generacija X, zavračali so idealizem in ambicije svojih staršev
generácija Y -e -- [ípsilon] ž (á, ȋ)
generacija, rojena približno med letoma 1980 in 2000, zrasla ob novih, digitalnih tehnologijah in za katero so značilne prilagodljivost, podjetnost, samozavest: pripadnik generacije Y; vrednote generacije Y; Predstavnike generacije Y je zaznamovala digitalna revolucija, njihovo življenje je tesno povezano z internetom, kjer oblikujejo raznovrstne, heterogene potrošniške navade, obenem pa se te tudi hitro spreminjajo
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
grafítSSKJ -a m (ȋ) napis ali risba na zidu ali drugi javni površini, narejen na skrivaj, navadno s pršilom: risati grafite; odstranjevanje grafitov; razstava grafitov; Grafiti so postali sodobno sredstvo sporočanja E ← it. graffiti, mn. od graffito, dobesedno 'vrezan, graviran', iz graffiare 'praskati' < vlat. *graphiāre iz lat. graphium 'pisalo' ← gr. grapheĩon
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
habitát -a m (ȃ) biol. življenjski prostor rastlinske ali živalske vrste: naravni habitat; ogroženi habitati; ohranjanje habitatov; Nekateri negativni vplivi so povzročili uničenje in onesnaženje ptičjih habitatov E ← nem. Habitat ← lat. habitātum 'kar je poseljeno' iz habitāre 'poseljevati'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
hòdSSKJ hôda m (ȍ ó) ena ali več jedi, navadno kuhanih, ki tvorijo samostojni del v okviru enega obroka: Za vrsto jedi, število hodov in ceno menijev se je mogoče dogovoriti s šefom kuhinje E dobesedni prevod agl. course 'tek, potek' in 'ena od jedi v obedu' ← stfrc. cors 'tek' < lat. cursus iz currere 'teči'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
hospícSSKJ -a m (ȋ) 1. zdravstvena in socialna ustanova, ki pomaga umirajočim in njihovim družinam: sprejeti bolnika v hospic; Sodelavci hospica nudijo nasvete in podatke, obenem pa so vez med bolnikom in zdravstvenim osebjem 2. celostna skrb za umirajočega in njegovo družino: Umiranje ni samo medicinski proces in hospic je torej veliko več kot le nega in osnovna higiena bolnika ter oskrba simptomov bolezni E ← nem. Hospiz ← lat. hospitium 'prenočišče'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
hôstel -tla m (ó) pog. poceni turistična nastanitvena ustanova, zlasti za mlade; mladinski hotel: prenočevati v hostlu; mladinski hostel; Prenočišče sem dobil v pred kratkim odprtem hostlu, ki je od plaže oddaljen le kakih dvesto metrov E ← agl. hostel ← stfrc. hostel < lat. hospitāle 'soba za goste' iz hospes 'gost'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
imagologíja -e ž (ȋ) ustvarjanje idealiziranih podob, predstav in aluzij o kom, čem, izoblikovanih na podlagi primerjave z drugim istovrstnim: V dobi imagologije so pomembne podobe, gledalca, ki čaka na nove in nove razburljive posnetke z različnih koncev sveta, ne zanimajo vzroki, zaradi katerih so podobe nastale
// veda, ki proučuje tako ustvarjanje: Njegovo razpravo je mogoče brati kot literarnozgodovinsko študijo s področja imagologije E ← agl. imagology, nem. Imagologie iz lat. imāgō 'slika' + tvor. od gr. lógos 'beseda, govor'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
imisíja -e ž (ȋ) vnašanje onesnaženih snovi v okolje, zlasti v ozračje: analiza imisij; zmanjševanje imisij; Poročilo za obdobje oktober–december 2003 zajema rezultate meritev emisij in imisij v okolje, pa tudi meritve hrupa v naravnem in življenjskem okolju E ← agl. immission, nem. Immission iz lat. immittere 'poslati v, vpeljati'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
implementírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. narediti, da kaj zamišljenega, novega postane stvarnost, dejstvo: implementirati evropski pravni red; implementirati raziskovalne rezultate; implementirati zakonodajo EU v Slovenijo; Politiki lahko samo postavljajo okvire, gospodarstvo pa dosežke znanosti implementira 2. rač. uvesti določene tehnične rešitve v informacijski sistem: Na največjem naftnem polju na svetu so že implementirali vse novejše tehnologije za črpanje nafte – vključno z vbrizgavanjem vode in horizontalnim vrtanjem – in tako povečali količino načrpane nafte E ← agl. implement 'izvršiti, izvesti' < 'izvedba, izvršitev' ← lat. implēmentum 'zapolnitev'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
iniciácijaSSKJ -e [inicijacija] ž (á) začetek kake dejavnosti, novega obdobja: intelektualna iniciacija; moralna iniciacija; Pri kajenju tobaka je iniciacij manj, prav tako tudi rednih kadilcev, kar je posledica strožje zakonodaje in izobraževanj v šolah E ← nem. Initiation, agl. initiation ← lat. initiātio 'uvajanje v skrivno bogoslužje'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
inicializácija -e [inicijalizacija] ž (á) 1. rač. dejanje, s katerim se spravi kaj v delovanje, tek; zagonSSKJ: omogočiti inicializacijo; inicializacija strežnika; čas inicializacije; Koda se izvede ob vsakem zagonu računalnika in omogoča inicializacijo in osnovne nastavitve naprav na matični plošči, kar je potrebno, da se naloži operacijski sistem 2. dejanje, s katerim kaj nastopi, se začne razvijati: Gre pač za povsem življenjski proces, značilen za vse poklice: vsakdo potrebuje inicializacijo E ← agl. initialization iz initial 'začetni' ← lat. initiālis
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
ìnkontinénca -e ž (ȉ-ẹ̑) med. nezmožnost zadrževanja seča ali blata: urinska inkontinenca; zdravljenje inkontinence; bolnik z inkontinenco; Nekontrolirano uhajanje vode – strokovno temu rečemo inkontinenca – je pri ženskah pogost problem E ← nem. Inkontinenz, agl. incontinence ← (pozno)lat. incontinentia iz in- 'ne-' + continentia 'zadrževanje, vzdržnost'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
inkubátorSSKJ -ja m (ȃ) 1. družba, ki podpira nastanek in razvoj zlasti manjših podjetij, projektov: vključiti se v inkubator; univerzitetni inkubator; Podjetniški inkubator je oblika pospeševanja ustanavljanja in rasti malih podjetij 2. kraj, ki postaja središče razvoja, nastajanja česa: kadrovski inkubator; inkubator idej; inkubator informacijske tehnologije; Naši tehnološki parki so razvojni inkubatorji, ki bodo delovali ob univerzitetnih središčih E ← nem. Inkubator, agl. incubator iz lat. incubāre 'valiti (jajca), ležati na'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
instántSSKJ -- prid. (ȃ) ki na hitro, na nezahteven način zadovolji kako potrebo; instantni: instant rešitev; Za resničnostne šove se prijavlja čedalje več posameznikov, ki si želijo takšno instant slavo E ← agl. instant 'takojšen' ← stprovansal. instant 'bližnji' < lat. instāns iz instāre 'biti v bližini, pritiskati na'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
interpelácijaSSKJ -e ž (á) polit. zahteva skupine poslancev v parlamentu, da se obravnava delo člana vlade, navadno z namenom njegove odstavitve: vložiti interpelacijo; interpelacija zoper ministra za finance; predlagatelji interpelacije; Interpelacija je že napisana in pripravljena za vložitev v parlamentarno proceduro E ← agl. interpellation, nem. Interpellation ← lat. interpellātiō 'pretrganje, oviranje' iz interpellāre 'segati v besedo, ugovarjati'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
in vitro1 -- -- cit. [in vítro] v prid. rabi (ȋ) ki poteka zunaj živega organizma, navadno v epruveti ali drugi laboratorijski posodi: in vitro oploditev in oploditev in vitro; in vitro poskus in poskus in vitro; Za in vitro raziskave so raziskovalci uporabili rastlinske ekstrakte ali čiste fenolne spojine E ← lat. in vitrō 'v steklu'in vitro2 prisl. (ȋ)
Zelo je pomembno, da rezultate svojega razvojnega in raziskovalnega dela vrednotimo tako in vitro, se pravi v laboratoriju, kot v klinični praksi
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
in vivo1 -- -- cit. [in vívo] v prid. rabi (ȋ) ki poteka znotraj živega organizma: in vivo raziskava in raziskava in vivo; In vivo meritve opravljamo rutinsko pri posebnih tehnikah obsevanja, kot je na primer obsevanje centralnega živčnega sistema ali obsevanje celega telesa pri bolnikih z levkemijo E ← lat. in vivō 'v živem'in vivo2 prisl. (ȋ)
Nova metoda obvladovanja ali zdravljenja sladkorne bolezni še ni bila preizkušena in vivo, na prostovoljcih
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
kadétSSKJ -a m, člov. (ẹ̑) športnik v kategoriji med petnajstim in šestnajstim letom: Ekipno so bili naši kadeti najboljši, mladinke pa druge E ← nem. Kadett ← frc. cadet < lat. capitellum v pomenu 'vodja, poveljnik' iz caput 'glava'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
kámpus -a m (ȃ) prostor, obdan z zelenimi površinami, na katerem se nahajajo fakultete, knjižnice, študentski domovi: univerzitetni kampus; Prvi dve leti študija študentje v kampusu ne morejo živeti drugje kot v študentskem domu E ← agl. campus ← lat. campus 'polje, poljana'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
kanelón -a m (ọ̑) nav. mn. izdelek iz testa cevaste oblike z velikim premerom, navadno z nadevom: Kuharice v menažke zlagajo zdrobovo juho, gratinirane mesne kanelone, mehko solato in vaniljevo kremo E ← it. cannellone iz cannello 'cevka' iz canna 'trs' < lat. canna
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
klás -a m (ȃ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu stopnja, organizacijska enota izobraževanja v osnovnih in srednjih šolah; razredSSKJ: Pero je hodil na našo šolo prve tri klase, potem se je pa prepisal na drugo šolo E ← agl. class 'razred, sloj' ← frc. classe < lat. classis
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
klaviatúre -túr [klavijature] ž mn. (ȗ) klavirju podoben glasbeni instrument, ki elektronsko proizvaja zvok; sintesajzer: Vse instrumente – kitaro, bas, bobne in klaviature – na posnetkih igra sam E ← nem. Klaviatur iz lat. clavis 'ključ, tipka'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
kolabírati -am dov. (ȋ) pog. 1. pasti v nezavest, doživeti kolaps: Po finalnem nastopu, v katerem je bila druga, je kolabirala in nato nekaj časa preživela v bolnišnici 2. sesuti se, prenehati delovati: v celoti kolabirati; Zadnji poskusi so sicer propadli, a nekako se zdi, da se slovensko prebivalstvo vse bolj zaveda, da brez finančne injekcije naš zdravstveni sistem lahko edinole kolabira E ← nem. kollabieren iz lat. collābī 'pasti skupaj'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
kolokácija -e ž (á) 1. jezikosl. zveza dveh ali več besed, ki se v besedilih pogosto pojavljajo skupaj, pri čemer je pomen zveze napovedljiv iz posameznih pomenov besed: Kolokacije s primeri so vzete iz korpusa 2. rač. postavitev strežnika v prostore ponudnika dostopa do interneta: kolokacija strežnika; Gre za to, da se manjšim operaterjem omogoči razvoj na trgu, država pa bo subvencionirala del stroškov operaterjem, ki bodo ponudili kolokacijo E ← agl. collocation, nem. Kollokation ← lat. collocātiō 'razporeditev, ureditev' iz collocāre 'razporediti, urediti'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
kolúmna -e ž (ȗ) članek v reviji ali časopisu z izrazito poudarjenim osebnim stališčem avtorja, ki navadno izhaja v določenih časovnih presledkih; stolpica: napisati kolumno; časopisna kolumna; tedenska kolumna; V svojih kolumnah pogosto zagovarja poteze aktualne oblasti E ← nem. Kolumne, prvotneje 'stolpec', ← lat. columna 'steber'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
kompetitíven -vna -o prid. (ȋ) ki se meri s kom v kaki dejavnosti, lastnosti z namenom biti boljši, uspešnejši; tekmovalenSSKJ: kompetitivna družba; V današnjem kompetitivnem svetu seveda tudi tekmujemo med seboj, toda hkrati čedalje bolj tudi sodelujemo E ← agl. competitive, nem. kompetitiv iz lat. tvor. od competere 'skupaj stremeti k nečemu'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
komprimíratiSSKJ -am nedov. in dov. (ȋ) rač. zgoščevati datoteko, da zavzame manj prostora na disku; stiskati, stisniti: komprimirati podatke; Z novo tehnologijo je mogoče videodatoteke komprimirati do razmerja 1200 : 1 brez občutne izgube kakovosti posnetka E ← nem. komprimieren ← lat. comprimere 'stisniti'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
kompulzívni -a -o prid. (ȋ) ki je v zvezi s ponavljajočim se obnašanjem, ki se mu oseba ne more upreti: kompulzivno prenajedanje; obsesivno-kompulzivna motnja; Preden se odločijo za zdravljenje, se zasvojenim zdi, da je njihovo kompulzivno vedenje neizogibno E ← nem. kompulsiv, agl. compulsive ← frc. compulsif iz lat. tvor. od compellere 'zbrati, nabrati skupaj'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
komunikátor -ja m (ȃ) 1. elektronska naprava, ki združuje funkcije prenosnega računalnika in mobilnega telefona; pametni telefon: Ker je komunikator manjši, je manjša tudi tipkovnica, in ker že prej ni bila ravno primerna za hitro tipkanje, si lahko mislite, da tudi v novi izvedbi ni 2. člov. kdor ima govorniške spretnosti: Kot igralka menim, da sem komunikator, ki skozi sebe, besedilo in režiserja komunicira z vami in vam pripoveduje o vsem lepem in grdem o nas in svetu E ← agl. communicator, nem. Kommunikator ← lat. communicator iz (↑)komunicírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
koncendènt -ênta m (ȅ é) naročnik javne službe: soglasje koncendenta; Ker nismo imeli sklenjenih koncesijskih pogodb, tudi nismo imeli nobene osnove, da izterjamo obvezo koncesionarja do koncendenta E ← agl. concendent iz lat. tvor. od concēdere 'dovoliti, dopustiti'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
kontinuitétaSSKJ -e ž (ẹ̑) polit. žarg., od leta 1991 nadaljevanje predhodnega političnega režima: sile kontinuitete; Bipolarnost leve in desne opcije sovpada z delitvijo na stranke kontinuitete in pomladne stranke E ← nem. Kontinuität ← lat. continuitās 'nepretrganost'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
konvertíratiSSKJ -am dov. in nedov. (ȋ) rač. pretvoriti, spremeniti način zapisa: Če želi proces pomnilnik uporabljati, mora najprej navidezni pomnilniški naslov konvertirati v fizični pomnilniški naslov in nasprotno E ← nem. konvertieren, agl. convert ← lat. convertere 'obrniti'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
koréktorSSKJ -ja m (ẹ́) 1. kar kaj popravlja, korigira: Vsekakor je študentsko delo tisti velik socialni korektor, ki omogoča študentom, da lahko študirajo 2. ličilo, ki zakrije kožne nepravilnosti, navadno na obrazu: Na temeljito očiščeno kožo najprej nanesemo ustrezno dnevno kremo, nato pa uporabimo korektor 3. člov. šport. igralec pri odbojki, ki zlasti z napadom skrbi, da so posledice napak drugih igralcev njegove ekipe čim manjše: reprezentančni korektor; Na pomladnem pokalu so ga razglasili za najboljšega korektorja na turnirju E ← nem. Korrektor, agl. corrector ← lat. corrector iz (↑)korigírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
korónavírus -a m (ọ̑-ȋ) virus iz družine Coronaviridae: okužba s koronavirusom; Ko napade neznani patogen, kakršen je koronavirus, telo po naravni poti razvije protitelesa, ki lahko poiščejo in uničijo vsiljivca E ← nlat. coronavirus iz lat. corona 'krona' + (↑)vírus
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
kredibílni -a -o prid. (ȋ) ki je verodostojen: kredibilni partner; kredibilna država; kredibilna kandidatka; Američani hočejo konstruktivno rešitev in kredibilno vlado E ← lat. crēdibilis, iz crēdere 'verjeti'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
kremírati -am dov. in nedov. (ȋ) upepeliti truplo: Truplo bodo najverjetneje kremirali, pepel pa raztresli E ← nem. kremieren ← lat. cremāre '(za)žgati'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
kríž -a m (í) - 1. naprava iz dveh tramov, lat, položenih pravokotno drug čez drugega: narediti, postaviti križ / pribiti koga na križ; viseti na križu / obsoditi koga na smrt na križu
- 2. rel. ta naprava, s podobo Kristusa ali brez nje, kot simbol krščanstva: na steni je visel križ; pogrebni sprevod s križem na čelu; lesen, železen križ (na grobu) / križ s podobo Kristusa / na verižici okrog vratu ji je visel zlat križ / enakoramni križ; jeruzalemski križ; latinski križ; malteški križ; pren. molče je prenašal svoj križ
// gib z roko ali s predmetom v obliki te naprave: delati križe; boji se ga kot hudič križa zelo
// blagosloviti s križem / narediti znamenje križa / latinski križ pri katerem se prsti dotaknejo čela, prsi, leve in desne rame - 3. kar je po obliki podobno tej napravi: v oknu so bili križi / čez vso stran je naredil križ potegnil črti v obliki križa
// trama sta položena tako, da tvorita križ / cestni križ križišče, stikališče pomembnejših, navadno mednarodnih cest
// redko dati kaj na križ navzkriž, križem - 4. ekspr. trpljenje, težava, skrb: z otroki je križ; križ imam z njo / velik križ si je nakopal na glavo / križi in težave; pren., knjiž. vzeti križ na svoje rame
// ekspr., v povedno-prislovni rabi izraža neprijetnost, težavnost česa: križ je vsem ustreči; križ je gledati, kako trpi / pri nas je sedaj križ - 5. ekspr., v zvezi z izrazi količine, za določanje starosti deset let, desetletje: dopolnil je šest križev / že osem križev ima na plečih
- 6. igralna karta z enim ali več znaki v obliki križa: imel je nekaj križev in dva pika
- 7. predel ob spodnjem delu hrbtenice: križ ga je zelo bolel; trga ga v križu / bolečine v križu
- 8. nar. vzhodno snopi, ki se sušijo na njivi, položeni s klasjem drug proti drugemu v obliki križa: snope so hitro skladali v križe / križi pšenice / v križ položeni snopi
● star. če mu boš ugovarjal, bodo spet vsi križi dol se bo zelo razjezil; ekspr. vsak ima svoj križ trajno večjo skrb, težavo; ekspr. napraviti križ čez kaj odpovedati se čemu; obupati nad čim; ekspr. sedeti za križi biti v zaporu; ekspr. križ božji, je to mogoče izraža začudenje, presenečenje; kljukasti križ v nacistični Nemčiji enakoramni križ z na koncu v isto smer zalomljenimi kraki kot simbol nacizma; Rdeči križ mednarodna zdravstvena organizacija; pog. rdeči križ rešilni avtomobil; ekspr. polmesec v boju s križem muslimanstvo v boju, nasprotju s krščanstvom
♦ alp. grebenski križ stikališče dveh ali več grebenov; arheol. kljukasti križ enakoramni križ z na koncu v isto smer zalomljenimi kraki zlasti kot simbol sonca; svastika; arhit. nitni križ; vizirni križ; astr. Južni križ; Severni križ ozvezdje severne nebesne polute, katerega najsvetlejše zvezde tvorijo križ; film. malteški križ vrtljiva zaslonka v kinoprojektorju ali snemalni kameri; geom. osni križ; navt. križ drog, ki stoji prečno na zgornjem delu jambora in vleče jadro navzgor; poševni križ; vodoravni križ
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
kuríkul -a in kuríkulum -a m (ȋ) učni program; učnik: šolski kurikul; kurikul za vrtce; V devetletnem šolanju so v javno veljavnem programu tudi obvezni izbirni predmeti, ki pa so sestavni del kurikula E ← agl. curriculum, nem. Curriculum ← lat. curriculum 'tek, potek, razvoj, kariera' iz currere 'teči'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
kúrzor -ja m (ȗ) grafični element, ki kaže trenutni položaj na zaslonu in ga upravljamo z miško ali drugo kazalno napravo; kazalec: premakniti kurzor; utripajoči kurzor; položaj kurzorja; Drsna ploščica daje dovolj povratnih informacij in omogoča natančno potovanje s kurzorjem po zaslonu E ← agl. cursor, prvotno 'tekač', ← lat. cursor iz currere 'teči'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
lát -a m, rod. ed. tudi latú (ȃ) - 1. zgornji del rastline, ki vsebuje zrna, zlasti pri ovsu, prosu: odtrgati lat; zrel lat / proso že dela late
- 2. nar. (koruzni) storž: pastirji so pekli late
♦ agr. socvetje moških cvetov na vrhu stebla koruze; bot. socvetje z več grozdi na stranskih poganjkih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
lát -í ž (ȃ) - 1. lat m: težke lati zorečega prosa / oves že dela lati
- 2. nar. vzhodno (koruzni) storž: kup zrelih lati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
láta -e ž (á) - 1. prečni tramič, drog, zlasti v kozolcu: stopiti na prvo lato; na latah se sušijo snopi; ogrodje za brajdo iz betonskih stebrov in žice ali lat / gledati skozi late; polne late
- 2. grobo obdelana deska, zlasti za plot: odtrgal je lato in se postavil v bran; late na zidarskem odru
- 3. nar. letev: sveženj lat / polagati opeko na late
♦ geod. nivelacijska lata priprava v obliki letve z zarisanimi centimetri, ki se uporablja pri določanju višinskih razlik med točkami na terenu; grad. poravnalna lata ravna deska, letev, ki se uporablja za izravnavo zidakov, ometa, tlaka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
látast1 -a -o prid. (á) ki je iz lat: latast plot;
latasta ograja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
látast2 -a -o prid. (ȃ) bot. nanašajoč se na lat: lataste in klasaste trave / latasto socvetje socvetje z več grozdi na stranskih poganjkih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
latíca -e ž (í) nar. lat: težke latice / koruzna latica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
látnat -a -o prid. (ȃ) bot. ki ima lat: latnato žito
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
látnik -a m (ȃ) ogrodje (iz lat, letev) za vinsko trto, sadno drevje, popenjavke: trta se vzpenja po latniku;
latnik za marelice, vrtnice / sedeti pod latnikom; gost, senčnat latnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
látovje -a s (á) skupina ali sistem lat, letev: jemati opeko z latovja na strehi / hruška se vzpenja po mrežastem latovju
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
lésa -e ž (ẹ́) - 1. preprosta vrata iz lat, zlasti v plotu, ograji: stara lesa škriplje; odpreti, odriniti leso; zapri leso za seboj, da ne bodo krave ušle / iti skozi leso
- 2. priprava za sušenje sadja, zrnja, navadno pletena: potegniti leso iz sušilnice; razgrniti hruške na leso; polne lese bučnic, krhljev / sušilna lesa
- 3. plot, ograja, navadno spletena iz šibja, protja: napraviti okrog staje leso; ograditi pašnik z leso
♦ agr. zasenčiti posevek v drevesnici z leso s steno, spleteno iz šibja, protja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
létev -tve in létva -e ž (ẹ̄) podolgovat kos lesa ali kovine, navadno pravokotnega prereza: odtrgati letev;
kovinska, lesena, smrekova letev;
okrasna letev;
skladovnica letev;
ogrodje, police, zaboj iz letev / obzidne letve; pribijati (strešne) letve / plot iz letev iz lat
♦ les. letev do šest centimetrov širok in do štiri centimetre debel kos žaganega lesa pravokotnega prereza; strojn. zobata letev jeklena letev, katere izrezi se ujemajo z zobmi zobnika; šport. pri skoku v višino dotakniti se letve
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
léviSSKJ -a -o prid. (ẹ́) pog. nepomemben: Izbor miss Evrope vendarle ni neko levo tekmovanje, temveč ugledna prireditev E = hrv. lijȇvī, srb. lȇvī, rus. lévyj, češ. levý, stcslov. lěvъ < pslov. *lěvъ = lat. laevus, gr. laiós < ide. *lai̯u̯o-léva pošévnica -e -e ž (ẹ́, ẹ̑)
grafično znamenje v obliki poševne črte, nagnjene v levo: Leva poševnica se uporablja zlasti v računalništvu v programskih jezikih, kjer na koncu določene vrstice označi, da napis v naslednji vrstici dejansko sodi v nadaljevanje prve vrstice
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
levitácija -e ž (á) samodejni dvig telesa in lebdenje v zraku ne glede na zakon težnosti, zlasti pri zamaknjenjih, hipnozah: Vsi so se neznansko prestrašili, saj bi v trenutku, ko bi levitacija popustila, z vso silo treščil na tla E ← nem. Levitation, agl. levitation ← nlat. levitatio iz lat. levitās 'lahkost'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
liposúkcija -e ž (ú) lepotna operacija, pri kateri se odstranjuje, izsesava maščobno tkivo: kirurška liposukcija; ultrazvočna liposukcija; V Evropi je vsak dan opravljenih več kot 1500 liposukcij, kar kaže na velik potencial nove storitve in na hitro rastoči trg E ← agl. liposuction iz gr. lípos 'maščoba' + lat. sūctiō 'sesanje' iz sūgere 'sesati'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
litopunktúra -e ž (ȗ) ekol., po Marku Pogačniku 1. metoda zdravljenja zemlje, podobna akupunkturi, temelječa na filozofskih in geomantičnih raziskavah zemljinih energijskih vibracij in blokad: Če je pretok energije oviran, ga akupunktura vzpostavi z iglami, ki jih zabadamo v energetske točke, litopunktura pa s pozicioniranjem kamnitih stebrov na energetske točke v pokrajini 2. skulptura z izklesanimi kozmogrami, risbami energetskih valovanj in arhetipov nekega kraja, arhitekture, bitja, namenjena za zdravljenje zemlje, temelječe na filozofskih in geomantičnih raziskavah zemljinih energijskih vibracij in blokad: Dodani so litopunktura, z lesenimi čoki obkrožena lipa, nekaj zvezdastih tlakov in še grobo betoniran zidec ob pločniku E iz gr. líthos 'kamen' + lat. punctūra 'zbodljaj'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
lunátičen -čna -o prid. (á) ki se zelo razlikuje od običajnega, stvarnega in daje vtis neuravnovešenosti, čudaštva, sanjaštva: Čeprav so ti ljudje res lunatični sektaši, daleč stran od osrednjega toka, je njihov vpliv daljnosežen in prodoren E ← agl. lunatic iz lat. lūnāticus 'podvržen luninim menam' iz (↑)lúna
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
lustrácija -e ž (á) v nekaterih pokomunističnih državah preverjanje nekdanjih pripadnikov komunističnega političnega sistema z namenom njihove odstranitve z aktualnih vodilnih položajev v politiki, javnih službah: izvesti politično lustracijo; zakon o lustraciji; Za lustracijo v bivših komunističnih državah so se, kolikor vem, zavzele vse liberalne stranke E ← češ. lustrace ← lat. lūstrātio 'očiščenje z žrtvami, spravna daritev' iz lūstrāre '(s spravno daritvijo) očistiti'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
máčo -a m, člov. (ȃ) pog. moški, ki pretirano poudarja svojo možatost: Za družbo je bil mačo, ko je pri petdesetih zapustil ženo zaradi mlajše ženske E ← agl. macho ← špan. macho 'moški, samec' < lat. masculus
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
mágnum -a m (ȃ) 1. steklenica za vino, ki drži približno 1,5 l: V zadnjih letih narašča prodaja šampanjca v magnumih 2. revolver ali pištola velikega kalibra: streljati z magnumom; Ob hišni preiskavi so mu zasegli magnum E ← lat. magnum, sr. spol od magnus 'velik'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
mákina -e ž (ȃ) pog. boljši avtomobil: V dolgi koloni vozil so izstopale tri bleščeče makine E ← it. macchina < lat. māchina 'stroj, naprava' ← gr. dor. mākhanā́, prim. (↑)mašína
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
mamografíja -e ž (ȋ) med. rentgensko slikanje dojk: Poleg samopregledovanja je za zdaj najuspešnejša metoda odkrivanja raka ravno mamografija E ← agl. mammography, nem. Mammografie iz lat. mamma 'dojka' + (↑)grafíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
mamográm -a m (ȃ) med. rentgenska slika dojke, narejena z mamografom: odčitavanje mamogramov; Vsak mamogram bi morala pregledati vsaj dva radiologa E ← agl. mammogram iz lat. mamma 'dojka' + (↑)grám
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
mamotóm -a m (ọ̑) med. naprava za vakuumski odvzem tkiva v dojkah: Na onkološkem inštitutu je začel delati nov mamotom E ← agl. mammotome po imenu izdelka Mammotome® (od 1995) proizvajalca Devicor Medical Products iz lat. mamma 'dojka' + gr. tómos 'del, izrez'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
mápaSSKJ -e ž (ȃ) seznam s podatki o datotekah, navadno shranjen na disku računalnika; folder: mapa z datotekami; Pri še tako vestni organizaciji map postane iskanje določenega dokumenta, programa, slike ali pesmi vse prej kot enostavno opravilo E ← nem. Mappe 'mapa', prvotneje 'ovoj za zemljevid' < 'zemljevid', ← srlat. mappa < lat. mappa 'tkanina, na kateri je narisan zemljevid' < 'tkanina, robec, prtič'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
margína -e ž (ȋ) 1. rob, obrobje družbenega ali kulturnega dogajanja, življenja; marginala (1): družbena margina; politična margina; Vesela sem, ker so me nekateri dramatiki pripoznali kot svojo, čeprav si želim ostati na margini 2. ljudje, ki niso vključeni v družbeno dogajanje, življenje; marginala (2), obrobna skupina: Razvojni program sem izdelal z namenom, da bi lokacijo kulturnega centra odprli in jo napravili dostopno za vso publiko: otroke in odrasle, elito in margino E ← lat. margo, rod. marginis, 'rob, meja'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
márikultúra -e ž (ȃ-ȗ) gojenje morskih organizmov v njihovem naravnem okolju za komercialne namene: razvoj marikulture; Potrebe po večjih zalogah hrane bodo vsekakor močno vplivale na marikulturo in ribištvo, vendar tovrstna dejavnost lahko uspeva in prinaša koristi le v zdravem okolju E ← nem. Marikultur, agl. mariculture iz lat. mare 'morje' + (↑)kultúra
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
mastíf -a m, živ. (ȋ) velik, močen, težek pastirski pes marelične, rdečerjave, srebrnosive barve s črno masko: angleški mastif; neapeljski mastif; tibetanski mastif; Rejci mastifa si želijo poiskati gen za dolžino dlake, da bi se izognili preveliki kosmatosti legla, saj se lahko tudi kratkodlakim mastifom skotijo dolgodlaki mladiči E ← agl. mastiff iz stfrc. mastin k lat. mānsuēs 'krotek'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
mediána -e [medijana] ž (ȃ) srednja vrednost, ki razdeli po velikosti urejene podatke o kaki spremenljivki na dve, po številu enaki polovici: mediana starosti; V splošnem so se mediane telesne višine po vsem svetu izboljšale z gospodarsko rastjo in boljšo prehrano E ← lat. (summa) mediāna iz medius 'srednji'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
meníSSKJ -ja in menuSSKJ -ja cit. [mení] m (ȋ) na zaslonu prikazan seznam možnosti, ki so uporabniku na voljo pri upravljanju elektronskih naprav, navadno računalnika, telefona, televizije; izbirnik: Priložena je knjižica z navodili o tem, kako zagnati slovar, uporabljati iskalno orodje, si nastavljati različne menije, orodne vrstice, sita in uporabiti različne druge funkcije E (← nem. Menü) ← frc. menu 'jedilnik, jedilni list', prvotno 'majhen, podroben', < lat. minūtus 'majhen'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
meridiánSSKJ -a [meridijan] m (ȃ) v akupunkturi vsak od kanalov v telesu, po katerem naj bi tekla življenjska energija: pljučni meridian; Zabadanje igel v točke ob meridianih znova vzpostavi energijski tok in telesu povrne zdravo ravnovesje E ← lat. (circulus) meridiānus 'poldnevni (krog)' iz meridiēs 'poldne'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
message -gea cit. [mêsidž-] in mêsidž -a m (ȇ) kratko, s številom znakov omejeno pisno sporočilo, navadno poslano po mobilnem telefonu; esemes, SMS: Nisem poslušal, ker sem dobil message | Danes zjutraj so se s številke 1919 množično pošiljali mesidži, da demonstracije odpadejo E ← agl. message 'sporočilo' ← stfrc. message < srlat. missāticum iz lat. mittere 'poslati'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
mêtlica tudi metlíca -e ž (é; í) - 1. manjšalnica od metla: očistiti preprogo z metlico; metlica za stranišče
♦ muz. metlici podobna priprava za udarjanje, igranje na boben - 2. gospodinjska priprava iz tankih žic za stepanje beljakov, smetane: kupila je zajemalko, metlico in kuhalnico / metlica za sneg
- 3. nar. socvetje moških cvetov na vrhu stebla koruze; lat: koruza že dela metlice; z metlic se je osipal cvetni prah
- 4. nav. mn., žarg., avt. priprava za brisanje avtomobilskih stekel; brisalec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
míksatiSSKJ -am nedov. (ī) pog. združevati, sestavljati posnete zvoke, govorjenje ali slike v skladno, smiselno celoto; mešati: Še nikoli prej nisem miksal plošče E ← agl. mix 'mešati' ← lat. mixtus 'mešan' iz miscere 'mešati'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
minimizírati -am nedov. in dov. (ȋ) zmanjševati do najmanjše mogoče mere: Pokojninski sistem mora v čim večji meri prepustiti svobodo odločanja vsakemu posamezniku in minimizirati administrativne omejitve, ki povzročajo nefleksibilnost
// pripisovati manjši pomen, težo čemu: minimizirati problem; minimizirati razsežnosti podnebnih sprememb; Zaradi političnih vzrokov oblasti minimizirajo izjemen vpliv, ki so ga imele manifestacije s filmom in drugimi prireditvami vred E ← nem. minimisieren ← frc. minimiser iz minime 'najmanjši' ← lat. minimus iz (↑)míni
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
modélSSKJ -a m, člov. (ẹ̑) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu 1. kdor s svojimi posebnimi lastnostmi, značilnostmi pozitivno izstopa: On je pa res pravi model 2. moški, navadno mlajši: Ker je model zelo nadarjen, delaven in vztrajen, so trenerji nad njim navdušeni E (← nem. Modell, frc. modèle) ← it. modello 'kalup, vzorec, model' < vlat. modellus iz lat. modulus 'mera, merilo' iz modus 'način, mera'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
moderírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. na konferencah, strokovnih sestankih namesto avtorjev strnjeno podajati glavno vsebino referatov ali voditi njihov potek: Okroglo mizo je moderirala novinarka osrednjega časopisa 2. preverjati skladnost prispevkov na spletnem forumu s pravili foruma ali odgovarjati na vprašanja uporabnikov: Forum lahko moderira lastnik spletne strani E ← nem. moderieren ← poznolat. moderāre < lat. moderārī 'usmerjati, urejati, voditi'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
módulSSKJ -a m (ọ̑) samostojno zaokrožena enota (stopnja) v izobraževalnem procesu: Junija se bo začel izobraževalni modul za tekstilno industrijo, ki ga bo izvedel Center za strokovno izpopolnjevanje in svetovalno dejavnost ljubljanske ekonomske fakultete E ← nem. Modul ← lat. modulus 'mera, merilo' iz modus 'način, mera'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
mousse moussa cit. [mús] in mús -a m (ȗ) lahka, navadno sladka penasta jed, pripravljena zlasti iz smetane, jajc in dodatkov: Za sladico so ponudili čokoladni mousse s praženimi lešniki | Kokosov mus je kombinacija najboljšega, kar lahko ponudi kokosov oreh E ← frc. mousse < lat. mulsum 'medica, z medom zmešano vino', sorodno z mel 'med'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
múhovnik -a m (ú) - 1. redko muhalnik: sedel je za mizo in udarjal z muhovnikom
- 2. nar. socvetje moških cvetov na vrhu stebla koruze; lat: koruza že dela muhovnike
♦ bot. rastlina z dvema nasprotnima jajčastima ali srčastima listoma in zelenkastimi cveti v grozdastem socvetju, Listera
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
naratologíja -e ž (ȋ) 1. veda o pripovedovanju, pripovedi: Delu, namenjenemu zlasti študentom, je dodan tudi seznam ključnih pojmov naratologije 2. pripovedovanje, pripoved; naracijaSSKJ: Flashback je bržkone edini prijem iz filmske naratologije, ki ga scenarist uporablja E ← agl. narratology ← frc. narratologie iz lat. narrātus 'pripovedovan' + tvor. od gr. lógos 'beseda, govor'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
natívni -a -o prid. (ȋ) 1. ki je tak po naravi, izvoru: nativni ljudje; nativna ljudstva; Od nas so tako kot toliko nativnih ljudstev dobili naše najslabše: bolezni, egoizem, pohlep, zahrbtnost, sprenevedanje, agresivnost, prostitucijo, zapijanje in tako naprej 2. ki ni umetno spremenjen: Iz vzorca naredimo nativni preparat in mikroskopiramo E ← agl. native ← frc. natif ← lat. nātīvus 'naraven, neizumetničen' iz nātus 'rojen'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
navigácijaSSKJ -e ž (á) 1. iskanje in izbira določene funkcije v menijih elektronskih naprav: preprosta navigacija; Navigacija po menijih in postavkah na zaslonu je olajšana, saj si pri tem navadno pomagamo z daljinskim upravljalnikom 2. sistem navigacijskih satelitov, postaj in elektronskih navigacijskih pripomočkov, ki omogoča določanje položaja vozil in njihovo vodenje v določeni smeri: Vsak satelit je opremljen z atomsko uro, ki je ključnega pomena za navigacijo E ← nem. Navigation, agl. navigation ← lat. nāvigātiō 'plovba' iz nāvis 'ladja'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
navigátorSSKJ -ja m (ȃ) elektronski navigacijski pripomoček, ki od satelitov prejema podatke za izračunavanje zemljepisne širine, dolžine, nadmorske višine in lastne hitrosti: ročni navigator; Večina cestnih navigatorjev ima prednaloženo kartografijo Evrope s Slovenijo E ← nem. Navigator, agl. navigator ← lat. nāvigātor 'mornar, pomorščak' iz nāvigāre 'pluti' iz nāvis 'ladja'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
néonatálni -a -o prid. (ẹ̑-ȃ) med. 1. ki je v zvezi s prvimi štirimi tedni življenja po rojstvu: neonatalna okužba; neonatalna umrljivost; Velja ocena, da imamo pri nas dobro neonatalno varstvo, to je najzgodnejšo skrb za novorojenčke 2. ki je v zvezi s preprečevanjem, razpoznavanjem in zdravljenjem bolezni pri novorojenčkih: neonatalna ambulanta; študenti neonatalne medicine; Na neonatalnem oddelku splitske bolnišnice so se z otroki, odvisnimi od heroina, prvič srečali pred osmimi leti E ← agl. neonatal iz (↑)neo… + natal ← lat. nātālis 'rojstni'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
nomenklatúraSSKJ -e ž, člov. (ȗ) ekspr. 1. skupina ljudi, ki jih je na vodilne položaje v javni upravi, gospodarstvu, kulturi, znanosti postavljala komunistična oblast: oblastna nomenklatura; Sistem partijske nomenklature je bil odpravljen v programu glasnosti in perestrojke Mihaila Gorbačova 2. višji, vodilni delavci, politiki, ki se med seboj podpirajo, so si lojalni zaradi osebnih koristi: politična nomenklatura; vladajoča nomenklatura; Državo zdaj vodi avtoritarna birokratska nomenklatura, ki ne potrebuje ne zaveznikov ne ljudstva, saj ima v rokah vse: varnostne službe in denar, ki ji ga prinašata nafta in plin E ← nem. Nomenklatur ← lat. nōmenclātūra 'seznam imen'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
nominírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. imenovati, določiti kandidata za nagrado: nominirati za oskarja; Vse nominirance smo povprašali, kaj menijo o odločitvi upravnega odbora sklada, da po novem javno nominira kandidate za nagrade 2. imenovati, določiti znanstveno, umetniško delo, da se poteguje za kako nagrado: nominirati film; Iz tekoče sezone lahko vsako gledališče nominira za tekmovalni in spremljevalni program največ pet uprizoritev E ← nem. nominieren ← lat. nōmināre 'imenovati'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
nutricioníst -a [nutricijonist] m, člov. (ȋ) strokovnjak za prehrano; nutricist, prehrambenik (2): Štetje kalorij, ki jih porabimo, je velik izziv za nutricioniste, prav tako kot je izziv razumeti, kako človek sprejema in razgrajuje uskladiščeno maščobo E ← agl. nutritionist iz nutrition 'prehrana' ← lat. nūtrītio iz nūtrīre 'hraniti, prehranjevati'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
nutricíst -a m, člov. (ȋ) strokovnjak za prehrano; nutricionist, prehrambenik (2): Francoski nutricisti so dolgo vihali nosove nad kislim zeljem, ljubitelji pa si že petnajst let prizadevajo, da bi javnost spoznala vse njegove blagodejne učinke E ← agl. nutricist iz lat. nūtrīcāre 'hraniti, prehranjevati'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
ópcijaSSKJ -e ž (ọ́) 1. kar je dano na izbiro za uresničitev česa; možnostSSKJ: Lik, ki ga igram v tem filmu, se nima za slabega fanta: je samo človek, ki pride v situacijo, ki mu ne daje preveč opcij 2. oblika uresničitve česa, različna od druge oblike iste vrste; variantaSSKJ: Po eni od opcij bi se ministrstva za gospodarske dejavnosti, za malo gospodarstvo in turizem in za ekonomske odnose in razvoj združila v eno 3. navadno s prilastkom določen politični nazor, ki ga zagovarja kaka politična stranka, ali tako opredeljena politična stranka: nacionalistična opcija; politična opcija; vladajoča opcija; Izrazito za levo opcijo sta se izrekli stranki upokojencev in nacionalna stranka E ← agl. option, nem. Option ← lat. optiō 'svobodna volja, izbira'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
optimírati -am dov. in nedov. (ȋ) narediti, da postane kaj glede na dane možnosti najugodnejše, najboljše; optimizirati: Nenormalno visoke podražitve vhodnih surovin ne bodo mogli prenesti v prodajne cene mesa in izdelkov, zato so iskali notranje rezerve in optimirali proizvodnjo E ← nem. optimieren iz lat. optimus 'najboljši'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
optimizírati -am dov. in nedov. (ȋ) narediti, da postane kaj glede na dane možnosti najugodnejše, najboljše; optimirati: V serijsko opremo vseh kompaktnih fotoaparatov sodi prepoznavanje obrazov – funkcija, ki samodejno zazna enega ali več obrazov v kadru in glede na razmere optimizira ostrino in osvetlitev E ← nem. optimisieren, agl. optimise iz lat. optimus 'najboljši'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
orígano -a in origáno -a m (ȋ; ȃ) zdravilna ali začimbna rastlina z drobnimi škrlatnimi cveti; dobra miselSSKJ: dodati origano; Za preliv zmešamo oljčno olje, kis in žličko svežega ali suhega origana E ← it. origano < lat. orīganum ← gr. orī́ganon
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
ôves ôvsa m (ó) kulturna rastlina, katere lat je sestavljen iz večcvetnih klaskov, ali njeno seme: sejati, žeti oves;
konj zoblje oves;
vreča ovsa
♦ agr. nakaliti oves
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
paélja -e in paella -e cit. [paélja] ž (ẹ̑) španska, po izvoru katalonska jed iz riža, morskih sadežev, piščančjega, zajčjega mesa in zelenjave: Če nas flamenko in paelja spominjata na Španijo, kaj je sinonim za Slovenijo, po čem nas Španci prepoznajo? E ← špan., katalon. paella, prvotno 'ponev', ← stfrc. paële < lat. patella 'ponev, pladenj'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
pálij -a m (á) rel. ozek ovratni trak iz bele volne s črnimi križi, ki ga nosijo papež in metropoliti: Ob smrti metropolita palij položijo v grob skupaj z njim E ← srlat. pāllium < lat. 'plašč, ogrinjalo' ← gr. pállion
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
panáda -e ž (ȃ) zmes iz moke, stepenega jajca in drobtin za obdajanje živil: sočna panada; žabji kraki v panadi; Postrv je bila prvovrstna, mojstrsko očiščena in pazljivo ocvrta, tako da smo uživali v sozvočju lahkotne svežine mesa in hrustljavosti izvrstne panade E ← nem. Panade ← frc. panade ← provans. panada iz pan 'kruh' < lat. pānis
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
panetón -a m (ọ̑) pecivo, navadno z rozinami in kandiranim sadjem: Če bo šlo vse po načrtih, bo že naslednje leto na škatlah panetonov videti logotip za izvirnost, ki zagotavlja, da je bil kolač izdelan po tradicionalnih metodah E ← it. panettone iz panetto 'majhen hlebec' iz pane 'kruh' < lat. pānis
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
panín -a m (ȋ) pog., v primorskem okolju podolgovato pecivo iz kvašenega testa, navadno prerezano in nadevano z mesnimi izdelki, sirom; sendvičSSKJ: Po ogledu pršutarne v Lokvah smo dobili zajeten panin s pršutom, ki smo ga poplaknili s kozarčkom terana E ← it. panino iz pane 'kruh' < lat. pānis
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
pedométer -tra m (ẹ́) priprava za štetje korakov; merilnik korakov: Vsak dan bi morali narediti vsaj 10.000 korakov – priskrbimo si pedometer, ki jih bo štel E ← agl. pedometer, nem. Pedometer iz lat. pēs 'noga' + (↑)méter
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
peléta -e ž (ẹ̑) nav. mn. 1. kratka paličica ali kroglica iz stisnjenega odpadnega lesnega materiala, slame, ki se uporablja za ogrevanje; briketSSKJ, stisnjenecSSKJ, pelet (1): tovarne pelet; Za izdelavo pelet je zanimiv prav odpadni material, včasih so ga metali stran, v luknje in grape, zdaj pa je naenkrat postal tržno blago 2. v kroglico oblikovana drobno zmleta snov, ki se uporablja zlasti za krmljenje, gnojenje; briketSSKJ, pelet (2): Vse potrebno zagotovimo s kakovostnim dolgodelujočim organskim gnojilom v obliki pelet, ki vsebuje dovolj hranil za šest mesecev, vrtnicam pa omogoči, da jih črpajo počasi in glede na svoje potrebe E ← agl. pellet ← stfrc. pelote 'kroglica' iz lat. pila 'žoga, krogla'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
perinatálni -a -o prid. (ȃ) med. 1. ki je v zvezi z zadnjimi dnevi nosečnosti in prvimi dnevi po rojstvu otroka; obporodni: perinatalna umrljivost; V porodnišnici je naročena v perinatalni dnevni center za pripravo na carski rez 2. ki je v zvezi z zdravstvenim varstvom nosečnice, plodu, porodnice in novorojenčka: perinatalni informacijski sistem; perinatalna medicina; Že skoraj 15 let zbiramo prek 100 podatkov o vsakem porodu v Sloveniji, rezultate enkrat na leto analiziramo in se dogovorimo za ukrepe za izboljšanje perinatalnega varstva E ← nlat. perinatalis iz gr. perí 'okoli' + lat. nātālis 'rojstni'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
pêrlaSSKJ -e ž, člov. (ȇ) ekspr. kdor zaradi prevladujočih pozitivnih lastnosti vzbuja pozornost, odobravanje: Naša zadnja hišna pomočnica je res prava perla E ← nem. Perle ← romansko *perula k lat. perna v pomenu 'školjka'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
permisíven -vna -o prid. (ȋ) 1. ki odločitve glede ravnanja prepušča posamezniku, skupini, ne oziraje se na veljavne družbene norme, pravila: permisivna družba; Liberalna javnost ni, kot se rado zatrjuje, niti ravnodušna niti permisivna 2. ki ne vztraja pri svoji volji, svojem stališču, ne zahteva upoštevanja določenih pravil, načel: premisiven odziv; permisivna drža; Glede na vzgojni pristop ločimo popustljive ali permisivne starše, avtoritarne starše, starše z avtoriteto in odsotne starše 3. ki temelji na popuščanju in neomejevanju: permisivna metoda; permisivna vzgoja; permisivna zakonodaja; Prav permisivni liberalizem preprečuje vizijo organiziranega urbanističnega načrtovanja E ← agl. permissive ← stfrc. permissif iz lat. permissus 'dovoljenje' iz permittere v pomenu 'dopustiti, dovoliti'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
persóna -e ž, člov. (ọ̑) pog. oseba, osebnost: javne persone; politična persona; Ta ženska se mi je takoj zdela kot nekakšna dominantna državna uradnica, prepričana, da morajo njeno persono in njeno pronicljivost poznati vsi E ← lat. persōna 'oseba, človek'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
persona non grata -e -- -- cit. [persóna non gráta] ž, člov. (ọ̑, ȃ) kdor je proglašen za nezaželenega, nedobrodošlega: politična persona non grata; Vojaški radio ga je po izredni seji vladnega kabineta razglasil za persono non grata v Izraelu E ← lat. persōna nōn grāta 'nedobrodošla oseba' iz ↑persóna, nōn 'ne' in grātus 'drag, mil, ljub'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
piktográm -a m (ȃ) 1. slikovno znamenje, simbol z mednarodnim pomenom: oblikovati nov piktogram; označevalni in usmerjevalni piktogrami; Na karti so s piktogrami označene naravne in kulturne znamenitosti, splošne in turistične informacije 2. risba ali hieroglif, ki v slikovni pisavi predstavlja določen predmet ali pojem: uporabljati piktograme; skrivnostni piktogram; Piktogrami so kitajske in japonske pismenke ter znaki v predkolumbijskih pisavah E ← agl. pictogram iz lat. pictus 'narisan' iz pingere 'risati' + gr. grámma 'pisanje, črka'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
pirátSSKJ -a m, člov. (ȃ) kdor si nezakonito prisvaja, razmnožuje izdelek elektronskega medija za osebno rabo ali širjenje, prodajo: računalniški pirat; Sodniki so bili prepričani, da je zaradi možnosti nakupa in uporabe računalnikov tudi za pirate podjetje dolžno plačati enak davek, kot ga plačujejo izdelovalci praznih avdio- in videokaset E ← agl. pirate, nem. Pirat ← it. pirata ← lat. pīrāta ← gr. peiratḗs iz peiráō 'napadam'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
plót -a tudi -ú m, daj., mest. ed. tudi plôtu; mn. plotóvi stil. plóti (ọ̑) ograja iz kolov, lat: postaviti plot;
odtrgati lato s plota;
lesti čez plot;
vrata v plotu
● ekspr. še preko svojega plota ne vidi je omejen, zaverovan vase; ekspr. skakati čez plot biti nezvest v zakonu; ekspr. po tem dogodku se je ogradil s plotom postal nedostopen; pog. ima nekaj za plotom nekaj skriva, taji; nekaj skrivaj pripravlja, namerava storiti; drži se svojih nazorov kot pijanec plota zelo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
pôfel -fla m (ó) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu kar je slabo, ničvredno, nekakovostno: Za mlade bralce je dovolj dobro le vrhunsko, tudi zato, da se bodo pozneje znali zgražati nad poflom E ← bav. nem. Pofel ← jidiš bovl 'ničvredno blago, stara šara' < srvnem. povel, bovel 'nižji sloj ljudi, sodrga' ← stfrc. pueble, poblo 'ljudstvo' < lat. populus
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
populíst -a m, člov. (ȋ) politik, ki skuša ugajati čim širšim družbenim slojem, navadno z dajanjem všečnih obljub in trditev: desničarski populist; nacionalistični populist; Da ne bi izpadel populist, ne bom posebej razpravljal o problemih, kot sta počasna izgradnja pediatrične klinike in onkološkega inštituta E ← nem. Populist ← agl. populist iz lat. populus 'ljudstvo'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
populízemSSKJ -zma m (ī) politika, ki skuša ugajati čim širšim družbenim slojem, navadno z dajanjem všečnih obljub in trditev: očitati populizem; ceneni populizem; medijski populizem; politični populizem; Diskriminacija je zelo izrazita na področju desničarskega populizma, ki se ponaša z demokratičnostjo sumljive kakovosti in se spogleduje s ksenofobijo in rasno nestrpnostjo E ← agl. populism iz lat. populus 'ljudstvo'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
portálSSKJ -a m (ȃ) spletna stran, ki na pregleden način združuje dostop do različnih informacij in storitev: informacijski portal; spletni portal; urednik portala; Svoj portal naj bi banka za poskusno uporabo pripravila že te dni E ← nem. Portal, prvotno 'arhitektonsko poudarjen vhod v stavbo', ← srlat. portāle 'preddverje' iz portalis 'vratni' iz lat. porta '(mestna) vrata'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
pozícijaSSKJ -e ž (í) polit. stranke, ki sestavljajo izvršilno oblast: Večino ključnih odločitev sprejemata skupaj pozicija in opozicija E ← lat. positiō 'postavitev, lega, položaj' iz pōnere 'postaviti, položiti'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
preferírati -am nedov. (ȋ) dajati prednost, ugodnost komu, čemu: V mestu ne živi zato, ker mu ne bi uspelo zaslužiti denarja, da bi si postavil hišo, ampak zato, ker preferira življenje v mestu E ← nem. präferieren ← frc. préférer < lat. praeferre, prvotno 'nositi naprej, spredaj'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
présoterapíja -e ž (ẹ̑-ȋ) zdravljenje, pri katerem se z zunanjim nadtlakom pospešuje krvni obtok in izvaja limfna drenaža v okončinah: opravljati presoterapijo; presoterapija za noge; Sočasno poteka program zdravstvenih terapij (elektrostimulacija mišic, hidromasaža, presoterapija) in kozmetičnih tehnik E ← agl. pressotherapy, nem. Pressotherapie iz lat. pressus 'stisnjen' + (↑)terapíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
prínt -a m (ȋ) pog. 1. s tiskalnikom natisnjeno besedilo, slika: Oddajajo se avtorsko podpisani printi 2. na različne podlage natisnjena slika kot umetniško delo: Na fotografiji je slika iz cikla 6 + 1, 2009, akril in print na platnu E ← agl. print ← stfrc. preinte 'vtis, odtis' iz preindre 'pritiskati' < lat. premere
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
promovíratiSSKJ -am nedov. in dov. (ȋ) širiti poznavanje, ugled koga, česa v javnosti: promovirati slovenske izdelke na tujih trgih; Svoje projekte zna dobro promovirati in popularizirati E ← nem. promovieren ← lat. prōmōvēre 'napredovati'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
prosó -á s, daj., mest. ed. prôsu in prósu (ọ̑) enoletna kulturna rastlina, katere lat je sestavljen iz pecljatih klaskov, ali njeno seme: sejati, žeti proso;
phati, tolči proso;
ptiči so pozobali proso;
bil je kot strašilo v prosu;
živi brez skrbi kot vrabec v prosu
♦ agr. meti proso
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
reálSSKJ -a m (ȃ) brazilska denarna enota: Oblasti so menda tik pred tem, da dokončno razkrinkajo nogometno mafijo, ki naj bi s prirejenimi tekmami zaslužila več kot milijon realov E ← špan., port. real, prvotno 'kraljev, kraljevski', < lat. rēgālis
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
repelènt -ênta in -énta m (ȅ é; ẹ́) sredstvo, ki ščiti pred piki žuželk, klopov: uporaba repelentov; Na trgu je velika izbira repelentov proti klopom, vendar vas ti ne bodo povsem zaščitili, poleg tega ne smete pozabiti, da je njihovo delovanje časovno omejeno E ← agl. repellent iz repel 'odbijati, gnusiti se' ← lat. repellere 'odriniti, zavrniti'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
resolúcijaSSKJ -e ž (ú) 1. število slikovnih točk, ki jih naprava za predstavitev podatkov prikaže uporabniku; ločljivost (1): Naprave srednjega cenovnega razreda imajo recimo vgrajen počasnejši modem za faksiranje, tiskanje z visoko resolucijo pa je lahko zelo počasno 2. število slikovnih točk, ki sestavljajo fotografijo, videoposnetek; ločljivost (2): Ne glede na velikost in resolucijo slik vam prikazovalnik slike resolucijo avtomatsko prilagodi zaslonu E ← agl. resolution ← lat. resolūtiō 'topljenje, drobljenje, rešitev'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
revival -a cit. [rivájvəl] in rivájvl -a m (ȃ) ponovitev, oživitev, ponovni razmah česa: Danes smo priča najrazličnejšim revivalom klasičnih umetniških praks, saj številni živijo v utvari, da bodo z reinterpretacijo del reinterpretirali tudi vzdušje tedanjega časa | Iz klubov se je razlegal trdi tehno, ki je po mojem rivajvl vseh rivajvlov E ← agl. revival iz revive 'obuditi, oživiti' ← stfrc. revivre < lat. revīvere iz (↑)re… + vivere 'živeti'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
revmátski -a -o prid. (ȃ) ki se nanaša na revmatizem; revmatičniSSKJ: revmatska obolenja; V terme prihajajo po zdravje ljudje z vnetnimi revmatskimi boleznimi E ← lat. rheumaticus iz (↑)révma
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
rótavírus -a m (ọ̑-ȋ) med. močno kužni virus, ki povzroča okužbo prebavil, zlasti pri otrocih: okužba z rotavirusom; Rotavirus je zelo trdovraten, nalezljiv in nevaren predvsem za male otroke, če se zaradi prebavnih motenj izgubljena telesna tekočina ne nadomesti dovolj hitro in v potrebni količini E ← nlat. rotavirus iz lat. rota 'kolo' + (↑)vírus
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
rúkola -e ž (ȗ) enoletna, regratu podobna rastlina z nazobčanimi listi, močnega, ostrega, nekoliko grenkega okusa, primerna za solate, kot dodatek različnim jedem; rukvica: Pikantni okusi sira, rukole in bazilike se združijo v okusen in sočen prigrizek, ki potolaži lakoto, a ne obremeni želodca E ← ben. it. rucola iz ruca < lat. ērūca 'kodrasti ohrovt' in 'rukvica' < 'gosenica' zaradi kosmatega stebla
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
sanátor -ja m, člov. (ȃ) kdor sanira, je določen, postavljen, da z organizacijskimi, finančnimi, pravnimi ukrepi izboljša neugodno finančno stanje delovne organizacije, skupnosti: Že pred tednom dni je bilo jasno, da bo tretji sanator, opremljen z dobrimi menedžerskimi izkušnjami, prišel iz gospodarstva E ← lat. sānātor 'zdravitelj, zdravilec' iz (↑)sanírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
sangria -e cit. [sangríja] in sangríja -e ž (ȋ) pijača, navadno ohlajena, iz vina, sadja, sadnih sokov in dodatkov: Sangria je bolj priljubljena pri turistih kot pri domačinih | Za poletno osvežitev letos še posebej priporočajo slavno špansko pijačo sangrijo E ← špan. sangria iz sangre 'kri' < lat. sanguis
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
scientológ -a [scijentolog-] m, člov. (ọ̑) pripadnik scientološke cerkve: Scientologi verjamejo v duhovno naravo človeka, ki je duh brez materije, energije, in ni vezan niti na prostor niti na čas E po zgledu agl. scientologist iz lat. scientia 'znanost, veda' + gr. -logos iz (↑)lógos
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
scintigrafíja -e ž (ȋ) med. preiskava, pri kateri se s posebno kamero naredi slika preiskovanega organa na podlagi šibkega sevanja prej vnesene radioaktivne snovi: Bolniku opravijo rentgensko sliko pljuč, v primeru drugih simptomov pa še druge preiskave, denimo scintigrafijo kosti, če bolnik toži zaradi bolečin v kosteh E ← agl. scintigraphy, nem. Szintigraphie iz lat. scintillāre 'iskriti se' iz scintilla 'iskra' + (↑)grafíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
sedentárni -a -o prid. (ȃ) 1. ki se ne seli, ne spreminja kraja bivanja: Zapisi so povezani s prehodom iz nomadskega lovsko-nabiralnega v sedentarno kmetovalsko gospodarstvo 2. za katerega je značilno veliko sedenja, malo gibanja: sedentarni način življenja; Telesna aktivnost je izjemno pomembna in nepogrešljiva za razvoj in ohranjanje mnogih telesnih sposobnosti in odpornosti organizma ter je protiutež sedentarnemu načinu življenja E ← agl. sedentary, nem. sedentär ← frc. sédentaire ← lat. sedentārius 'sedeči' iz sedēre 'sedeti'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
séksSSKJ -- v prid. rabi (ẹ̑) ki se nanaša na spolnost: seks turizem; seks ikona; Imidž seks simbola mu je kajpak omogočilo izklesano telo – glej tudi séks... E ← agl. sex, prvotneje 'spolnost' < 'spol', ← lat. sexus
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
sêmpel -pla in sample -la cit. [sêmpəl] m (ȇ) glasb. žarg. posnet vzorec zvoka, glasbe, ki se uporabi kot del nove skladbe: V pesmih uporabljate zvočne in glasbene semple iz bogate skupne jugoslovanske zgodovine E ← agl. sample ← stfrc. essample 'primer, primerek' < lat. exemplum
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
símpel1 -- in simple -- cit. [símpəl] prid. (í) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu enostaven, preprost: V svojem notranjem bistvu je simpel zgodba, ki se vedno znova ponavlja E ← agl. simple ← stfrc. simple < lat. simplexsímpel2 simple prisl. (í)
Njej se zdi vse simpel
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
simuláker -kra m (á) kar je videti kot resnično in nadomešča neobstoječi izvirnik: simulaker laične filozofije; Oblast je z obdelovanjem odslikave resničnosti v množičnih občilih naredila simulaker resničnosti E ← lat. simulācrum 'upodobitev, kip, slika' iz simul 'obenem, hkrati'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
skríptSSKJ -a m (ȋ) rač. zaporedje ukazov v programskem jeziku, ki omogoča pravilno delovanje določenih programov, aplikacij: Skript napišemo le enkrat in ga pripnemo vsem predmetom, ki naj ga uporabljajo E ← agl. script 'besedilo, scenarij' ← lat. scrīptum 'pisanje, zapis'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
spirálaSSKJ -e ž (ȃ) vrsta preproste knjižne vezave: Zadnjič mi je prijatelj prinesel ozko podolgovato modro knjižico, zvezano s spiralo E ← frc. spirale iz srlat. spīrālis 'zavit' iz lat. spīra 'zavoj' ← gr. speĩra
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
stríja -e ž (ȋ) nav. mn. ozka proga na telesu kot posledica tanjšanja povrhnjice ali izgube elastičnosti kože: krema proti strijam; Za preprečevanje strij je pomembna zdrava prehrana, pri kateri vselej ohranjamo isto težo E ← nlat. stria < lat. 'brazda, žlebič'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
súbliminálni -a -o prid. (ȗ-ȃ) prikriti: Glasba vsebuje subliminalno sporočilo, ki ga nikdar ne bom zmožna doseči z besedami E ← agl. subliminal, prvotno '(skrit) pod pragom', iz (↑)sub... + tvor. od lat. līmen 'prag'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
škorpijónSSKJ -a m (ọ̑) 1. člov. kdor je rojen v astrološkem znamenju škorpijona: V drugi polovici leta boste samski škorpijoni spoznali osebo, ki bo imela pomembno mesto v vašem življenju 2. živ. avtomatska pištola, ki strelja zlasti v rafalih: škorpijon z dušilcem zvoka; Na vprašanje odvetnika, kako ve, da naj bi imel obtoženi v roki prav škorpijona, je pojasnil, da orožje pozna, in je pištolo celo narisal E ← nem. Skorpion < lat. scorpiō ← gr. skorpíos
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
ténderSSKJ -ja m (ẹ́) javni razpis, navadno za nakup ali odkup: mednarodni tender; Dela so dobili na lokalnem tenderju, na katerem je bilo več ponudb E ← agl. tender, prvotno 'predložiti ponudbo', ← srfrc. tendre 'ponuditi, prožiti' < lat. tendere 'raztegniti, napeti'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
terínaSSKJ -e ž (í) jed iz na drobno sesekljanih sestavin ali sestavin v slojih, navadno servirana v obliki rezin kot hladna predjed: gosja terina; Terino je narezala na kose in vsak kos na krožniku okrasila s svežim koprom in žličko lososovega kaviarja E ← frc. terrine 'lončena skleda' iz terrin 'lončen' < lat. terrenus iz terra 'zemlja'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
transliterácija -e ž (á) zapis črk določene pisave s črkami druge pisave; prečrkovanjeSSKJ: Pripravljalci knjige so zapis grških in rimskih imen prilagodili slovenski rabi, v oklepaju pa je navedena transliteracija izvirnika E ← nem. Transliteration, agl. transliteration iz (↑)trans… + tvor. od lat. littera 'črka'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
tranzícija -e ž (í) obdobje prehoda iz ene družbene ureditve v drugo, zlasti iz socializma v kapitalizem: država v tranziciji; Sistemske reforme in privatizacija doslej niso pripomogle h gospodarskemu oživljanju, kakor je bilo pričakovati na začetku tranzicije E ← agl. transition ← lat. trānsitiō 'prehod'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
triádaSSKJ -e [trijada] ž (ȃ) orientacijsko določeno triletno obdobje za preverjanje poteka in učinkovitosti pouka v devetletni osnovni šoli; triletje, triletka (1): prva triada; zadnja triada; S skupnim poučevanjem športnega pedagoga in razredne učiteljice bi v prvi in drugi triadi devetletke dosegli večjo varnost pri pouku športne vzgoje E ← nem. Triade ← lat. triās ← gr. triás 'trojnost, trojica' iz treĩs 'trije'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
trílaterálni -a -o prid. (ȋ-ȃ) ki je v zvezi s tremi stranmi; tristranskiSSKJ: trilateralno sodelovanje; Nagrajenec ima posebne zasluge za postavitev trilateralnega kontaktnega biroja na tromeji na Koroškem E ← agl., nem. trilateral ← lat. trilaterālis iz trēs 'trije' + tvor. od latus 'stran, bok'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
validírati -am dov. in nedov. (ȋ) potrditi ali dokazati skladnost česa z obstoječimi standardi, zahtevami: validirati metodo; Na razvojnem področju test obvladamo, vendar ga je treba še validirati, da bodo rezultati merodajni E ← nem. validieren ← frc. valider iz lat. validus 'močen, čvrst, veljaven'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
varikológ -a m, člov. (ọ̑) med. zdravnik specialist za varikologijo: priznani specialist varikolog; O vsem tem bi vam znal bolje svetovati varikolog – specialist za področje krčnih žil E iz lat. varix 'krčna žila' + gr. -logos iz (↑)lógos
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
viágra -e [vijagra] ž (ȃ) zdravilo, ki moškemu pomaga doseči erekcijo: jemati viagro; tabletka viagre; Viagro je mogoče uporabljati v različnih odmerkih, ki jih nujno določi zdravnik glede na klinično sliko moškega in stopnjo motnje E po imenu izdelka Viagra® (od 1998) ameriškega proizvajalca Pfizer k lat. vigor 'življenjska moč'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
videográm -a m (ȃ) 1. z videokamero napravljen posnetek zaporedja slik, podob s spremljajočim zvokom, namenjen nadaljnjemu predvajanju ali obdelavi; video1 (1), videoposnetek: predvajati videogram; razmnoževati videogram; Če je bil videogram zakonito izdan ali zakonito priobčen javnosti, trajajo pravice filmskega producenta 50 let od prve izdaje ali tiste prve priobčitve 2. medij, nosilec takega posnetka; video1 (2): Lahko knjižnice dajejo v najem videograme, na katerih jasno piše samo za zasebno uporabo? E ← agl. videogram iz lat. vidēre 'videti' + gr. grámma 'pisanje, črka'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
viktimizácija -e ž (á) 1. pravn. izpostavljanje žrtve kaznivega dejanja, diskriminacije dodatnim nevšečnostim: Za predlagatelje nove medijske zakonodaje je pomembno, da ne bi otroci ob tem, kar so že hudega izkusili, postali še predmet javnega prikazovanja in s tem dodatne viktimizacije 2. razglašanje koga za žrtev: ideologija viktimizacije; Živimo v kulturi viktimizacije; dobronamerni terapevti in socialni delavci, ki spodbujajo ljudi, da se oklepajo identitete žrtve, lahko povzročijo veliko škodo E ← agl. victimisation iz victim 'žrtev' ← lat. victima
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
viktimizírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. pravn. izpostavljati žrtev kaznivega dejanja, diskriminacije dodatnim nevšečnostim: Namigovanja in podtikanja, da so tudi ženske lahko nasilne, viktimizirajo žrtve in zamegljujejo realno dejstvo, da gre v primeru nasilja mož nad ženami za realno življenjsko ogroženost 2. razglašati koga za žrtev: Otroke kot žrtve tako viktimiziramo zato, ker so najbolj nemočne žrtve, in če so zlorabljeni, naj bodo kazni izjemno stroge E ← agl. victimize iz victim 'žrtev' ← lat. victima
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
viktimologíja -e ž (ȋ) veda o žrtvah kaznivih dejanj: Ukvarjal se je z raziskovanjem mladinske sociologije, mladoletnega prestopništva, viktimologije in zlorabe otrok ter nazadnje s problematiko otrokovih pravic E ← agl. victimology iz victim 'žrtev' ← lat. victima + tvor. od gr. lógos 'beseda, govor'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
víktor -ja m, živ. (ȋ) slovenska nagrada za medijske dosežke na področju popularne kulture: podeliti viktorje; viktor strokovne komisije; viktor za medijske dosežke; Podeljenih bo šest viktorjev popularnosti, osem strokovnih, dva za posebne dosežke in viktor za življenjsko delo E ← lat. victor 'zmagovalec'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
vinjétaSSKJ -e ž (ẹ̑) nalepka za vozilo, ki dokazuje plačilo cestnine: avtocestna vinjeta; letna vinjeta; uvedba vinjet; Na vprašanje novinarjev, ali morda razmišljajo o vinjetah za krajši čas, je odvrnil, da se mu cene vinjet zdijo zelo ugodne E ← nem. Vignette, prvotno 'listek z ornamentom in podatki' < 'okras, ornament v knjigi' ← frc. vignette iz vigne 'vinska trta' ← lat. vīnea
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
vintage -- cit. [víntič] v prid. rabi (ȋ) ki se nanaša na izbrana kakovostna oblačila, navadno starejša od dvajset let: vintage obleka in obleka vintage; Modni oblikovalci so modo devetdesetih let omehčali z različnimi retro in vintage trendi E ← agl. vintage, prvotno 'letnik vina' < 'vinska trgatev' ← stfrc. vendage < lat. vīndēmia iz (↑)víno + tvor. od dēmere 'sne(ma)ti, jemati s česa'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
virtuálenSSKJ -lna -o prid. (ȃ) ki je, deluje, poteka v računalniškem okolju ali na internetu in posnema resničnost: virtualni sprehod po muzeju; virtualni svet; virtualna pisarna; virtualno življenje; Njegov grob bo v celoti virtualen, kar pomeni, da ga bodo hodili ob prvem novembru in rojstnem dnevu obiskovat na internet E ← agl. virtual ← srlat. virtuālis 'mogoč' iz lat. virtus 'vrlina, krepost, junaštvo'virtuálna reálnost -e -i ž (ȃ, ȃ)
posnemanje stvarnega okolja z računalniškimi napravami; navidezna resničnost, virtualna resničnost: svet virtualne realnosti; Večina živi na asfaltnih poljih mest in raztegujočih se predmestij in v virtualnih realnostih interneta išče zabavo, zaslužek, znanje in sočloveka
virtuálna resníčnost -e -i ž (ȃ, ī)
posnemanje stvarnega okolja z računalniškimi napravami; navidezna resničnost, virtualna realnost: ustvarjanje virtualne resničnosti; Cilj virtualne resničnosti je preslepiti naše čute, da imajo pred seboj realnost, čeprav je nimajo
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
vlát -í ž (ȃ) nar. prekmursko lat m: odtrgati vlat / krmiti z vlatmi s (koruznimi) storži
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
zbíti zbíjem dov., zbìl (í ȋ) - 1. s tolčenjem, udarjanjem narediti, da so zlasti leseni deli tesno skupaj, povezani: zbiti bruna, deske; zbiti z lesenimi klini, žeblji
// na tak način narediti, izdelati: zbiti oder, okvir, splav; iz desk zbiti mizo - 2. s tolčenjem, udarjanjem narediti kaj gosto, trdno: zbiti ilovico za tla; zbiti sneg z lopato / dež je zbil zemljo
// ekspr. narediti, da pride na določeno mesto veliko elementov česa: stavec je vrste preveč zbil / zbiti besedilo - 3. s silo, močnimi udarci odstraniti s česa: zbiti komu klobuk z glave; s kamnom zbiti veverico z drevesa / ploha je zbila cvetje s kostanjev / z enim zamahom ga je zbil na tla podrl
// ekspr. voznik je zbil kolesarja, pešca zadel in poškodoval - 4. ekspr. znižati: zbiti vročino z zdravili / zbiti ceno
- 5. ekspr. zelo utruditi: dolga pot ga je zbila; človek se z napornim delom zbije
● ekspr. fantje so ga zbili, da je obležal nezavesten pretepli; pog. zaletel se je in zbil avtomobil zelo poškodoval; ekspr. zbiti sovražnikovo letalo sestreliti; redko ljudi so zbili v živinske vagone stlačili, strpali; redko toča je zbila žito pobila
♦ igr., šport. zbiti nasprotnikovo kroglo z metom krogle jo odstraniti
zbít -a -o: zbit sneg; članek se težko bere, ker je preveč zbit; hiša iz zbite ilovice; zbita zemlja; nahitro zbito ležišče; biti zbit od napornega dela, hoje
● pog. zbit kot turška fana zelo
♦ agr. zbit klas, lat klas, lat, ki ima zrna razvrščena brez presledkov; obrt. zbita obutev obutev, pri kateri je podplat pritrjen z lesenimi žebljički; prim. izbiti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
žížula -e ž (ȋ) sredozemsko drevo s svetlozelenimi suličastimi usnjatimi listi ali njegov jajčast koščičasti sad rdeče barve; kitajski datelj: sadika žižule; Zaradi velike vsebnosti vitamina C poznavalci žižul njihovo uživanje priporočajo pri prehladih ali celo pri nespečnosti E = hrv. žȉžula ← ben. it. zizzola = it. giùggiolo ← lat. zizyphu(m) ← gr. zízyphon
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.