Zanima me, ali je v tožilniku pravilna oblika mol ali mola (npr. največji dovoljeni ulov za mol/mola). Čeprav se mola sliši nenavadno, se mi zdi pravilno. Gre tu morda za problem živosti in neživosti:
Nekaj virov, v katerih je v tožilniku uporabljena oblika mola: – zbiranje podatkov za mola – (gre) morda za mola – ocena stanja za mola
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
Ali je modrulj dopustno ime za vrsto Prionace glauca (ki se sicer uradno po slov. imenuj sinji morski pes) ali gre za hrvatizem?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
Kako pisati ime novega britanskega kralja. Zakaj Karel in ne Charles, kot smo ga poznali do zdaj?
Ker je novi kralj Karel, se dilema nadaljuje: kako bomo imenovali njegovo ženo, Camillo, ko bo ta okronana? Bomo tudi njeno ime slovenili? In kako?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
Zanima me podrobnejša etimološka razlaga slovenskega toponima Tičnica. Moje dosedanje poizvedovanje me je pripeljalo le do splošnejših razlag kot npr. ptičnica in podobno. Zanima me tudi ali obstoječi toponim torej kaže na poimenovanje takšnega toponima v mlajšem času oz. ga je moč časovno ožje umestiti.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
Med pisanjem elektronskega sporočila v brskalniku v okolju Windows mi je sistem moj zapis besede Bretanja podčrtal z rdečo in predlagal zapis Bretanija. Sem preveril s Franom in je dal prav meni. A vendarle - domnevam, da si Google ali pa Microsoft črkovalnika za slovenščino nista sama izmislila, pač pa ga tako ali drugače dobila iz slovenskih logov, kar pomeni, da ima kdo pri nas drugačno mnenje kot Fran. Na Gigafidi ima (pravilna) Bretanja sicer 461 konkordanc, (napačna?) Bretanija pa tudi kar 252.
Kaj menite? Bi kazalo dopustiti obojno rabo? Po moje bi bila pisava Bretanija celo bolj skladna s sistemom slovenskega jezika, saj se imena držav in pokrajin pogosto končujejo na -ija, tudi tiste, ki se v izvirniku končujejo na -nja (kot Sardegna = Sardinija). Kaže, da je Bretanja (Bretagne) tu izjema.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
Dandanašnji je vsevprek v uporabi izraz intervencija. Po mojem je to 100 % hrvaški izraz. Slovensko bi morali napisati intervenca po zgledu: urgenca, konferenca, referenca itd. Po vzorcu intervencije bi morali napisati tudi urgencija, konferencija itd. Kaj menite o tem?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
Zanima me, kako se pravilno piše: bloger ali blogar?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
Kako je pravilno: ex-tempore, ex tempore, extempore ali ekstempore? Vem, kaj pravi pravopis, ampak raba je pa vse prej kot enotna.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
Kakšen je izvor pomena glagola opetnajstiti?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
Mislim, da je pravilno:
Prosim za vaše mnenje.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
Pogosto naletimo na rabo pridevnika afekten, ki pa ne ustreza slovarski rešitvi afektiven. Zanima me, zakaj prvi primer ni ustrezen? Ali je v neskladju s kakšnim besedotvornim načelom?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
Zanima me, kateri izraz je pravilen oz. ga lahko uporabimo v strokovnem besedilu, delikvent ali delinkvent v smislu npr. 'mladoletnega prestopnika'? V SSKJ oz. Pravopisu je kot pravilen zapisan samo izraz delinkvent (v pomenu prestopnik), vendar najdem tudi pogosto rabo izraza delikvent (preverjeno na Gigafidi) v strokovnih, leposlovnih in drugih objavljenih besedilih. Kaj je torej pravilno in dovoljeno uporabljati, izraz delinkvent, delikvent ali celo oba omenjena izraza?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
Zanima me, kaj je strokovna utemeljitev odločitve za zgornja zapisa (in enako tudi volivec, usesti, itd.), ki sta mi kot govorcu mariborske slovenščine nepričakovana, saj bi glede na izgovorjavo v svojem in drugih narečjih pričakoval zapisa "glodalec" in "vkraden".
Slovenski pravopis je na splošno zelo dobro konstruiran tako, da lahko govorci vseh narečij konsistentno preberemo zapisano besedo v svojem narečju oz. govoru.
Zapisa "glodavec" in "ukraden" kršita to pričakovanje. V narečjih, kjer v izgovorjavi razlikujejo priponi -lec in -vec, se reče glodalec, ne glodavec. V narečjih, kjer v izgovorjavi razlikujejo začetni v- in u- pred soglasniki, rečejo vkraden (ali fkraden), ne ukraden.
So to sploh merila, ki se zares upoštevajo pri izbiri pravilnega zapisa? Če so, zakaj je v teh primerih prišlo do odstopa?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
Ali se za primerjavo v slovenščini lahko piše krajšava vs. (lat. versus)? Če ne, kaj je slovenska ustreznica?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
Že dlje časa razmišljam o pogosto rabljeni besedi partnerstvo.
Predvidevam, da njena raba v slovenskem jeziku ni sporna, vendar si jaz vseeno želim preveriti, če se besedo da nadomestiti s kakšno drugo besedo z bolj slovenski korenom.
Veliko bi mi pomenilo, če bi lahko izvedela koren te besede ter njen nastanek.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
Zanima me izvor in pomen priimka Merše. Najstarejši zapis tega priimka sem našel na enem dokumentu iz leta 1499 z območja Kamnika. Eden od podpisnikov dokumeta je bil "Märsche zu Goditsch". Iz najstarejših dosegljivih matičnih knjig župnije Vodice pri Ljubljani je tudi razvidno, da je bilo na začetku 17. st. na tem območju več družin s tem priimkom. Kaj več mi ni znanega.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
Prosim za pojasnilo o izvoru in pomenu priimka Arh. Gre za rodbinski priimek, ki je nastal iz krstnega (osebnega) imena Heinrich?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
Zanima me izvor priimka Pal.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
Zanima me izvor priimka Pangeršič.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
V odgovoru na vprašanje »Kakšna je razlika med »avtentičen« in »avtenticiran«?«, sem v dilemi kateri izraz je pravilen oziroma kakšna je razlika.
Torej v 1. primeru avtentifikacijski v 2. primeru pa je avtentikacijski.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
Ob odgovoru na vprašanje Kakšna je razlika med »avtentičen« in »avtenticiran«? sem v dilemi, kateri izraz je pravilen/naj uporabim oziroma kakšna je razlika.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
Je človek z disleksijo disleksik ali dislektik?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
Vem, da se pogorje oz. pokrajino imenuje Kočevski rog, saj gre v tem primeru za nenaselbinsko zemljepisno ime. Sem pa na blogu enega lektorskega podjetja presenečena ugotovila, naj bi obstajal tudi zaselek z istim imenom, vendar drugačnim zapisom – torej Kočevski Rog. Sklicevali so se na Slovenski pravopis 2001. Ker živim v neposredni bližini Kočevskega roga lahko z gotovostjo trdim, da tu ne obstaja Kočevski Rog. Zanima me, iz katerih podatkov ste (so) izhajali, ko se je pisalo SP leta 2001 (v prejšnji verziji SP zapisa Kočevski Rog ni) oz. kje naj bi se nahajal zaselek Kočevski Rog?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
Se v naslednjih primerih nemški oziroma ogrsko-hrvaški piše z malo ali veliko začetnico?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
Od kod izvirajo priimki Trdan, Pahulje, Dejak, Kocjan, Pintar in Vovk in kaj pomenijo?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
Dogovarjam se za izdajo knjige kitajskih pravljic in me zanima, kakšne so uradne smernice glede latinizacije kitajskih pismenk v slovenščini. Namreč, kot sem seznanjena, se v slovenščini do sedaj ni priznavalo uradne, s strani LR Kitajske, določene transkripcije imenovane pinyin in se je latiniziralo po principu »piši kao što govoriš«, s čimer pa se sama ne morem strinjati, ker obstaja uradna verzija in bi se jo moralo po mojem mnenju spoštovati. Zato vljudno prosim za vaše stališče oziroma informacijo, ali se je na tem področju že kaj spremenilo.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
Lahko obrazložite ustreznost zapisa Proteusova nagrada, kot ga uporabljajo biologi, saj po mojem ne ustreza pravopisnemu pravilu o zapisovanju nagrad.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
Kako sklanjamo ime Arne: Arne Arneja ali lahko tudi Arne Arneta?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
Kako pravilno slovenimo ime največjega rimskega mesta na ozemlju Slovenije? Menim, da Petoviona (lat. Poetovio). V medijih namreč mnogokrat zasledim tudi obliko Poetoviona. Prav tako me zanima, kako sklanjamo besedi Poetovio in Petoviona in katerega spola sta (v rimskem Poetoviu, v rimski Petovioni).
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
Učili smo se, da se imena vladarjev, papežev in svetnikov poslovenijo. Tako imamo Elizabeto II., Franca Jožefa I., Benedikta XVI., sv. Martina, sv. Jožefa itd. Do nedavnega pa smo imeli Juana Carlosa I. (ne pa Janeza Karla I.), ki ga je nasledil Filip VI. Tudi za odcepljeni otok se govori, da je tam prestolonaslednik Charles (in ne Karel). Zanima me, kakšno mnenje imate glede slovenjenja novorazglašenih svetnikov, ki imajo rahlo eksotična imena oziroma so bili znani s tujim imenom že pred beatifikacijo ali kanonizacijo, kot npr. sv. John Henry/Janez Henrik Newman, sv Juan Diego/Janez Didak Cuauhtlatoatzin, sv. Charbel/Šarbel Makhlouf in sv. Patrick/Patrik/Patricij.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
Zanima me, kakšna bi bila pravilna oblika pridevnika, tvorjenega iz lat. imena eruca (po domače rukvica).
Eruški in torej eruška kislina (ki bi ji po domače rekli lahko rukvična kislina)?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
Zakaj je pravilno evangelski odlomek (ali evangelski sveti) in ne evangelijski odlomek (evangelijski sveti)?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
Pišem Vam z vprašanjem, povezanim s Slovarjem slovenskega knjižnega jezika.
Pred kratkim sem se prvič spoznal z besedo "hranivo", ki je naravni govorci jezika ne uporabljamo, zakaj beseda je umetnega izvora in nekako ne odgovarja načelom glasoslovja slovenskega jezika. Zato Vas na tem mestu vljudno prosim, da mi razložite, na podlagi katerih virov ste se odločili, da to besedo uvrstite v besednjak slovenskega jezika. Verjamem, da se kot raziskovalka slovenskega jezika zavedate, da se jezika ne ustvarja, temveč se sledi njegovi notranji naravi in spremembam, ki se v jeziku dogodijo naravno. Ker beseda "hranivo" v naravnem besednjaku nima svojega mesta, ni odgovorno in spoštljivo do govorcev jezika, da to umetno besedo uvrstite v slovar slovenskega knjižnega knjižnega jezika.
Skladno z tem me prav tako zanima, zakaj se beseda "glodavci" črkuje glodavci, ko pa po besedotvornem preverjanju lahko ugotovimo, da bi reč, ki gloda poimenovali glodalo in ne glodavo. Tako živali, ki glodajo, niso glodavci, temveč glodalci.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.