ležati nedov., F
54,
abnoctare, po nozhi s'vunai
leẛhati;
acclinis, kar nisku
leshy, je enumalu perpognênu;
adjacere, poleg, ali bliẛu
leẛhati, tik
leẛhati, raven
leshati;
aegrotans, bolán
leẛhati;
alvus, trébuh, kir zhéva
leṡhè;
circunjacere, okuli
leṡhati, oblezhi;
jaceo, -ere, leṡhati;
mutulus, -li, tudi tá hlod, ali kamen v'ṡydi, na katerim tramovi
leṡhè;
praesidarius, -a, -um, ty voiṡzhaki, kateri v'eni brambi
leṡhè;
procubare, delezh od kampiṡzha
leṡhati inu vahtati;
quod ex me est, kolikar na meni
leṡhy;
sagina, ſedlu, na katerim tá butora
leṡhy;
scrotum, -ti, ſrama moſhnize, ali modi, v'katerih jaiza
leṡhè
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
lupinica ž, F
4,
apices, ſhpize na roshnih
lupinizah;
folliculi seminum, koṡize, ali
lupinize ſléharne raſtine, ali ṡeliṡzha, v'katerih tú ſéme raſte, ali leṡhy;
siliquari, luṡzhinize, ali
lupinize dobivati;
theca, tá
lupiniza, v'kateri tú ſerze v'klaſſji leṡhy
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
butora2 ž, F
5,
imponere onus in aliquem, enimu eno
butoro, ali teṡhavo naloṡhiti;
onus, butora, tovor, teṡhava;
sagina, ſedlu, na katerim tá
butora leṡhy;
sagma, -tis, tá
butora tega oſla. Lev:15;
sarcina, -ae, tovor, ali
butora, en punkil, ali zula teh popotnih
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
cegel m, F
17,
adagia sunt: zégil pere, vodó mlati;
ambrices, ſtreſhni
zégil, ta ravni;
cataplasma, flaiſhter, s'kamenîa, ali
zégla;
frustra conari, vodó mlatiti,
zegel prati;
imbrex, -cis, tudi en ṡhlibat
zégel, ali votel
zégel;
imbricare, ṡhlibate
zégle délati, ali s'takeſhnimi pokrivati;
imbricatim, po podobi takeſhniga
zégla;
imbricatus, -a, -um, na polovizo okrogel, ali kakòr en ſhlibati
zégel ſturjen;
later, -ris, en
zeigel;
lateritius, -a, -um, zeiglaſt, ali
s'zeigla ſturjen;
pavimentum lateritium, is
zegla yṡterleh;
rudetum, -ti, meiſtu, na katerem doſti ſtariga
zégla, inu kamenîa resbytiga leṡhy;
rudus, -deris, ſhuta od ſtarih ṡydou podertih, koṡzi
zégla, ali kamenîa;
tectum imbricatum, ſtreha is ṡhlibatiga
zégla;
tegula, -ae, zeigil;
Z. Ordinarie loco C. in hoc Idiomate ponitur: ut zegu, zhebella
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: cegel m, later. zegl, oppêka
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
daleč prisl., F
11,
abstare, od
dalezh ſtati;
allucinor, tudi s'fliſsom gledati, od
dalezh viditi;
cominus, et eminus, od bliẛi, inu od
dalezh;
diſsitus, -a, -um, v'dalnih kraih, kar od naṡ
dalezh leṡhy;
eminus, od
dalezh, ali od daile;
eo usque, noter do tam, taku
dalezh, noter do letu;
longinquus, -a, -um, dalezhn, ali
dalezh;
patescere, ſe reṡproſtraniti, ṡazheti od
dalezh ṡnan biti;
perlongè, dalezh od leti;
perlonginquus, -a, -um, ſylnu dalezhen, cilú od
dalezh;
prostare, od
dalezh ſtati;
prim. deleč
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
daljen prid., diſsitus, -a, -um, v'dalnih krajih, kar od naṡ dalezh leṡhy
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
deleč prisl., F
26,
amplè, delezh, ſhiroku;
diſsitus, -a, -um, v'dalnih kraih, kar od naṡ dalezh leṡhy, ali je
delezh poſtavlenu;
distans, enu meiſtu
delezh od tega druṡiga;
distare multum, delezh biti, prózh biti, cilú
delezh biti;
elongare, delezh poſtaviti, odſtopiti, ṡavleizhi;
intantum, tolikain, taku
delezh;
longè, delezh;
magna distantia, delezh naroṡen;
mediterraneus, -a, -um, ſerd
[!] ṡemlè,
delezh od morja leṡhezh;
myops, myopis, myopes, kratkiga pogleda od mladoſti, kateri ne vidi
delezh;
non procul hinc, nikár
delezh od tód;
orizon, vel Horizon, pogledauṡki: druṡiga nei kakòr ena ravniza ṡemlè, ali Nebá: taku
delezh, kakòr
delezh ſe more viditi, ali doſezhi;
percrebrescere, percrebere, percrebuere, delez[h] reṡglaſſiti, povſód oṡnaniti;
porricere, delezh vrézhi;
procubare, delezh od kampiṡzha leṡhati inu vahtati;
procul, delezh, od
delezh;
projectus, -a, -um, delezh verṡhen, tiá prózh verṡhen;
quatenus, dokle, kakú
delézh, dokler;
quosque, taku dolgu, kakú
delezh, noter doklè;
relegare, delezh prózh poſlati, v'ptuje deṡhele perſoditi;
sepositus, -a, -um, delezh prózh poſtavlen, odloṡhen;
Sirmium, -ÿ, enu méſtu dulne vogarṡke deṡhele, nikar
delezh od te tekozhe vodè Save;
vitis brachiata, delezh reſtavlena vinṡka terta
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dete s, F
14,
adoptio, adoptatio, isvolenîe, gori vsètje na meiſti
deteta;
caeson, ṡréṡanu
déte s'materniga telleſſa;
cliens, od rihtarja, ali eniga Goſpuda v'brambo vṡèt, ṡavétnu
deite;
fasenninae, ſo to péſmi, katere Ama poye, de
deite ṡaſpy;
infans, -tis, mlad otrok, ali
déte;
loci, -orum, materniza, v'kateri ſe tú
déte gori darṡhy v'maternim telleſſi;
obvagire, ſe krégati, ali jokati, kakòr enu mladu
déte;
phtorium, -rÿ, vſakatera arznia, s'katero ty arzati tú mertvu
déte is maternize vunkai ſeṡhenó;
primipara, -ae, katera tú pervu
deite rody;
proles, -lis, deite, otrok, rood;
puer, -ris, enu
déte: tudi en hlapiz, ali ſluṡhabnik;
puerascere, vekſhe ter vekſhe
déte perhajati;
puerpera, -ae, otrozhinza, katera s'nou enu
déte rody;
secundae, -arum, vel secundinae, -arum, ſraizhiza, ali loṡha, v'kateri tú
déte v'maternim telleſſi leṡhy
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
drevje s, F
42,
abnodare, drevje kleſtiti;
arbustum, en vert
s'drevjam ṡaſajen;
bryon, mah na
drevju;
calamita, te ṡelene ṡhabize na
drevji;
castrare arbores, drevje zhiſtiti, okleſtiti;
daphnon, en vert s'lorberṡkim
drevjom;
folia arborum, lyſtje od
drevja;
gummi, guma ſmola na
drevji;
julus, zveit na verbah, mazhize, pavola, katera od
drevja doli lety;
lachrymula, ſolṡiza: tudi ſmola na
drevji: tudi ta koṡhiza, v'kateri leṡhy tú ſéme ſléherniga ṡeliṡzha;
oculi arborum, popki na
drevji;
panis arboris, goba na
drevju;
spinifer, tú ternaſtu
drevje;
viridarium, -rÿ, en luṡhten, ṡelen,
s'drevjam naſajen vert
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
grenek prid., F
13,
absynthum, -ÿ, pelen, ali pelin,
grenku seliszhe;
aloë, enu ternaſtu ẛeliszhe,
s'grenkim ẛonftom;
buprestis, enu ẛeliṡzhe
grenku ẛhenofu podobnu, divji ohraut;
calathiana, ena plava jeſſenska rosha
s'grenkim korenîam;
centauria, enu
grenku ṡeliszhe, ali roṡhize, tavṡhent roṡhize;
cerasa Caeciliana, hoſtne kiſſile, ali
grenke zhréſhnîe;
colloquintiola, grenku ṡeliṡzhe s'ardezhim ſadom. 2.Reg:2;
inamarescere, grenyti,
grenku perhajati;
lepton, tavṡhent roṡhize, enu
grenku ṡeliṡzhe;
myrrha, -ae, myra,
grenku ṡeliṡzhe;
picris, -cris, ena ſorta
grenke ſalate, ali divje cikorie, radizh;
ruta, -ae, ruhtiza, ṡelenu
grenku ṡeliṡzhe;
seselis, -lis, ṡeliṡzhe ... ima en mozhan ṡhtor, inu eno kronizo okuli, kakòr janeṡ, v'kateri leṡhy tú dolgu inu voglatu ſéme,
grenku kakòr imber;
prim. grenjak
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
kamenje s, F
23,
ansae ferreae, ṡheléṡne ṡvèẛe, s'katerimi ſe tú
kamenîe v'kup vṡame;
attae, -arum, ſhpizaſtu
kamenîe, ſhibre;
callitriche, -ches, callitrix, prúh, ali jama ẛa
kamenîe lamati;
cataplasma, flaiſhter,
s'kamenîa, ali zégla;
chodchod, ṡhlahtnu
kamenîe;
deformata in lapidibus, na
kamenîe popiſſana: 2.Cor:ṡ;
elapidare, kamenîe ſtreibiti, pobrati, vun vreizhi;
elevare lapides, po
kamenîe poſsegati, inu vsdigovati;
lapidatio, s'kamenîam poſſipanîe;
lapidatus, s'kamenîam poſſút;
maceria, -ae, vel maceries, -ei, en ſúh ṡyd, graja
s'kamenîa ſturjena;
illedere saxis, na
kamenîe tarzhiti;
lapidare, s'kamenîam poſſipati, poſſuti, kamenovati;
lapidator, kateri
s'kamenîam poſſiple, ali luzha;
latomus, -mi, kateri
kamenîe lama, ali ſeika;
oniscus, -ci, praſizhiza ſiva ... ſe naide pod léſſam, ali pod
kaminîam kir je faihtnu;
rudetum, -ti, meiſtu, na katerim doſti ſtariga zégla, inu
kamenîa resbytiga leṡhy;
rudus, -deris, ſhuta od ſtarih ṡydou podertih, koṡzi zégla, ali
kamenîa;
saxatiles pisces, ribe v'mei
kaminîam lovlene;
saxifragium, -gÿ, vel saxifraga, -ae, enu ṡeliṡzhe, kateru je kiſſilu, per murju v'mei
kaminîam raſte;
saxosus, -a, -um, kameniten, poln
kamenîa;
suffrenatio, mozhnu
s'kamenîam veṡanîe v'kupai v'enim ṡydi;
viam lapidibus sternere, poot
s'kamenîam poflaiṡhtrati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
klas m, F
8,
centigranum, en
kláṡ ẛhita s'ſtú ẛerni;
culmus, klaṡ, bil, bilka, biliza, ſteblu;
inspicare, v'viṡhi eniga
klaſſú, kei kai ṡhpizhiti, ali oṡhpizhiti;
loba, -ae, en
klas, kakòr na arṡhi inu takeſhnimu ſjanîu;
spica, -ae, ṡhitni
klaṡ, klaſſovje;
spica mutica, en
kláṡ pres yṡhýz, ali luṡzhyn;
theca, tá lupiniza, v'kateri tú ſerze
v'klaſſji leṡhy;
urruncum, -ci, ſtoklaſſa v'ṡhiti: tú ſpudnîe ṡarnze
v'klaſſi per bilki
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
kolikor vez., F
3,
inquantum, kolikar;
quod ex me est, kolikar na meni leṡhy;
quotquot sunt, kulikar yh je
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
kozica3 ž, folliculi seminum, koṡize, ali lupinize ſléharne raſtine, ali ṡeliṡzha, v'katerih tú ſéme raſte, ali leṡhy
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
kožica ž, F
18,
albegnina, mréna na ozheſſi, ta
koṡhiza, katera ṡadershuje tá pogled;
aluta, -ae, jerih, jerihovina, ṡhamiṡh leder, mehka
koṡhiza;
ciccum, ena tenka
koṡhiza v'margaranah v'mei ẛarnîam;
cuticula, koṡhiza;
diaphonia, reṡhtimnoſt, tá
koṡhiza, ali mréṡhiza, katera obiſti od ſerza, inu pluzh lozhi;
duracinus, -a, -um, ſléherni ſad, kateri ima terdo
koṡhizo;
lachrymula, ſolṡiza: tudi ſmola na drevji: tudi ta
koṡhiza, v'kateri leṡhy tú ſéme ſléherniga ṡeliṡzha;
menix, koṡhiza nar blishnîa moṡhjani;
nuclei toga, koshiza na jederzi, ali ṡernzi;
pellicula, -lae, koṡhiza, mréniza;
pelliculare, s'eno
koṡhizo prevleizhi;
pistacium, -cÿ, en ſad kakòr léſhniki s'ṡeleno
koṡhizo;
praeputium, -tÿ, ta preidnîa
koṡhiza na moṡhkim meſſei;
rhagoides, koṡhiza ozheſſa okuli ṡarkla;
suffrago, -nis, tá ṡadnîa
koṡhiza na gleiṡhnih;
suffusio, -onis, ena mreina, ali
koṡhiza;
thali, -orum, te
koshize okuli zhebula;
vagina, tá
koṡhiza okuli klaſja kadar vunkai ſe kaṡhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
kraj1 m, F
59,
aliò versum, v'en drugi
krai;
alterutrinquè, od obéh
kraju, ali ſtrany;
anceps mucro, mezh na obéh
kraih oſter;
bipatens, na dveih
kraih, ali meiſtih odpert;
convena, -ae, is mnogih
kraju ali deṡhèl;
diſsitus, -a, -um, v'dalnih
kraih, kar od naṡ dalezh leṡhy;
extremus, tá ṡadnî, ali tá na
kraju;
fines, pokraine,
kraji;
fori, -orum, jamizhi, ali
kraji na nyvi;
ididem, od tajſtiga
kraja, ali meiſta;
indigena, en deṡhelṡki zhlovik, en domazhi v'enim drugim
kraju rojen;
jugeratim, po
kraih en dán ṡoranîa, ali raly;
jugerum, -ri, oranie, ali en
krai nyve, kar more en par vollú en dan s'orati, plâsa;
labrum, vel labium, verh ali
krai oṡgorai ſléherne poſſode;
lacinia, -ae, falda, pleh, ali
krai gvanta, reſtergan gvant;
limborarius, -rÿ, tá kateri
kraje ſukna, ali pleh na ſuknîe, ali gvante perſhiva,
krajeu gvanta ṡhtikar;
marginatus, -a, -um, kar ima velike
kraje;
nullibi, nigdèr, v'obenim
kraju;
ora, -ae, ene ſléherne rizhy
krai ali konez,
kraji gvanta, deṡhele, vodè;
permeare, pretezhi, prevandrati, is eniga
kraja v'tá drugi preiti;
porca, -ae, tudi en
krai na nyvi;
riparius, -a, -um, kateri na
kraji prebiva;
quaquaversum, na vſe
kraje, ſtrany;
septentrio, -onis, krai pruti pulnozhy;
sesquijugerum, tolikain
kraja nyve, kar ſe more en dán ṡorati, inu pul dnè, tú je puldrugi dán;
tractus, -tus, krai, okoliza:
in hoc tractu, v'letem
kraju;
versari, pogoſtu v'enim
kraju prebivati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ladelc m, F
4,
cypselus, -li, tudi
ladelz ene ṡhkrinîe;
foruli, -orum, ladilzi;
pala annuli, ladelz na parſtani, v'katerim kamen leṡhy;
valvulus, -li, ladelz
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
loža ž, secundae, -arum, vel secundinae, -arum, ſraizhiza, ali
loṡha, v'kateri tú déte v'materinim telleſſi leṡhy
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
materin prid., F
15,
avunculus, vujiz,
materin brát
[str. 35b ];
avunculus, vujiz,
materin brát
[str. 236b ];
avus, dide, ozhetou, ali
materin ozha
[str. 30b ];
avus, dide, ozhetou, ali
materin ozha
[str. 236a ];
bithymum, en mèd s'dvoih roſh ſturjen, s'béle inu zhirne
materine duſhize;
halus, -li, enu ṡeliṡzhe s'perjam dobri miſli podobnu, s'zveitjam pak
materini duſhizi, laṡhki ali vertni;
hymen, tá peizhiza, v'kateri je otrok
v'materinim telleſi ṡavyt;
in gremio matris, na
materim krili;
linia materna, verſta
materine shlahte, ali rodá;
materna linea, materina ṡhlahta;
matertera, teta,
materina ſeſtra
[str. 133a ];
matertera, teta,
materina sestra
[str. 237a ];
secundae, -arum, vel secundina, -arum, ſraizhiza, ali loṡha, v'kateri tú déta
v'materinim telleſſi leṡhy;
sinus, -us, narozhai,
materinu krilu, nédarje;
uter, -ris, vel uterus, -ri, materinu tellú, ali trébuh, ali materniza
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
priložen prid., F
6,
addictus, -a, -um, perloshen;
congrua tempora, perloṡhni zhaſſi;
diverticulum, -li, ena oſtaria na pooti
perloṡhna;
insidens, ut insidens cura, perloṡhna ṡkarb, katera vſeskuṡi na miſli leṡhy;
opportunus, -a, -um, perloṡhen, v'pravim zhaſſu, pryeten;
peroportunus, -a, -um, cilú dobru
perloṡhin, inu leshèzhi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
prstan m, F
6,
annularis digitus, parſt ẛa
perſtan;
annulus, perſtan;
condalium, ena ſorta
perſtana, zir teh perſtou;
manus tornatilis, rokè kakòr ṡlati
perſtani;
pala, -ae, lopata, lopár, ta truṡhiza na
parſtani, v'kateri je tá ṡhlahtni kamen;
pala annuli, ladelz na
parſtani, v'katerim kamen leṡhy
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
rastina ž, folliculi seminum, koṡize, ali lupinize ſléharne
raſtine, ali seliṡhzha, v'katerih tú ſéme raſte, ali leṡhy
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
razbit del., F
6,
collisus, reṡbyt, reſtrupan;
diruptus, -a, -um, reṡbyt, reſpozhen, podert;
fractus, -a, -um, reṡbyt;
infractus, -a, -um, napozhen,
reṡbyt: tudi ne preſtraſhen;
perfractus, -a, -um, prelomnîen,
reṡbyt;
rudetum, -ti, meiſtu, na katerim doſti ſtariga zégla, inu kamenîa
resbytiga leṡhy
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
sedlo1 s, F
6,
clitella, tovorniṡhku
ſedlu;
ephippium, enu
ſedlu;
epiphippium, ṡhkelle na
ſedli;
sagina, ſedlu, na katerim tá butora leṡhy;
sagma, ſedlu;
sella, -ae, ſedlu, ſtol, klóp
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
seme s, F
29,
amonium, enu
ſéme;
confectio, en zuker, ali Confect od
ſémena, inu ſadú;
consemineus, conseminalis, s'mnogoterim
ſemenom obſyan;
labrum venereum, ṡzhetice, veliku ṡeliṡzhe, s'kateriga ṡhtiglizi radi
ſéme ṡbirajo;
lachrymula, ſolṡiza: tudi ſmola na drevji: tudi ta koṡhiza, v'kateri leṡhy tú
ſéme ſléherniga ṡeliṡzha;
ordinaria semina, ſémena po rèdu ſajena, ſporeden;
papaver, -ris, makovu
ſéme;
semen, ſéme;
urica, -ae, arja, kateri ṡhiti ṡhkodi, ena ſlabúſt na
ſémeni, ali na ṡerny, de ne pleini
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
solzica ž, lachrymula, ſolṡiza: tudi ſmola na drevji: tudi ta koṡhiza, v'kateri leṡhy tú ſéme ſléherniga ṡeliṡzha
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
srajčica ž, secundae, -arum, vel secundiae, -arum, ſraizhiza, ali loṡha, v'kateri tú déte v'materinim telleſſi leṡhy
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
trebuh m, F
24,
alvinus, -a, -um, trebuha boléẛen;
alvus navis, ladje
trebuh;
colica, v'trébuhu, ali v'zhevah griṡenîe, dertje;
corbitare, v'trébuh metati, nakladati;
pronus in ventrem, tá kateri na
trebuhu leṡhy;
reptare, plaṡiti, po
trebuhi leiſti;
venter, -tris, trébuh, vamp, ṡhelodez
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
udarjen1 del., F
12,
clinicus, od Boṡhyga ṡhlaka
vdarjen, kateri na poſtili leṡhy;
feriendus, -a, -um, kateri ima biti
vdarjen;
fulmine ictus, od gruma
vdarjen;
ictus, -a, -um, ẛadiven,
vdarjen;
paralyticus, -a, -um, od Boṡhyga ṡhlaka
vdarjen;
percuſsus, -a, -um, vdarjen, byen;
pulsus, -a, -um, vel pulsatus, -a, -um, gonen, pahán,
vdarjen;
repercuſsus, -a, -um, ṡupèt
vdarjen, naṡai
vdarjen;
signaculum, -li, en gori
vdarjen pezhat;
syderatio, udi od Boṡhyga ṡhlaka
vdarjeni;
verberatus, -a, -um, vdarjen, otepen, byen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
v'znak (vznak) prisl., F
11, I.
resupinare, vṡnák lèzhi, ali leṡhati, ṡupèt
vṡnák lèzhi;
retrò, odṡád, odṡadai,
vṡnák;
retrosus, vel retrosum, ritenṡki, naṡai,
vṡnák;
supinare, supinari, v'ṡnák biti,
v'ṡnák leṡhati;
supinè, v'ṡnák;
supinus, -a, -um, v'ṡnák;
supinus jacet, v'ṡnák leṡhy; II.
reclivis, -ve, leṡhezhi,
v'ṡnák leshezhi;
resupinus, -a, -um, vṡnák leṡhezhi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
žlak2 m, F
6,
apoplexia, Boshji
shlák;
clinicus, od Boṡhyga
ṡhlaka vdarjen, kateri na poſtili leṡhy;
hemiplexia, pul Boṡhyga
ṡhlaka;
paralysis, -sis, Boṡhji
ṡhlàk;
paralyticus, -a, -um, od Boṡhyga
ṡhlaka vdarjen;
syderatio, udi od Boṡhyga
ṡhlaka vdarjeni
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.