Tiskanje

lẹ̀ 1., adv. 1) nur, (pri izpodbujanju in dovoljevanju); le pridi! komm nur! le počasi! nur langsam! le čakaj! warte nur! naj mi le pride, er möge mir nur kommen! rekli so mi, da naj le pridem, man sagte mir, ich möge nur kommen; — 2) nur immerfort: tolažil sem ga, on pa je le jokal; le še prositi, fortbitten, Cig.; — 3) nur, bloß, allein; le možje smejo biti voljeni; ne le — ampak tudi, nicht nur — sondern auch; — le eden ne, kein einziger; le toličkaj ne, auch nicht das Geringste, Cig.; samo le, einzig nur; — 4) v vprašanju: nur; kam je le šel? wohin ist er nur gegangen? kaj le delata? was sie nur etwa machen? Mur.; — prim. stsl. lêtъ, licet, Mik.

le 2., (breznaglasna besedica, ki se pristavlja demonstrativnim besedam ali pa tudi pred nje stavi; v pisavi se navadno loči s črtico od demonstrativne besede; včasi pa je samostalnik vmes); da, hier; ta-le človek, dieser Mensch da; tam-le, tod-le, le-ta, le-tod, le-sem i. t. d.; le-k mestu, sogleich, ogr.-C.; — nastalo iz "glej", Mik. (Et.).

nà, I. praep. A) c. acc. kaže 1) kam je kaj namerjeno; v prvotnem pomenu se nanaša na navzgor obrnjeno površje kake stvari; auf; na tla pasti, na hrib iti; na konja sesti; na klin obesiti; ozreti se na koga, seinen Blick auf jemanden hin richten; na božjo pot iti, eine Wallfahrt unternehmen; na vas (auf den Dorfgrund) je prilezel od očetove hiše, LjZv.; — na desno, na levo, rechtshin, linkshin; rechts, links; — na misel priti, in den Sinn kommen; — in der Richtung gegen —; blago gre na Ljubljano, na Trst; — glagol, h kateremu spada predlog, je izpuščen: nima kaj na-se (namr. dejati) = nima kaj obleči, Gor., Dol.; zmerom kaj na-se potrebujem, Ravn. (Abc.); medu na kruh prositi, Ravn. (Abc.); — 2) to, proti čemur se kaj sovražno obrača: gegen; na sovražnika iti; le-to je kaštiga na nezahvalnost, Krelj; pritožba na županove naredbe, na prisojeno kazen, Levst. (Nauk); — 3) namen, smoter, uspeh: zu; na pomoč priti; na posodo vzeti; na gosti povabiti; na semenj iti; na prodaj imeti; na znanje dati; — troški na zdravnike; pesem na ples, ein Tanzlied, Dict.; — to ti bode na škodo; na kvar; na odpuščenje grehov; na pokoro potreben, ogr.-C.; hasnovit na učenje, ogr.; na tvoje zdravje! na svojo srečo, zu seinem Glücke; na svojo nevarnost, auf eigene Gefahr; na zveste roke, auf Treu und Glauben, Cig.; — na smrt bolan, lebensgefährlich krank; na smrt obsoditi koga; — 4) čas: auf, an, in; na stare dni prosjačiti; na jesen, im Herbste; na večer, am Abende; petkrat na leto; trikrat na dan; na vsak drugi dan, jeden zweiten Tag; na sv. Rešnjega Telesa dan; na 5. dan malega travna, Kast.; na veliko nedeljo; na praznik sv. Štefana; na zadnjo uro; na zadnje, zuletzt; — na deset let v zakup vzeti; na vekomaj, na veke, in Ewigkeit; — na to (nato), darauf; dan na dan, Tag für Tag; Zemljana jaz slednjega štel sem, Kar vek jih na vek je rodil, Greg.; uro na uro streči, kdaj bode prišel, Jurč.; — na jezo piti; — (vzrok:) na to, na tisto, auf dieses hin, infolge dessen; — 5) dele, na katere se deli celota: in; hleb na pet kosov razrezati; na dvoje, entzwei; — 6) objekt nekaterim glagolom: an, auf; misliti na kaj; paziti na kaj, koga; pozabiti na kaj; upati na kaj; — 7) na kar se kdo roti, zaklinja (prisega): bei; na mojo vero, na mojo dušo! LjZv.; na svojo čast in svoje poštenje; na Boga obljubiti, bei Gott geloben, Levst. (Pril.); na svoje poštenje kaj obljubiti, auf seine Ehre versprechen, Cig.; — 8) način; na ves glas, sehr laut; na vse grlo, aus vollem Halse; na vso moč, mit aller Kraft; na skakaj pridirjati, im Galopp ankommen; na smeh, na jok se držati, eine lächelnde, weinerliche Miene machen; vrata na stežaj odpreti, die Thüre angelweit öffnen; na vprašanje in odgovor zložen, katechetisch, Krelj; na besede (= z besedami) povedati, Navr. (Let.); na dolgo in široko pripovedovati, ausführlich erzählen; bilo jih je na stotine, zu Hunderten; na kupe, na cente, haufen-, centnerweise; na drobno, na debelo prodajati, en detail, en gros verkaufen; na skrivaj, heimlich; na mesta, stellenweise, LjZv.; na ravnost, gerade aus; na tanko, genau; na drobno zmleti, fein zermahlen; na prebitek, im Ueberfluss; na pol suh, halb trocken; na robe, verkehrt; miza na štiri ogle (viereckig) rezana; črevlji na kveder šivani; stolec na tri noge, ein Dreifuß; na up, auf Credit; na vero, auf Treu und Glauben, Navr. (Let.); — 9) sredstvo: na klavir igrati, na harmonike delati, na klarinet piskati; na daljnogled gledati, na mašne bukvice moliti, Zv.; mlin na sapo; na dlan meriti: kdo meri vode na dlan? Ravn.; — 10) to, na kar se kaj nanaša; lakomen na denar; on je na denar, kakor mačka na salo, Erj. (Izb. sp.); slep na eno oko; dosti na število, Dict.; deset metrov na dolgost; učen na sv. pismo, in der hl. Schrift, Ravn.-Mik.; na rože študirati, sich mit der Blumenkunde beschäftigen, LjZv.; kupci na kože, Danj. (Posv. p.); kupec na vino = vinski kupec, C.; nevarnost na pogorišča, die Feuersgefahr, Gor.; na oko, dem äußeren Anscheine nach; kaj velja na oko, če ni na roko (bequem)! Jan. (Slovn.); lep na oči, schön anzusehen; dober na usta, von gutem Geschmack, Gor.; — B) c. loc. kaže 1) to, čemur na površju ali na strani je ali se godi kaj: auf, an; na gori bivati; na strehi stati; na polju, na vrtu delati; na konju sedeti; na Koroškem, na Laškem, in Kärnten, in Italien; na tujem, in der Fremde; na kmetih, auf dem Lande; kralj na Hrvatih, na Ogrih (= na Hrvatskem, na Ogerskem), Rec.-Let.; na domu, auf dem Heimbesitz; zvezde na nebu, die Sterne am Himmel; na strani, zur Seite; na desni, levi strani, rechts, links; na jugu, im Süden; — na solncu, an der Sonne (= auf der von der Sonne beschienenen Fläche); Sedem let na dnev' (am Tageslicht) ni bil, Npes.-K.; — na potoku prati, am Bache die Wäsche waschen; na Dunaju, in Wien (= an der Donau); na Reki, in Fiume; — (o osebah): na modrih svet stoji; na tebi ne morem najti takih napak; na tebi je, es hängt von dir ab: — (krajevni pomen je predejan na dejanje ali stanje): na tlaki; na plesu; na vojski; na lovu; na straži; na izpovedi, bei der Beichte, Krelj, Polj.; na izpraševanju, bei der Ausfrage; na izgubi biti, einen Schaden, Verlust haben; na dolgu biti, ostati, schuldig sein, bleiben; na smrti ležati, zu Tode krank darnieder liegen, Vrt., Zv.; — na mislih, na umu imeti, im Sinne haben; na sumu imeti, im Verdachte haben; zdaj je na tem, jetzt steht die Sache so, Vod. (Pes.); ako bi bilo na tem, wenn es darauf ankäme, Podkrnci-Erj. (Torb.); — 2) kako se kaj vrši (način, sredstvo); na rokah nositi; na nogah stati; na hrbtu ležati; na kolenih prositi; na rokah, na dnini živeti, von der Hände Arbeit, vom Tagwerk leben, Ravn.; na opresnem kruhu živeti, Ravn.; na kupilu, kupičku živeti, sich alle Bedürfnisse kaufen müssen; — na tihem, in der Stille; na naglem, plötzlich; na skrivnem, im Geheimen; na skorem, in Bälde, Vest.; na kratkem popisano, Habd.-Levst. (Rok.); sklad na tesnem prime cepič, Pirc; — na redci, selten, ogr.-Mik.; na nagli, plötzlich; na gosti, dicht, na dolzi, in die Länge hin, ogr.-C.; — 3) ceno: ta konj je na velicih denarjih = je drag, Podkrnci-Erj. (Torb.); — 4) na kar se kaj nanaša: an; na enem očesu slep, Met.; na jetrih, na srcu bolan; na duši in telesu zdrav; bogat na čem, reich an etwas; — II. adv. v sestavah z adjektivi, katerim daje pomanjševalen pomen (rabi se tako le redkoma); narus, etwas braun, nabel, etwas weiß, načrnel, etwas roth, C.; nágluh, nákisel, nákriv, Levst. (Rok.); — III. praef. 1) daje glagolom pomen, ki se vjema s pomenom prepozicije z akuzativom ali lokalom: auf-, an-; nabosti, aufspießen; navreči, daraufgeben; najti, (auf etwas kommen) finden; napasti, anfallen; napeljati, anleiten; napisati (na tablo), aufschreiben; nasaditi, natekniti, aufstecken; — nagovoriti, bereden; navaditi, angewöhnen; napiti komu, jemandem zutrinken; napraviti koga na kaj, jemanden zu einer Sache bewegen; naučiti, (mit Erfolg) lehren; — 2) pomenja, da je dejanje le načeto, ali da se dejanja le nekoliko zvrši: an-; nagniti, zu faulen anfangen; nalomiti, anbrechen; narezati, anschneiden; navrtati, anbohren; načeti hlebec, den Brotlaib anschneiden; — 3) kaže, da se je dejanje zvršilo na neki količini kake stvari ali na nekem mnoštvu predmetov, ali da je do nekega konca dospelo: naliti vode v kozarec, eine bestimmte Quantität Wasser ins Glas gießen; nadrobiti kruha v kavo; nakositi trave za živino; nasekati (veliko, malo, dosti) drv; naloviti ptičev; naklati piščancev; naprositi težakov za kop; nasušiti vagan hrušek; — 4) pri refleksivnem glagolu pomenja zvršitev dejanja do sitosti: sich satt —; najesti se; napiti se; nagledati se; naklečati se; naplesati se; naskakati se; — 5) včasi le iz nedovršnih glagolov dela dovršne; — nabiti koga; naroditi se.

pà, conj. 1) veže stavke ali stavčne dele, ki so si v nekakem večjem ali manjšem nasprotju; aber; jaz delam, ti pa križem roke držiš; lovili so ga, pa ga niso ujeli; ubogi smo, pa pošteni; grda je, pa bogata; — vsi obmolknejo: tedaj pa vstane župan in začne govoriti; nato reče gospod otrokom: zdaj pa le idite! — ne pa, nicht aber, und nicht; čedno oblečen pridi, ne pa umazan in raztrgan! — doch! (v odgovoru na kako nikalno trditev); n. pr. ti nisi bil v cerkvi! — pa sem bil! doch! ich war in der Kirche! v poreku (im Nachsatze), nun so: če vina ne bo, bomo pa vodo pili; če si vedel, pa bi bil povedal; če nisem za te, pa me pusti! — druži se z vezniki: in, ali; in pa, und; dober prijatelj in pa star denar sta veliko vredna, Slom.-Jan. (Slovn.); ta kraj in pa raj! diese Gegend und das Paradies (sind gleich schön), Ravn.-Mik.; to in pa nič, das ist soviel wie nichts; ali pa, oder; ostani ali pa pojdi, kakor se ti ljubi; ena kupica vina ali pa dve, to človeku ne škoduje; — pa vendar, und doch; nima denarjev, pa vendar dobro živi; — 2) und; oče pa mati; jaz pa ti pa on; odide v hosto pa tam naseka drv; ne grem pa ne grem, ich gehe auf keinen Fall; ni ga pa ga ni, er kommt nun einmal nicht; — 3) v vprašanju: denn? kaj pa delaš? was machst du denn? — ali pa? wirklich? in der That? — kaj pa! kako pa! wie denn sonst! natürlich! freilich! (prim. kajpada); — 4) = zopet, wieder, na vzhodu; Bog pa reče Petru, Gott aber sprach wieder zu Petrus, Npr. (vzhŠt.)-Valj. (Vest.); neki večer je kralj Matjaž pa prišel k vili, Npr.-Kres; oni so Boga pa i pa izkušavali, ogr.-Valj. (Rad); (v tem pomenu je "pa" poudarjen v stavku); pa le (pà-le), wieder, Cig., jvzhŠt.; = pa li, Mik., Zora.

kọ̀ 1., I. adv. interr. = kako, BlKr., jvzhŠt.; ko pa = kako pa, C., jvzhŠt.; Moj ti Bože, ko sem lepa! Npes.-BlKr.; — II. conj. 1) = kakor, wie: ko bi trenil, in einem Augenblicke; — (za komparativom) als: jaz sem močnejši, ko ti; — als (= in der Eigenschaft): to je treba izobraženemu Slovencu vedeti ko Slovencu, Cv.; — 2) als, nachdem, wann; ko smo odvečerjali, šli smo spat; Breda vstane, ko se dan zazori, Npes.-K.; = kadar: ko pasem, veselo prepevam, Mik.; hitro ko, brž ko, sobald; v tem ko, med tem ko, während (le v časnem pomenu); — meni pšenica daje po dva mernika, ko (während) drugim le po merniku, Levst. (M.), (bolje: drugim pa le po merniku); — 3) je: bolj ko je tekla kri, več je bilo kristjanov; več ko sem mu dajal denarja, manj je bil hvaležen; — da: komu še smem verjeti, ko me prijatelji varajo? rad bi mu pomagal, pa kaj hasne, ko ne morem, jvzhŠt.; — 4) ko bi —, wenn; ko bi mi sila ne bila, bi te ne prosil, Mik.; ko bi ne bil sam videl, ne bi verjel; — III. rel. = ki, C., Štrek., Št.; tisti ko —, tam, ko —, C., Št.

àmpak, conj. 1) sondern; nisem igral, ampak le gledal; ne samo, ne le — ampak tudi, nicht nur — sondern auch; — aber: tebi nič ne očitam, ampak tvoj brat me je razžalil; šlo je, ampak težko; — 2) = ako ne, če ne, razen: boš videl široke puščave; kdo jih je opustil, ampak srd? Kast. (N. c.); druzega mu ne ostane, ampak grob, Jsvkr.; da se nobeden človek ne pokoplje, ampak da je res umrl, Pohl. (Km.); — iz: a na opak, Mik. (V. Gr. I. 339.).

ọ̑ni 1., ọ̑na, ọ̑nọ, pron. jener, jene, jenes; — ne ta, ampak oni; oni-le, le-oni, jener dort; ta — oni, dieser — jener, der eine — der andere; oni isti, gerade jener, derselbe, ogr.-C.; — ono, auf jene gewisse Art: ono butasto je pred-se gledal, Ravn.; so: ono velik, C.

sà 1., adv. = sem: sa in ta = sem in tja, sà-le = sem-le, Rož.-Kres, Ben.-Kl.

šè, adv. noch; — še — ne, nicht einmal; še toliko ne; še sanjalo se mi ni, es ist mir nicht einmal im Traum eingefallen; — še le, erst; še le zdaj si prišel; tam še le bo veselje.

vè 1., adv. 1) do ve, bis hieher, Prip.-Mik.; — tam ve = tam-le, tu ve = tu-le, C.; — 2) jetzt, Prip.-Mik.; baš ve, gerade jetzt, Prip.-Mik.

četvę̑r, num. distr. 1) vier; pri substantivih, ki se ali sploh ali v kakem posebnem pomenu le v pluralu rabijo: četvere vilice, vier Gabeln; četvere rokavice, vier Paar Handschuhe; tudi substantivno v srednjem spolu: četvero vilic, četvero rokavic; — pri substantivih, pri katerih si kako pripadajoče mnoštvo mislimo: četveri snubci, ali: četvero snubcev (s svojimi spremljevavci); — 2) die vier; o določenih, skupaj spadajočih osebah ali rečeh: četveri možje; četvero poslednjih pripovedek; — 3) vier; ako hočemo povedati, da so šteti predmeti različni po spolu, starosti i. t. d.; nav. le substantivno: četvero ljudi (moški, ženske, otroci), četvero živinčet; — 4) viererlei: četvero vino, četvero sadje, četvero oblačilo; — 5) vier, vierfach (pri abstraktnih substantivih): četvero ubojstvo, vier Morde, vierfacher Mord; — 6) ako šteti predmet ni imenovan: na četvero razdeliti, in vier Theile theilen; — 7) četvero = štirje, štiri: bilo nas je četvero, es waren unser vier: — prim. Mik. (V. Gr. IV. 59—67.).

dà 1., I. conj. 1) v finalnih stavkih: damit, auf dass; privezal sem psa, da mi ne bi ušel; ne sodite, da ne boste sojeni; — brez glavnega stavka: da boš vedel, wohl verstanden! — 2) v optativnih in imperativnih stavkih: dass; želimo ti, da bi srečno živel še mnogo let; prosi ga, da ti pomore; — brez glavnega stavka: da bi Bog dal! da si mi zdrav! da mi ne prideš več pred mene! — v okrnjenih stavkih: da bi tako ne! leider! — 3) za besedami, ki pomenjajo strah, bojazen: dass; bojim se, da bi padel, ich fürchte, dass du fallest, ali: bojim se, da boš padel, da ne boš več vstal, du wirst fallen, du wirst nicht mehr aufstehen; ne bojim se, da bi padel, da bi več ne vstal; tudi: bojim se, da bi me pes ugriznil; prim. Mik. (V. Gr. IV. 810.); — 4) v deklarativnih stavkih: dass; Naj zmisli, kdor slepoto ljubi sveta, Da smrtna žetev vsak dan bolj dozori, Preš.; sem spadajo okrnjeni reki: se ve da (nav. seveda), kaj pa (pak) da (kajpada), freilich, natürlich; to je da, freilich, gewiss wohl; anti da, ja wohl, Levst. (M.), Rez.; menim da, das möchte ich meinen; reci, da, sage: ja! reci da ne, če moreš, sage: nein, wenn du kannst; — ne da, ne pa da, geschweige dass; ne da bi mu bil pomagal, še bežal je; še se nismo razigrali, ne da se bomo razhajali, wir haben das Spiel noch gar nicht recht in Angriff genommen, und wir sollen schon auseinander gehen! Levst. (M.); še videl ga nisem, ne pa da sem (bi bil) ž njim govoril; — brez glavnega stavka: da se bodem ž njim pravdal? ich soll mit ihm einen Process führen? jaz da sem njega odpuščanja prosil? ich hätte ihn um die Verzeihung gebeten? — pred imperativom: jat ti rečem, da ti pij! ich sage dir, dass du trinken sollst, C.; da jaz jedi, da jaz teci! ich soll essen! ich soll trinken!, C.; ne slišiš, da ti pojdi? hörst du nicht, dass du gehen sollst? Levst. (Zb. sp.); — v odvisnih vprašalnih stavkih: kako da, koliko da itd. nam. kako, koliko itd. (po it.; prim. Levst. [Zb. sp. IV. 39]); — 5) v konsekutivnih stavkih: so dass; ljudi je bilo v cerkvi, da se je vse trlo; taka revščina je pri nas, da se Bogu smili! dass es Gott erbarme! veliko jih je, da ga radi poslušajo (nam. takih, da); — v okrnjenih rekih: toliko, tako, da nikoli tega, wie nie zuvor, Cig., Levst. (M.); takšen, da nič tacega, Levst. (M.); toliko (toličko) da, kaum; toliko da sem se ga doteknil, pa je že zakričal; da = toliko časa, da, bis; čakaj, da pride, warte, bis er kommt: Mogla umreti ni stara Sibila, Da so prinesli ji z doma prsti, Preš.; — prej (poprej) da, bevor: poprej vendar ne pojdem, da tebi vzamem glavo, Levst. (Zb. sp.); — 6) v koncesivnih stavkih: wenn auch, obgleich: sprejemamo vsako darilce, da je še tako majhno; nav. da si (dasi), dasi tudi, dasi ravno (dasiravno), da ravno (daravno); (prim. akoravno); da (bi) prem, Habd.-Mik.; da li (dali) = dasi, Levst. (Zb. sp.); usliši zdihovanje tvoje da li nevredne stvari, Guts. (Res.); — 7) v kavzalnih stavkih; weil: zato da, deswegen weil: zato da nisi veroval mojim besedam, Krelj; "zakaj nisi prišel?" — "da nisem mogel!" jvzhŠt.; — 8) v kondicionalnih stavkih: wenn: da sem jaz na tvojem mestu, jaz bi vse drugač delal; da ni bilo tebe, jaz bi se bil utopil; da grem jaz v mesto, gotovo bi me ne bilo več nazaj, BlKr.-Levst. (Zb. sp.); da bi jaz vedel, da si doma, wenn ich gewusst hätte, dass du zuhause bist; od pametnih boš več hvale imel, da molčiš, kakor da odgovarjaš, Kast.; — kakor da bi, als wenn, wie wenn; gleda me, kakor da bi me hotel prebosti z očmi; da le, samo da, wenn nur; da le zinem že me graja; samo da prideš o pravem času, drugo bo naša skrb; — II. interj. 1) ja (v odgovoru); ni rekel ne da, ne ne; Kaj vi vsi? — Da, mi vsi! Vod. (Pes.); — 2) (v vzklikih izražuje največ občudovanje): da te! da te, kako si lepa! Jan., C.; da ga napuh! welcher Hochmuth! da jo nevoščljivost! welcher Neid! Ravn.-Mik.; da ga neumneža! C.; da jo blago, ponižno dušo, Ravn.

lȋstọ, adv. = le, nur, ogr.-C.; ne listo — temveč tudi, Krelj; — iz: le-isto, Mik.

nè, part. 1) nicht; (v nikalnih stavkih stoji vselej pred glagolom ali pomočnim glagolom: ne govorim; ne bom govoril; govoril ne bom; v pogojnem naklonu stoji tudi za besedico "bi": on ne bi mogel, on bi ne mogel; — z nekaterimi glagoli [biti, hoteti, imeti] se druži v sedanjem času v eno besedo: nesem, nečem, nemam: ako je v stavku ena ali več zloženih nikalnic, mora vselej še nikalnica "ne" pred glagolom stati: nihče me ne vidi; nikjer nikogar ne vidim); — kaj ne? nicht wahr? — ne — ne, weder — noch; ni ga ne v dnevi ne v zemlji (= nikjer ga ni), Banjščice-Erj. (Torb.); — ne le, ne samo — ampak tudi, nicht nur — sondern auch; — ne da bi, ohne dass, ohne zu; šel je od nas, ne da bi bil črhnil besedico; anstatt dass, anstatt zu; ne da bi naše pravice branili, bratijo se z nasprotniki; geschweige denn; ne da bi ga pozdravil, še pogledal ga ni, er hat ihn nicht einmal angesehen, geschweige denn gegrüßt; prim. da I. 4); — ne da bi, ja nicht; ne da bi ga tepel! prügele ihn ja nicht! ne da bi pozabil! vergiss ja nicht! — 2) strinja se v eno besedo z adjektivi in substantivi ter jim daje nasprotni pomen: un-, Un-; nedolžen, unschuldig; nesrečen, unglücklich; nevihta, das Ungewitter; v mnogih novejših takih izrazih samo le zanikuje pomen: neduhovnik, der Nichtpriester, der Laie.

samọ̀č, adv. = samo, nur: s. vino piti, Cig.; (sámoč) BlKr.-DSv.; ne samoč (samuč) — temveč tudi, Meg., Krelj, Trub., Dalm.; nikar le samoč ("samuč") z vodo, temveč z vodo in krvjo, Dalm.; — außer, (samuč) Meg.; ne jedo, s. da se umijejo, Dalm.; nihče nẹ́ dober, s. le sam edini Bog, Dalm.; nikar en lasec od naše glave ne more pasti, s. ako je božja volja, Trub. (Post.); nesmo tam obenega človeka našli, s. konjče in osle, Kast.

vz-, I. praep. c. acc. an — hinauf, le kot ostanek v adverbijih, n. pr. vbreg (nam. vz(breg)), navzgor (iz: na-vz-goro); — II. praef. 1) pomenja premikanje navzgor: empor-; vzdigniti, vzhajati, zrasti (vzrasti); — 2) začetek premikanja: steči (vzteči), zdirjati (vzdirjati) po cesti; — 3) dela iz nedovršnih glagolov dovršne: zbati se (vzbati se); — (navadno se začenjajo besede le s s, z ali v, ker se je polna oblika obrusila; novejši pisatelji pišejo v mnogih slučajih polno obliko).

bába, f. 1) die Großmutter, Meg., Mur., Cig., Jan., Dalm., Levst. (Nauk); — 2) die Hebamme, Meg., Jarn., Jan., Dalm., Goriš.; — 3) zaničljivo o odrasli ženski, posebno starejši; o zakonski ženi (zaničlj.): babo si vzeti, moja baba; = feige Memme, to je baba, ne mož! — die Puppe, Št.-C. (Vest.); — 4) v vražah in pravljicah: a) "babo žagati" je stara navada Slovencev na sredipostno sredo; naredé si jo namreč po nekod iz slame in cunj ter jo prežagajo; navadno pa se le z otroki šalijo, praveč jim, da kje babo žagajo, da jih tja gledat izvabijo; b) "divje babe", bivajoče po gorskih jamah in duplinah, imele so dolge lase in nazaj obrnjene roke in noge, LjZv. 1884. 229; c) kvatrna b. = čarovnica, GBrda; — 5) der Herrenpilz (boletus edulis), "kadar je star in ima širok klobuk", Ip.-Erj. (Torb.); — 6) neka smokva, Biljana-Erj. (Torb.); — 7) ein stehender alter Baumstamm, Z., Notr.; ein alter Zaunpfahl, Z.; — 8) der Stockstamm einer Getreideharfensäulen, Cig.; kozolec v babe vcepiti, die Getreideharfensäule in die Stockstämme einsetzen, Z.; — 9) pri kozolci pokončen steber, v katerega so late vtaknjene, Dol.; der Brückenpfeiler, BlKr.; — 10) die Spaltklemme der Korbmacher, damit die Wieden abzuspalten, V.-Cig.; — 11) an einer Thür der Kloben, der auf eine Klampe passt, um ein Vorlegeschloss daran zu hängen, Cig., Jan.; — 12) die Oese, Cig.; — das Haftelöhr, Kr.; — 13) die Schraubenmutter, Cig.

bíti, sə̀m, (bǫ́di, bǫ̑m, [bǫ̑dem], bȋł səm), vb. impf. — A) s subjektom: 1) sein = existieren; Bog je bil, je in bo vekomaj; bil je oče, ki je imel tri sinove; ne bom dolgo več, mit mir wird es nicht mehr lange dauern; — bestehen, človek je iz duše in telesa; sich befinden; kje si bil tako dolgo? stammen, herrühren, kommen; odkod si? woher bist du? odtod je vsa moja nesreča; gehören; biti v kako faro, zu einer Pfarre gehören, Cig., Met.; in mi bi pod njega hoteli biti? Ravn.; sein = fehlen: kaj ti je? was fehlt dir? nič mi ni, es fehlt mir nichts; gelegen sein, angehen; kaj je tebi za to? kaj je tebi do tega? was geht dich dies an? nič mi ni zanj, za to; dienen, gereichen, kčemu ti bo to? b. v škodo, v čast, v lepotičje; to ni za nič, dies taugt zu nichts; sein, vor sich gehen, geschehen; danes je mraz, vročina; zvečer bo ples v dvorani; danes to ne more biti; kaj bo s teboj? sich befinden; kako si kaj? sich verhalten: tiho bodi! sei still! — 2) sein (copula): biti komu vrsta, jemandem dem Stande nach gleich sein, Rib.-M.; to je moje in pa božje, das gehört mir und Gott; to mi je prijaznost! das heißt Freundschaft! to je, das heißt; b. gostih besedi, viel zu reden pflegen; b. kake vere, sich zu einer Religion bekennen; — ni dobro človeku b. samemu, es ist für den Menschen nicht gut allein zu sein; Bog vam da moč b. močnim; daj nam biti milim in dobrim; biti učiteljem, Lehrer sein, nk. (po drugih slov. jezikih); — 3) predikat je izpuščen: kaj boš ti? — tega jaz nisem nesti (bin nicht imstande), Podmelci (Tolm.)-Erj. (Torb.); — B) brez subjekta: 1) namesto subjekta stoji partitiven genitiv: bilo je vina in kruha na prebitek; bilo je ljudi, da se je vse trlo; — 2) kar bi moglo biti subjekt, je v akuzativu, v negativnih stavkih v genitivu: po vseh potih jo je, koder bi bil utegnil priti, Ravn.; cel voz je bilo ranjenih; tri dni je, kar ga nisem videla; bilo je silo ljudstva, es gab eine Menge Leute; pomni: gola nedolžnost jo je, sie ist die lautere Unschuld, samočista pijaznost ga je, er ist voll Freundlichkeit, Ravn.; ni bilo ni kraja ni konca, es hatte kein Ende; očeta in matere ni doma, Vater und Mutter sind nicht zuhause; brata še ni iz mesta, der Bruder ist noch nicht aus der Stadt gekommen; ne bo me več k vam, ich komme nicht mehr zu euch; Ljubezen je bila, ljubezen še bo, Ko tebe in mene na svetu ne bo, Npes.; da ni mene bilo, tebi bi se bila slaba godila, wenn ich nicht gewesen wäre, so wäre es dir übel ergangen; — 3) z adjektivom (predikatom): vroče je, es ist heiß; težko mi je bilo, es kam mir schwer an; kako ti je? wie befindest du dich? slabo, hudo mi je, es ist mir unwohl, übel; bolje, huje mi je, es geht mir besser, schlechter; — 4) predikat je izpuščen, pa ga je lahko dopolniti: natepejo ga, pa je! (= pa je dobro!) prosi ga odpuščanja, pa bo (und die Sache hat ein Ende); bi še bilo, ko bi ..., es gienge noch an, wenn ..., bi že bilo, ko bi ..., es wäre schon recht, wenn ...; tako se rabi tudi samo: bi, es wäre schon recht: bi, ko bi vsak dan tako bilo, jvzhŠt.; bi, ko bi bilo o kresu Erj. (Izb. sp.); — 5) z infinitivom: ni slišati zvonova, man hört die Glocke nicht; ni bilo nič slišati, da bi bil prišel, es verlautete nichts von seiner Ankunft; — können, sollen, müssen; biti mi ni več doma, ich kann nicht mehr zuhause bleiben; že jih je bilo srečne in vesele videti, Ravn.; kaj mi je začeti? was soll ich thun? pretrpeti nam je, wir müssen es ertragen; stati nam bo pred božjim stolom; — 6) z nominativom, ki je le na videz subjekt: dolg čas mu je bilo, er hatte lange Weile, Met.; groza je bilo videti boja, es war ein Graus den Kampf zu sehen, Npes.; kadar je bilo red, als es an der Zeit war, Trub.; tega ni treba bilo (prim. Mik. (V. Gr. IV. 367.)); — 7) z nekaterimi samostalnimi imeni z akuzativom osebe; ni ga še volja, er hat noch nicht Lust; ne bo vas groza smrti, ihr werdet vor dem Tode nicht erschrecken; groza vas ga je bilo, ihr erschraket vor ihm, Ravn.; kterega teh dveh zgledov vas je misel posnemati? pravice vas bodi skrb! skrb me je! was geht das mich an! jvzhŠt.; sram jo je bilo; strah nas je; čudo vas bodi božje prijaznosti, bewundert die göttliche Liebe, Ravn. (prim. Mik. (V. Gr. IV. 367.)); — objekt stoji pri nekaterih substantivih v genitivu: Niniv bo konec, Ravn. (prim. Mik. (V. Gr. IV. 368.)); — C) werden; bila je žena v solnato postavo, ward zur Salzsäule, Ravn.-Mik.; kaj hočeš biti? was willst du werden? iz tega nič ne bo, daraus wird nichts; sedem let ni iz hleva bil, sieben Jahre kam er nicht aus dem Stall, Npes.-Mik.; (navadnejše: ni ga bilo); — D) opomnje o posameznih oblikah: 1) "bodi" za relativi = "immer" (cunque); kdor bodi, wer immer; kar bodi, was es auch sei; toda: bodi kaj, etwas nichtsnutziges, Mik. (prim. bodikaj); bodi (si) — bodi (si), sei es — sei es, bodi vino, bodi pivo, rad oboje pijem, C.; — 2) z nikalnico se v indikativu prezentnem vkupaj piše in kakor jedna beseda govori: nísəm ali nẹ́səm, ich bin nicht; (pomni: za "bi" se rabi v Ziljski dolini: besem, besi, be, besva, besta, besmo, beste, beso, Jarn. [Rok.]; Besi bila moja, Besi vino pila, Npes.-Schein.; jèsəm-səm, ogr., kajk.-Valj. [Rad]).

blátiti, blȃtim, vb. impf. mit Koth beschmutzen; Le proč, le proč od hiše ž njo, Da ne bo praga blatila! Npes.-K.

čigȃ,* pron. interr. 1) wessen? čiga je le-ta dežela? Dalm.; da se učimo, čiga sin je Kristus, Trub. (Post.); čiga je le-ta podoba? Schönl.; čiga sin si? čiga delo je to? Danj., BlKr.; — 2) pron. indef. jemandes: ako čiga brat umrje, Dalm.; — skrčeno iz čijega, Škrab. (Cv. II. 11.).

dę́gniti, dę̑gnem, vb. pf. Strahlen werfen: danes je oblačno, le redko solnce skozi oblake degne, — malo je solnce degnilo, pa se zopet hitro za megle skrilo, ob Muri in Ščavnici, Trst. (Let. 1875, 85.).

hlastáti 1., -ȃm, vb. impf. 1) schnappen, haschen, nach etwas gierig greifen; po čem h., Cig., Jan., C., Lašče-Erj. (Torb.); po sapi hlastati, Vrtov. (Km. k.); — ljudje so hlastali le po čarovnih stvareh, Glas.; — gierig essen oder fressen, Mur., Cig., Jan., C., Met., Dol.; — 2) schnell arbeiten, hudeln, C., Z.; — tudi: hlástati.

ískati, (iskáti), íščem, vb. impf. suchen; z gen.: svoje nesreče iščeš, Dalm.; pokoja, sadu i., Trub.-Mik.; le-tega vsega ajdje iščejo, Krelj; česa iščeš tod? was hast du hier zu schaffen? Cig.; vode i., nach Wasser graben, Cig.; i. rude, schürfen, Cig. (T.); kruha i., seiner Nahrung nachgehen, Cig.; službe i., einen Dienst suchen, sich um ein Amt bewerben, Cig.; kdor išče darila, der Prämienwerber, Levst. (Nauk); resnice i., nach Wahrheit forschen, Cig. (T.); prepira i., Streit suchen, Cig.; tudi z ak.: kar si iskal, to si našel; nož iščem, ki sem ga nekje izgubil; — i. česa (kaj) od koga, von jemandem etwas fordern, beanspruchen, Cig., Jan., nk.; ne zahtevam troškov, le svoje iščem, Kras; — i. z inf.: s tem delom je iskal prislužiti kak novec, Levst. (LjZv.).

izkúšati, -am, vb. impf. ad izkusiti; 1) Versuche machen, versuchen; Pesni sem izkušal peti, Levst. (Zb. sp.); izkušal sem, če bi mogel sam vzdigniti kamen; vse sem izkušal, ich habe alle möglichen Versuche gemacht; suchen: izkušali ga bomo prehiteti: wir werden ihm zuvorzukommen suchen; — 2) prüfen, auf die Probe stellen; i. koga, kaj; saj ga le izkušam; hudič človeka izkuša; — 3) Erfahrungen machen, erfahren; jaz sem to izkušal, ich weiß ein Lied davon zu singen, Cig.; — 4) i. se s kom, sich mit jemandem messen, mit ihm wetteifern; i. se za junaštvo, Dict.

iznebíti se, -ím se, (-bǫ̑m se, -bǫ̑dem se, Mik., Trub., Levst.), vb. pf. loswerden, sich entäußern, befreit werden; i. se koga, česa; i. se dolgov; da smo se le tega sitneža iznebili! — otroka se i., abortieren, Jan.; — etwas von sich geben: do bedakov se ni nikoli nepotrebne besede iznebil, Ravn.; i. se kake neumne, etwas Dummes aussprechen, Nov.

izpreglę́dati, -glę̑dam, vb. pf. 1) die Augen aufschlagen; — zur Erkenntnis gelangen, Z.; — zdaj še le je izpregledal, jetzt erst sind ihm die Augen aufgegangen, Cig.; — 2) das Augenlicht bekommen, sehend werden, Cig.; mislimo si, da slepec izpregleda, Žnid.; — 3) = pregledati; durchschauen, Mur.; — 4) nachsehen, nachlassen, zugute halten; i. komu kaj (n. pr. dolg, kazen); — 5) fehlsehen, übersehen: i. kaj, Cig., Jan., Svet. (Rok.); — i. se, sich versehen, Navr. (Kop. sp.); — 6) ni ga bilo i., ni se dal i., er ließ sich nicht sehen, er kam nicht zum Vorschein, Levst. (Zb. sp.).

jarè, -ę́ta, n. das Lamm, C., Mik., Valj. (Rad); (járe, tako govore vsi goriški gorjani; besedo "jagnje" znajo le iz cerkve), Erj. (Torb.).

kápati, kȃpam, -pljem, vb. impf. 1) in Tropfen herabfallen, tropfen; vina je bilo, da je vse kapalo od mize; — tinta kaplje, die Tinte kleckt, Cig.; — einzeln herabfallen, Mur.; listje kapa, Cig.; hruške so začele kapati, vzhŠt.; — ljudje so gledali, da so jim oči vun kapale, = debelo so gledali, Vod. (Izb. sp.); — einzeln kommen: ljudje kapljejo, Z., jvzhŠt.; — le po malem kaplje (denar), es gehen nur geringe Summen ein, jvzhŠt.; — 2) in einzelnen Tropfen fallen lassen, tropfen, Cig.; — redko, gosto kapati (krompir sadeč), pri Gorici-Erj. (Torb.); — nebo bo kapalo z roso, Dalm.

kǫ́d, adv. I. interr. auf welchem Wege, wo — herum? Kod si hodil, kje si bil? Npes.; ne ve ne kod ne kam, er weiß sich nirgendshin zu wenden, jvzhŠt.; ni kod kam, man kann sich nirgendshin wenden, ni kod kam bežati, Dol.-Levst. (M.); — od kod? (odkod?) woher? do kod? (dokod?) bis wohin? — II. indef. auf irgend welchem Wege, irgendwo herum; le pojdi, boš že kod prišel do mesta; — III. rel. = koder, na vzhodu; beži, kod tod, fliehe wo du kannst, Dol.-Levst. (M.).

kọ̑ličkaj, pron. indef. irgend eine kleine Menge, ein bisschen, ein wenig; da mi je le količkaj dal; če me imaš le količkaj rad.

krȃspati, -am, vb. impf. = praskati, kratzen, ritzen, Z., jvzhŠt.; — konjiča kraspata, prhata, pa le ne gre, Glas.

letǫ́d, adv. = le-tod, tod-le, Cig., M.

li 1., conj. 1) breznaglasna vprašalna besedica, ki stoji nav. za prvo besedo v stavku: je li res? ist es denn wahr? Mik.; Bog vedi, ni li to znamenje prihodnih temnih ur, Jan. (Slovn.); kdo ve, čaka li človeka sreča ali nesreča v prihodnosti? Jan. (Slovn.); kako li? kje li? kam li? wie denn doch? wo, wohin denn doch? Levst. (M.); — 2) pristavlja ali priveša se nekaterim veznikom: nego li, als (za komparativom, kakor hs.), nk.; = ne li: poprej ne li je nebesa videl, Krelj-Mik.; da li, obwohl, Guts. (Res.); — prim. tudi: ali, jeli, itd.; — redkeje stoji v začetku stavka: li ni to krivica? nk.; (Le [nam. li] kdo si ti? Le kaj si mi prinesel? Npes.-Schein.).

lì 2., adv. = le, C., ogr.-Mik., Notr.; li udri ga, Notr.-Levst. (Rok.); nikar li — ampak, nicht nur — sondern, Dict., Schönl., Kast.; še li = še le, Danj. (Posv. p.); če dlje, li več, je länger, desto mehr, Dict.

mnǫ̑g, mnǫ́ga, adj. so mancher; mnog čas, so manchesmal, oft, Trub.; — mancherlei, Meg.; — mnogi, viele; mnoga leta, viele Jahre; mnogo, viel; mnogo let, viele Jahre; (na vzhodu: vnogi; govori se nav. le določna oblika: mnǫ̑gi, Cv. IV. 12.).

nȃ, interj. da hast du, nimm! nata, nate, da habt ihr; na palico! da hast du den Stock! nate ga, da habt ihr ihn! — s to besedo posebno domače živali k sebi vabijo, kadar jim kaj ponujajo ali le tako kažejo, kakor da bi jim ponujali: na kravica, na!

nadẹlávati, -am, vb. impf. ad nadelati; — on mu le pot nadelava, Ravn.

obdŕžati, -ím, vb. pf. behalten; le obdrži, kar si dobil; — vse za-se o.; klobuk na glavi, obleko na sebi o.; — (in einer Lage, in einem Zustande) erhalten; nisem kamena mogel obdržati, moral sem ga izpustiti iz rok; — o. se, sich erhalten, sich behaupten, Mur., Cig., Jan.

okúsiti, -kȗsim, vb. pf. 1) verkosten, kosten; — Okusil zgodaj sem tvoj sad, spoznanje! Preš.; — 2) okusiti se česa, = le toliko použiti, da spozna okus, mittelst des Geschmackes etwas untersuchen, Cig., Gor.

pẹ̑šəc, -šca, m. der Fußgänger; der Infanterist; pešci, die Infanterie; — der Bauer (im Schachspiel), Cig.; — hlapec, ki je le za ročno delo, ne za vožnjo: za pešca je, Dol.

plę́sati, -šem, vb. impf. tanzen; p., kakor drugi piska, nach eines Andern Pfeife tanzen, Cig.; — le pridi, bova plesala (= du kriegst deine Prügel), jvzhŠt.

pomíšljati, -am, vb. impf. ad pomisliti; 1) bedenken; (im Geiste) betrachten, C.; — p. kaj, sich etwas vorstellen, Cig. (T.); p. si (se), sich besinnen, Bedenken tragen, Cig.; — p. se nad dobroto le-te ali one stare navade, Jap. (Prid.); kaj se pomišljate? Str.; — 2) p. se, brunften (von der Kuh): krava se pomišlja, Cig., C., Gor., Notr.

popláziti, -plȃzim, vb. pf. streifen, seicht bepflügen: njive p., Z.; übhpt. oberflächlich bearbeiten: vse le takisto poplazi, da je le pol obdelano, Polj.

posvẹ́titi 1., -im, vb. pf. 1) ein wenig leuchten; mesec je za trenotje posvetil izza oblakov; — hinleuchten; posveti mi, da najdem, kar mi je na tla padlo; p. komu, jemandem heimleuchten, ihn derb abfertigen; le čakaj, jaz ti bom že posvetil! — p. v kako stvar, eine Angelegenheit beleuchten, SlN.; — 2) p. se, ein wenig glänzen, auf eine kurze Zeit erglänzen, Cig.; — aufleuchten, Jan. (H.).

potȋrati 2., -am, vb. impf. ad potreti; 1) zerbrechen, Z.; — le malokateremu mlajšemu je to srce potiralo, Jurč.; — 2) krava se potira = poja se, Glas.; = zopet se goni (ker se je prvič ni bilo prijelo pleme), Lašče-Erj. (Torb.); (krava se potera, V.-Cig.).

potláčiti, -tlȃčim, vb. pf. 1) zu Boden drücken, niederdrücken; medved je žito potlačil; človeka p., jemanden zu Boden strecken, Cig.; cene p., die Preise herabdrücken, Cig.; — zusammendrücken, plattdrücken, eindrücken; klobuk komu p.; potlačen nos; — fig. unterdrücken: ubozega p., C.; bewältigen, Jan.; sovražnik nas je potlačil, wir sind dem Feinde unterlegen, Cig.; — bolezen ga je hudo potlačila (hat ihn hart mitgenommen), Cig.; starost me je potlačila, Jurč.; — unterdrücken, vertuschen, Cig.; — 2) ein wenig niederdrücken oder zusammendrücken: le potlači malo, še boš obleke spravil v kovčeg; — p. se, sich senken, Cig.

potrpẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) sich gedulden, sich in Geduld fassen; le potrpi še nekoliko, kmalu bo bolje; kaj hočemo! človek mora potrpeti; — geduldig ertragen: vse p.; — 2) = utrpeti, entbehren, C.; laže je vina potrpeti nego kruha, Notr.

prásniti, prȃsnem, vb. pf. 1) ritzen, krallen, kratzen; — p. se, sich reißen (z. B. an einem Nagel); — 2) stürzen: prasne črez mejo in plot, Jurč.; p. na koga, auf jemanden losstürzen, Z.; — p. jo = zbežati: zdaj-le jo pa prasni in beži na vse moči! Jurč.

predrožíti, -ím, vb. pf. 1) mittelst der Fährstange (drog) in einem Fahrzeug über ein Wasser fahren, überführen, Jan., Cig.; Le na noge, vstanite! Nas prek Save predrožite! Npes.-Vod. (Pes.); — reko p., über den Fluss setzen, C.; — 2) = prebosti, C.; Le srednjo (glavo) glej mu predrožit', Npes.-K.

pregəníti, -gánem, vb. pf. 1) biegen, falten; papir p.; — 2) (ein Glied des Körpers) bewegen; ne more roke p., Cig.; p. se, sich regen, sich rühren, Cig.; — vse le-to tebe ne pregane, alles dieses rührt dich nicht, Jap. (Prid.).

premlẹ́ti, -mę́ljem, vb. pf. 1) durchmahlen: kavo je treba le malo p.; — 2) noch einmal mahlen, ummahlen, nachmahlen.

presə̀həł, -hla, adj. lešnik, oreh je presehel t. j. ima le majhno in malo vredno jedrce, (presàhel) Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.).

prijẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad prijeti; 1) ergreifen, fassen, packen; s kleščami kaj p.; p. koga (kaj) za kaj; p. koga za roko, za lase; p. vrč za roč; p. za orožje, zu den Waffen greifen; — tatove p., Diebe einfangen; — eingreifen: dobro prijemajo zobje tega kolesa, Cig.; — befallen: zaspanec ga prijema, Cig.; — trdo p. koga, jemanden hart hernehmen; — p. se, sich gegenseitig erfassen: otroci se prijemajo, Cig.; — 2) p. se, erfassen; s kremplji se p. vej, sich an den Ästen ankrallen, Cig.; duri se ne prijemajo, die Thür schließt nicht an, Cig.; — p. se, haften bleiben; prah se prijema obleke, rja se prijema železa, (legt sich an); klebrig sein: prijema se kakor smola; bolezen se prijema (theilt sich mit, ist ansteckend) Cig., Levst. (Rok.), Ravn.; p. se srca, zu Herzen gehen, Jan.; mlade ljudi, ki se jih nedolžnostna lepota in ljubeznívost ne prijema, naj saj taki zgledi le oplaše, Ravn.-Valj. (Rad); — p. se, greifen, anwurzeln (o rastlinah): cepljena drevesca se prijemajo; — p. se, in Angriff nehmen; dela se p.; — p. se nasveta, auf einen Vorschlag eingehen, Levst. (Pril.).

pripráviti, -prȃvim, vb. pf. 1) bereiten, vorbereiten; p. komu svečo, da si prižge luč, nož, da more kaj rezati; vse p., kar je treba; — p. se, sich vorbereiten; za izpoved se p.; sich gefasst machen: le se pripravi, danes bo huda! — zurichten, zubereiten; kosilo p.; präparieren: vino p., Cig.; aufbereiten (v. Erzen), Cig. (T.); — 2) beischaffen, Cig., Jan.; p. komu kaj, jemandem etwas verschaffen, Cig.; p. si kaj, sich verschaffen, erwerben, C., jvzhŠt.; kakor pripravljeno, tako zapravljeno, Cig.; — 3) dazubringen, zu etwas bewegen: ni ga moči p., da bi šel domov; p. koga k smehu, k lepemu vedenju, Cig.; — p. se, sich anschicken, sich unterstehen, C.; pripravljen, bereit: p. kaj storiti; — 4) in einen Zustand versetzen, bringen: v strah, žalost, sramoto p.; na druge misli p., Cig.; v nered p., in Unordnung bringen, Cig.; na beraško palico p., Cig.; pod sebe p., unter seine Gewalt bringen, Dalm.; — 5) vb. impf. sich schicken, C.; — pripravi se mu delati = delo mu gre od rok, Podkrnci-Erj. (Torb.).

rásti, rástem, vb. impf. wachsen; drevo počasi raste; — zunehmen; dan, mesec raste; mraz raste; steigen: voda raste; — srednje je rasel, er ist von mittlerer Größe, LjZv.; (nav. lepo raščen, schön gewachsen); — in Aufregung gerathen: le z lepo, le nikar precej rasti! Glas.; — rastoč, steigend (math.), Cig. (T.), Cel. (Ar.); — (praes. rasem, Gor.).

samopàš, -páša, adj. 1) "samopaša je žival, katera se hoče zmerom strani od črede sama pasti; tudi prešeren otrok se imenuje samopaš", Levst. (Zb. sp., Tolmač); zügellos, Lašče-Levst. (Zb. sp.); — 2) = sebičen: Otrok le nase misli, samopaš, Str.

samoròg, -rǫ́ga, m. 1) das Einhorn, Cig., Jan.; samorogi bodo z jagnjeti vred padli, Škrinj.; — 2) der Narval oder Einhornfisch (monodon monoceros), Jan., Erj. (Ž.); — 3) = človek, kateri le sam za-se živi in se ne briga za druge, Gor.

skomljáti, -am, vb. impf. 1) wimmern, Notr.-Cig., Jan.; in Sorgen sein, sich grämen, Jarn., Cig.; s. za koga, C.; — ta-le moj palec na nogi, ki iz črevlja gleda, je časih skomljal in tožil, Jurč.; — 2) lüstern sein: s. za čim, nach etwas lüstern sein, Svet. (Rok.); po blagu s., Trub.

skóraj, adv. 1) bald; da bi le že skoraj prišel! — 2) skòraj, beinahe, fast; skoraj bi ga bil zadel; skoraj tako lep; skoraj da je mraz, fast könnte man sagen, es sei kalt, jvzhŠt.; "skoraj" še ni zajca ulovil, "komaj" ga je pa, Npreg.

starína 1., f. etwas Altes: coll. alte Dinge, altes Zeug, der Trödel; dati samo novino za capasto starino, Vrt.; — die Antiquität, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ.; starine, Antiken, Cig. (T.); — alter Wein; — über den Winter auf der Wiese gebliebenes Gras, Cig.; — = travnik, ki se le enkrat na leto kosi, Cig., Lašče-Levst. (Rok.); (= bav. altwis, Levst. [Rok.]).

štẹ́ti, štẹ̑jem, vb. impf. 1) zählen; — v osmih dneh, po vročitvi naloga štejoč (von der Einhändigung des Auftrages gerechnet), DZ.; štẹvèn (= štet), Dalm.; dobrote komu š., jemandem die ihm erwiesenen Wohlthaten vorwerfen, Cig.; — 2) anrechnen; šteti komu kaj v čast, v sramoto, v krivico, v hudodelstvo, zur Ehre, Schmach, Schuld, zum Verbrechen anrechnen; v čast si š., sich zur Ehre anrechnen; — 3) achten, auf jemanden halten: kdo ga šteje? Soška dol.-Erj. (Torb.); mož je močno števen, GBrda; — dafürhalten, meinen: oče so šteli, da je iz jutrove dežele, Glas.; — š. koga za kaj, jemanden für etwas halten; š. koga (za) srečnega; — š. se za kaj, sich für etwas halten; š. se (za) srečnega; — šteje se moje, uživa pa le on, man hält es für mein Eigenthum, den Nutzen aber hat nur er; — 4) lesen, Mur., ogr., kajk.-Valj. (Rad), vzhŠt.; — prim. čteti.

švígəlj, -glja, (-gəljna), m. 1) eine lange Ruthe, C.; — 2) ein langes, dünnes und schmales Brett, C., Z., jvzhŠt.; — 3) = ržen snop, ki ga ne omlatijo, ampak le ošvigajo (otepejo), Tolm.; — 4) ein lang aufgeschossener Jüngling, Cig., Ig (Dol.).

upásti, -pádem, vb. pf. 1) fallen, sinken, abnehmen; voda je upadla; — cena je upadla, Cig.; — srce mi je upadlo; komu bi v takem ne upadla? le Davidu ne upade (namr. srčnost), Ravn.; jeza upade, der Zorn legt sich, Cig.; — 2) körperlich abnehmen, einfallen, verfallen, mager, schwach werden; obraz mi je upadel, Cig.; roke so mi upadle, ves život mi je upadel, C.; upadla lica, eingefallene Wangen; — 3) z besedo u., kleinlaut werden, Cig.; beseda mu je upadla, er ist kleinlaut, Cig.

v, I. praep. A) c. acc. 1) kaže na vprašanje: kam? pri glagolih, ki pomenjajo premikanje, in drugih, kam je dejanje namerjeno: in (nach, gegen); iti v cerkev; pasti v jamo; nima kaj va-se, er hat nichts zu essen, Dol., Gor.; gledati v knjigo; v tarčo streljati; kamen v koga vreči; v cesarja (= proti cesarju) se puntati, Burg.; iti v stran, seitwärts gehen; v kraj iti, spraviti, weggehen, wegschaffen; omahovati v dve plati, nach zwei Seiten hin schwanken, Ravn.; v leta iti, alt werden; v misel vzeti, erwähnen; — (kraj je izražen po dejanju): iti v mlat, v prejo, dreschen, spinnen gehen; — v gobe hoditi = hoditi gob brat, LjZv.; — (kraj je izražen po osebah): v svate iti, vabiti, zur Hochzeit gehen, laden; v kmete iti, aufs Land gehen, C.; v Lahe iti, in die Furlanei gehen, Goriš.; v Nemce iti, nach Deutschland gehen, C., nk.; — dati koga v krojače, jemanden das Schneiderhandwerk lernen lassen, Glas.; — na vprašanje: kje? biti v katero faro, zu einer Pfarre gehören, Cig., Dol.; v nekatere kraje, v nekatera, ena mesta, in einigen Gegenden, an einigen Stellen, Kr.; — 2) kaže dele, v katere se deli kaka reč: in; v štiri dele razdeliti; Zreže v koscev jo (popotnico) deset, Npes.-K.; — 3) kaže obleko, v katero se kdo oblači: in; oblačiti se v svilo, v volno; v škrlat oblečen; — 4) kaže pri glagolih: zadeti, udariti, raniti itd. prizadeti del: in, an; v nogo, v obraz udariti, raniti; v lice poljubiti; — 5) stoji v časnem pomenu na vprašanje: kedaj? an; v nedeljo, v ponedeljek, v petek in svetek; v praznike; v 5. dan avgusta meseca, nk.; ti boš mutast do tega dne, v kateri le-to storjeno bode, Krelj; v večer ali v jutro, Krelj; v stare čase je bilo dovoljeno, LjZv.; v prvo, v drugo, zum erstenmal, zweitenmal; v tretjič, zum drittenmal; v novič, neuerdings; — v jesen, im Herbste; v bratvo, zur Zeit der Weinlese, Danj. (Posv. p.); v prijazni čas popoludne, Levst. (Zb. sp.); — 6) kaže namen, nasledek: zu; v ta namen, zu diesem Zwecke; v dar dati, schenken, v dar dobiti, zum Geschenke bekommen; v dokaz biti, zum Beweise dienen, Cig., nk.; v to opravilo odločen, zu diesem Geschäfte bestimmt, Burg.; v strah prijeti koga, jemanden scharf zur Rede stellen; v zakon vzeti, zur Ehe nehmen; v najem, v zakup dati, vzeti, in Miethe, Pacht geben, nehmen; v posest vzeti, in Besitz nehmen, Cig., Levst. (Nauk), nk.; v last imeti, zueigen haben, Cig., nk.; = v svoje imeti, Cig.; v smeh obrniti, lächerlich machen; v hudo obrniti, missdeuten; v rop jim bodo naše žene (zum Raube), Ravn.-Mik.; — biti v kaj, zu etwas gereichen: v korist, v dobiček, v škodo, v nesrečo, v čast, v sramoto, v veselje, v žalost biti komu; v čast si šteti; v zlo, v greh šteti (anrechnen) komu kaj; v posmeh biti, zum Gelächter sein; v denar spraviti, zu Geld machen; v nič devati, herabwürdigen, mit Verachtung behandeln; v navado priti, zur Gewohnheit werden; — 7) kaže to, v kar se kaj izpremeni: in, zu; kačo izpremeniti v človeka; izpremeniti se v kačo; — kronati koga v cesarja, Vrtov.-Jan. (Slovn.); v kralja izbrati, Levst. (Rok.); v tajnika postaviti, Levst. (LjZv.); — 8) kaže, v kar kdo veruje: an; v Boga verovati, an Gott glauben; — 9) kaže način: v dober kup, billig, wohlfeil, Jan., nk.; = v ceno, Cig., Gor.; v noben kup, um keinen Preis, auf keine Weise, durchaus nicht, Jan.; V dir (= dirjaje) je Ravbar tekel, Npes.-Mik.; V šatorje dirja v skok (im Galopp), Npes.-K.; jesti v slast (mit Appetit); v mehko, v trdo kuhana jajca, weich, hart gekochte Eier, Ravn. (Abc.); v dve nadstropji zidano poslopje, ein zweistöckig gebautes Haus, LjZv.; v dva cepa, nach zwei Seiten: zweideutig, Cig.; v tri pramene spletena kita; v živo opomniti, dringend mahnen, Burg.; v živo čutiti, lebhaft fühlen, Ravn., Mik.; v čisto (rein) pomesti; v čisto popiti, ganz austrinken, Gor.; — 10) kaže natančnejše določilo: in (an, von); v čelo tri pedi širok; v obraz je lepa, sie ist schön von Angesicht; v obče, im allgemeinen, Jan., nk.; — 11) nam. stsl. vъzъ: v hrib iti, bergauf gehen; v dol, bergab, Dict., C.; (nav. navdol); — B) c. loc. 1) kaže na vprašanje kje? prostor, v katerem kaj je ali se godi: in; v cerkvi biti; v vasi stanovati; v Lahih, in der Furlanei, Goriš.; v Nemcih, in Deutschland, bei den Deutschen, C., Rec., Levst. (Nauk); v kmetih, auf dem Lande, C.; — v svilnati opravi, in seidenem Gewande; — molil je sam v sebi (bei sich selbst) le-tako, Krelj; sami v sebi so govorili, Krelj; v sanjah, im Traume; v strahu biti, živeti; v nesreči, v nadlogah in težavah; — v resnici, in der That, wirklich; — 2) v časnem pomenu: in; v pretekli noči; v starosti, v mladosti; v sili, in der Noth; v deževju, zur Regenzeit, v košnji, zur Zeit der Mahd, Levst. (Zb. sp.); — in, binnen; v dveh dneh, tednih, mesecih, letih; v tem, indessen; — 3) kaže način: in; v podobi belega goloba; v podobi kruha; govoriti v podobah, in Bildern sprechen; gredo v trumah (scharenweise); — v gotovem denarju izplačati; — 4) kaže to, glede na kar se o kom ali čem kaj pove: in; učen biti v čem; imeniten biti v čem; — II. praef. ein-, hinein-; vtekniti, hineinstecken, vrezati, einschneiden.

vẹ̀ndar, conj. 1) dennoch; = v. le; dasi — vendar, obgleich — dennoch; — doch; bodi vendar pameten! — 2) adv. = venda 1), vzhŠt.-Mik.; — iz: vem da že, Mik.; prim. Škrab. (Cv. I. 6.).

zasvẹ́titi, -im, vb. pf. 1) zu leuchten anfangen; zasvetila je zvezda na nebu, Cig.; zora je zasvetila, Ščav.-Pjk. (Črt.); — 2) z. se, zu glänzen anfangen; lice se mu je zasvetilo od veselja; — erglänzen, aufglänzen, aufblitzen; nekaj se je zasvetilo v daljavi; — zdaj se mu je še le zasvetilo, jetzt gieng ihm erst ein Licht auf, Cig.

znániti, znȃnim, vb. impf. 1) anzeigen, Vorbote sein, Cig.; — = vabiti, prvič k maši zvoniti: nič nam ni sile, saj še le znani, Banjščice-Erj. (Torb.); — = oznanjevati (predigen), V.-Cig.; — 2) bekannt machen: z. koga s kom, z. se s kom, Cig., Navr. (Let.).

žȋvio, živila, -li, -le, er, sie lebe(n), hoch! živio naš presvetli cesar! živila domovina! živili naši bratje! živile domoljubne gospe! nk.; (hs. part. praet. II. glag. živjeti (živiti), = slov. živel, živela, -li, -le, z optativnim pomenom).

bíba, f. 1) kriechendes kleineres Thier, bes. ein Insect (največ le v otročjem govoru); biba leze, biba ni, tovor nese, osel ni, roge ima, kozel ni, (= polž); coll. vsa biba in golazen, LjZv.; — suha b. = suha južina, der Weberknecht, C.; — 2) das Truthuhn, C.; — = raca, Trst. (Let.); — 3) die Gezeiten des Meeres, Flut und Ebbe, Cig. (T.), Jes.; prim. bibavica; — 4) der Grashalm, Ip., Kras-Erj. (Torb.).

br̀ž, adv. 1) eher (le v nekaterih izrazih): brž ko ne (bržkone), wahrscheinlich; brž ko brž, ehestens (je eher, je lieber), Cig., Jan., C.; — 2) (brez komparativnega pomena:) schnell, unverzüglich; brž pojdi po zdravnika! — brž ko, sobald: brž ko bode mogoče, sobald es möglich sein wird; — brž da (bržda), wahrscheinlich; brž da ni utegnil priti, jvzhŠt.; — brž = brž da, brž ko ne, Habd.; brž si bil bolen, C.; — 3) najbrž, höchstwahrscheinlich: najbrž nikogar ni našel doma; — iz brže.

bȗdalọ 2., n. der Pfuscher (kdor le buda in nič ne opravi), C.; — prim. bodalo 2).

cę̑lica 2., f. die Zelle, die Klosterzelle; Le celico najno zapriva, Prostosti sveta ne želiva, Preš.; — iz nem. Zelle.

címa 2., f. 1) das Kräuterich von Ackerpflanzen, Cig., C., M., Dol., BlKr.; — 2) odlomljena vejica, Sv. Peter pri Gorici-Erj. (Torb.); — prim. lat. cima, it. le cime dell'erbe, Mik. (Et.).

crkováti, -ȗjem, vb. impf. = crkati: voda crkuje, ako se je kje nabrala, pa ne more odtekati, ampak le počasi gine, Dol.

čákati,* -am, vb. impf. warten: kdor čaka, ta dočaka, Geduld bringt Rosen, Cig.; le čakaj! warte nur! (grozé); čakam, da mi kdo odpre; — č. koga, česa, auf jemanden, etwas warten, jemanden, etwas erwarten; sestre čakam, Met.-Mik.; č. smrti, Krelj; Toman komaj čaka tega, Npes.-K.; prave prilike č., Cig.; Al' čakaš, da pade zvezda z nebes, Al', da bi k nji zletel, čakaš peres? Preš.; tudi z ak.: č. koga; sestro čakam, da pojdeva vkup; č. na koga, kaj; poroka nanj'ga čaka, Preš.; gospod je samo pri teh, kateri — potrpežljivo na njega čakajo, Škrinj.; — lauern; za plotom koga č.; lisico ali lisice č.; — č. koga (ak., pa tudi gen.), bevorstehen: še ne veš, kakšna sreča te čaka; hlapce še nocoj dosti dela čaka; Oko ni vid'lo, slišala ušesa Veselja, ki izvoljene (izvoljenih, 2. izd.) tam čaka, Preš.

čę̑st, f. = čast, vzhŠt., ogr.; le lepo po česti, nur schön artig, Kropa (Gor.).

číherən, -rna, adj. ves čiheren, aller insgesammt: vse čiherno, Dict.; luna vsa čiherna je postala kakor kri, Kast.; v le-teh dveh zapovedih visi vsa čiherna postava, Schönl.; damo na znanje vsem čihernim — stanovom, Razglas iz l. 1781; misliš, da bom vse čiherno jaz sam storil? BlKr.; vsi čiherni jeziki, Cv.; — tudi: ves čiherno: ves čiherno dolg, die ganze Schuld, Schönl.; vsi čiherno grešniki, Jsvkr.; ves čiherno moker, C.; — brez "ves": čiherno zdrav, C.; — iz čitkaterni, čihterni, čiherni, Levst. (Rok.); prim. čitav, Mik. (V. Gr. I. 323.).

čǫ́hniti 1., čǫ̑hnem, vb. pf. 1) kratzen, scheuern, C., Z.; — 2) einen Streich, einen Schlag versetzen: le čohni ga! vzhŠt.-C.; — prim. čehniti, česniti.

čúhati 2., -am, vb. impf. blasen: le malo čuhaj, bo takoj hladno, Polj.; č. se v prste, ZgD.; č. jedi, GBrda.

dȃn, dnę̑va, dnę̑, m. 1) der Tag, das Tageslicht; d. se sveti skozi okno, das Tageslicht dringt durch die Fenster ein, Cig.; na d. priti, ans Tageslicht kommen; na d. spraviti; sklenil je to kralju na d. dati, offenbaren, Ravn.; to je jasno kakor beli dan; pri belem dnevi, Mik., = po belem dnevi, LjZv., bei hellichtem Tage; za bele dni ne, = um keinen Preis, C.; d. se dela, es tagt; = d. poka, Cig.; d. se sivi, der Morgen graut, Cig.; dan se je storil, es ist Tag geworden; d. zvoniti, das Morgengeläute ertönen lassen; Predno še daní zvoni, Npes.-Jan. (Slovn.); Čakajte, oj mati vi, Da danove odzvoni, Npes.-Jan. (Slovn.); ko je dnevi zazvonilo, Jurč.; Ko bo petelin k dnevu pel, Npes.-K.; pred dnevom, vor Tagesanbruch; = pred dnem; = do dne, Polj.; z dnevom, mit Tagesanbruch; z dnevom vstati; = za mladega dne, Cig.; velik d. je, es ist hoch am Tage, Cig., C., M., Kr.; bil je velik d., Jurč.; — po dnevi, bei Tage, (= po dne, Npes.-Vraz-Mik.; po dni, Guts., Npes.-Schein.); črez dan, tagsüber; še je dosti dne, es ist noch hoch am Tage; za dne, noch bei Tage, vor Einbruch der Nacht; d. se krajša, daljša, nimmt ab, zu; dan je dalji, kar petelin črez prag skoči, kar bolha zine, = der Tag ist nur um ein Unbedeutendes länger, Cig.; prišel je čas, "ko se dan skozi noč vidi", (= ko je noč zelo kratka), kakor kmet veli, Vrt.; noč ima ušesa, dan pa oči, bei der Nacht kann man gehört, beim Tage gesehen werden, Z.; noč in d., Tag und Nacht; = noč ter dan, Trub.; — tja v en dan, tja v dan, in den Tag hinein, ohne Zweck und Ziel (po nem.); — 2) der Tag (als Zeitabschnitt): vsak dan, täglich; dan na dan, dan za dnevom, Tag für Tag; živeti z dneva na dan, von einem Tage zum andern, Vrt.; v d. in noč, in 24 Stunden, Vrt.; dan hoda, tri dni hoda, eine, drei Tagreisen; en dan hoditi; dva dni; dva cela dneva; (dva cela dni, Dict.); ta dan, an diesem Tage; prej ta dan, tagsvorher; pred božičem ta dan, am Tage vor Weihnachten; tega dne, an diesem Tage; dne petnajstega meseca septembra; petnajstega (dne) kimavca, am 15. September; dan in leto pristaviti, das Datum beisetzen, Cig.; — dober dan! guten Tag! sveti d., der Weihnachtstag; na sveti d., am Weihnachtstage; na sv. Martina dan; tepežni d., der Tag der unschuldigen Kinder; sodnji d., der Tag des Weltgerichtes, der jüngste Tag; rojstni dan, der Geburtstag; vsednji dan, der Werktag, Cig.; dan, der Rechtstag, die Tagsatzung; dan dati, einen Tag ansetzen, Cig., C.; = d. postaviti, Dict.; dan opraviti, die Tagsatzung abthun, Z.; jutri imamo dan, Kr.; imela sta dan, LjZv.; — dan današnji, heutzutage; svoje dni, njega dni, einst (o preteklem, in bodočem času); njega dni je bilo dobro, Jurč.; od njega dni, von je her, Ravn.; tako-le bo njega dni pravo jutro napoknilo, Ravn.; on dan, neulich; ta dan, kürzlich, Polj.; drugi dan, übermorgen, Polj.; to bom pomnil vse svoje žive dni, Zeit meines Lebens; tudi: ves svoj živ dan, Jurč.; za živih dni so gazili ljudem po njivah žito, bei ihren Lebzeiten, Navr. (Let.); na stare dni, im Alter; — 3) dan zemlje, ein Joch Land, Cig.

dáti, dám, vb. pf. geben; d. komu kaj; daj mi kruha, vina, piti, jesti; v dar dati, schenken; na posodo d., leihen; za ženo d., zur Frau geben; d. komu zaušnico, eine Ohrfeige geben; d. komu po glavi, einen Schlag auf den Kopf versetzen; — hergeben; ne da krajcarja od sebe; pismo od sebe d., ausstellen; glas od sebe d., einen Laut hören lassen; krava je veliko mleka dala; odgovor, račun d., Rechenschaft ablegen; kup lepih besedi mu da, Ravn.; komu Boga d., jemanden begrüßen, C.; wünschen: dobro jutro, lahko noč d., V.-Cig.; slovo d., den Abschied geben; glas d., Nachricht geben; na znanje d., bekannt geben; — reichen: roko d., die Hand reichen; prsi d. otroku, die Brust reichen; — hingeben: če imam glavo dati, und sollte es mich den Kopf kosten; življenje d. za koga (kaj), das Leben opfern; dušo dati, sterben, Ravn.; na voljo d., freistellen; d. na izbiro, izbiranje, zur Auswahl geben; — bringen, gelangen lassen, schicken; na mizo d., auftragen; pismo na pošto d., aufgeben; knjigo na svetlo d., herausgeben; kravo v rejo d., in die Zucht geben; v vojake d., zum Militär geben; v nauk d., in die Lehre geben, Cig.; = d. koga učit; jajca dati valit domačim kuram, Levst. (Nauk); predivo smo dali prest, wir haben das Spinnhaar zum Spinnen gegeben; srajce sem dal prat, ich habe die Hemden in die Wäsche gegeben; prim. Mik. (V. Gr. IV. 875.); — fügen, geschehen lassen, lassen: ako Bog da, so Gott will; Bog daj, da bi bilo res! Bog ne daj! Gott behüte! daj nam biti milim in dobrim, Ravn.; gluhim je dal slišati, mutastim govoriti, Taube machte er hörend, Blinde sehend; ne bo dal! daraus wird nichts, C.; ni mi dano, es ist mir nicht gegeben, beschieden; vetra d. čemu, etwas verschwinden machen; ali ste mu (vinu) dali vetra? habet ihr gehörig getrunken? vetra d. dvajseticam, verthun; duška d., Luft machen, freien Lauf lassen; prim. dušek; daj mi, da izpregovorim, lass mich aussprechen, Jurč.; srce mi ni dalo, da bi storil kaj tacega, ich konnte es nicht übers Herz bringen; to mi ni dalo priti, dies hinderte mich zu kommen; niso mu dali oditi, sie ließen ihn nicht fort; niso mu dali v hišo, sie ließen ihn nicht ins Haus; dal se je potolažiti, er ließ sich begütigen; ne da si nič dopovedati, er lässt sich nichts sagen, man kann ihm mit Worten nicht beikommen; ne daj se mu pregovoriti, lass dich von ihm nicht überreden; tebi se ne dam tepsti, von dir lasse ich mich nicht schlagen; da bi se jaz dal takemu mlečnjaku! Glas.; ne dajmo se! lassen wir es nicht über uns ergehen! — lassen = machen, dass etwas geschieht: travnike sem dal pokositi, ich ließ die Wiesen mähen; suknjo si d. napraviti; — daj! wohlan! daj, govori! wohlan, sprich! dajmo ga pretepsti! prügeln wir ihn durch! dajte ga pregovoriti; le ga dajte! nur zu! dajte, da končamo to reč! (prim. deti, dejati); — dati koga, meistern, überwältigen; to sem ga dal! Gor.

desetína, f. 1) der zehnte Theil, das Zehntel, Cig. (T.); — 2) der Zehent; žitna d., der Getreidezehent, vinska d., der Weinzehent; gorska d., die Bergfrohne, Levst. (Nauk); — desetino jemati, pobirati, den Zehent nehmen, einsammeln; — 3) v desetino iti = po svetu iti (o desetem bratu, deseti sestri): Kaj (n. kar) je le desetega, Vse mora v desetino iti, Npes.-Vraz.

dò,* I. praep. c. gen. 1) bis zu, a) o prostoru: do konca sveta, bis ans Ende der Welt; do hriba se peljati; brada mu sega do tal; od hiše do hiše; ni moči do njega (priti), man kann nicht bis zu ihm gelangen; z adverbijem: do kod? bis wohin? wie weit? (= do kam, C.); do tod, (do tukaj), bis hieher; do nekam, bis irgendwohin, Cig.; z adverbialnimi izrazi: do sredi sobe, bis zur Mitte des Zimmers; do pod klancem, bis zum Fuße des Hügels; — pren. do živega priti komu, jemanden empfindlich treffen, jemandem beikommen; — = pri: ni drugega videti nego luč do luči, LjZv.; bila je hiša tako natlačena, da ni mogel nihče sesti, ampak stal je mož do moža vso noč, Jurč.; glava do glave se je videla, Erj. (Izb. sp.); b) o stopnji, (bis zu einem gewissen Grade): do smrti ranjen, tödtlich verwundet; do krvi, do krvavega so se stepli, bis aufs Blut; do nazega sleči koga; do sitega se najesti, sich satt essen, (do sita, Jan., Mik.); do presita, bis zur Uebersättigung, C.; do čistega (do čista, Mur., Jan., C., Mik.), vollends, total; do celega (do cela, Jan., BlKr.-M.), gänzlich; do dobrega, (do dobra, Mik., Jan.), gehörig, recht; ko se dan stori do dobrega, Ravn.-Mik.; do tancega vse izpolniti, alles genau erfüllen, Burg.; do malega, (do mala, Jan., Ben., Mik.), bis auf Weniges; fast, beinahe; do sedem ur hoda, beiläufig sieben Stunden Weges, Levst. (Rok.); do besed, wörtlich, Cig.; do pike, do zobca, accurat, Jan.; do polu, do polovice, zur Hälfte, Cig.; do kraja, vollends: do kraja koga pokončati; nimajo do ostanka kruha (= da bi ga ostajalo), Zv.; krava ima mleka zmeraj dovolj do ostanka, Zv.; — do tretjega gre rado, alle guten Dinge sind drei; — do na tri mesece se more zmanjšati rok, DZ.; — c) o času: spati do belega dne, in den Tag hinein schlafen; do trde noči, spät in die Nacht hinein; do današnjega dne, bis auf den heutigen Tag; tega do smrti ne bom pozabil; do sih dob (mal), bisher; do tistih dob (mal), bis dahin; — z adverbiji: do zdaj, bisher; do takrat, bis dahin; do kar, (= dokler), Levst. (Sl. Spr.); z adverbialnimi izrazi: do popoldne; do blizu božiča, Levst. (Zb. sp.); — 2) kaže kako mer: an; do starišev sem pisal, Met.; do mene poslan, an mich gesendet, Cig.; obrniti se do koga, sich an jemanden wenden; imam prošnjo do vas, Met.; — 3) kaže razmerje: gegen; kaj imaš do mene? Levst. (Rok.); Če se mu kaj do mene zdi, Naj pride k meni le v gosti, Npes.-K.; — meni je do koga (česa), mir ist an jemandem (etwas) gelegen; meni do tega nič ni, Levst. (Rok.); do tega mi je veliko, Svet. (Rok.); ako nam je kaj do zdravja, Vrt.; vsem tem do besede ni bilo mnogo, LjZv.; trd do ubogih, Ravn.-Mik.; laskav do gospode, dober do vseh, Levst. (Rok.); — zu; ljubezen do domovine, do otrok; — 4) außer: izgubil sem ves denar do enega goldinarja, Svet. (Rok.); vsi do enega, katerega bomo še omenili, Andr.; — II. praep. znači: 1) da je dejanje do nekod dospelo: doiti, dokričati, dočakati; dopleti do polu njive, mit dem Jäten bis zur Hälfte des Ackers kommen; do nas je dosmrdelo, der Gestank drang bis zu uns; — 2) da je dejanje do konca dospelo: doslužiti, ausdienen; dogospodaril je, er ist mit seiner Wirtschaft am Ende; doklel je, er hat ausgeflucht (= er wird nicht mehr fluchen); za letos smo dosejali, für dieses Jahr haben wir das Säen beendet; — 3) da je dejanje do zaželenega uspeha dospelo: dopovedati komu kaj, jemandem etwas klar machen; domisliti se, sich erinnern; — 4) znači dodevanje, hinzu: dodati, hinzugeben; to je slaba mera, domerite! füget das Fehlende hinzu! prim. Mik. (V. Gr. IV. 202.).

dobȋtək, -tka, m. 1) = dobiček, Jarn., Mur., Cig., Jan., Mik., Trub.; želeti nepoštenega dobitka, Dalm.; za svojega dobitka in užitka voljo, Krelj; — 2) der Gewinst: vsi teko, ali le eden sam dobitek vzame, Dalm.; prvi, drugi dobitek (pri tekmanju, srečkanju i. t. d.), nk.; tudi: dobítək.

dohȋtək, -tka, m. 1) das Ereilen; — 2) der in der Rennbahn errungene Preis, Mur., V.-Cig.; vsi teko, ali le eden sam dohitek prejme, Schönl.

dokonováti, -ȗjem, vb. impf. ad dokonati; d. se, zuende gehen, in Erfüllung gehen, C.; kadar se le-to vse bode dokonovalo, Trub.

domàč, -áča, adj. 1) zum Heimatshause gehörig, Haus-; domači, die Hausgenossen, die Hausleute; bil je domač sin, Erj. (Izb. sp.); le govori, saj smo sami domači skupaj, jvzhŠt.; d. človek, ein Hausgenosse; domačega tatu se je težko ubraniti, Jan. (Slovn.); d. kruh, Hausbrot, Cig.; domača živina, das Hausvieh; — 2) zur Heimat gehörig, heimisch; izpod domačega zvona, aus der Heimatspfarre, Cig.; pripluti na domač breg, Npr.-Erj. (Torb.); — inländisch, Cig., Jan.; domači (ljudje), Eingeborne, Cig. (T.), DZ.; domača reja, die Innzucht, Cig. (T.); — domača vojska, der Bürgerkrieg, Cig. (T.); — 3) vertraut; preveč sta si domača; po domače, in ungezwungener Weise; po domače se vesti, po d. povedati kaj; — tudi: dómač, -áča, Št.

doséliti se,* -sę̑lim se, vb. pf. einwandern, Cig. (T.); pravih Hrvatov se je tega stoletja na Dolenjsko le malo doselilo, Slovan.

doskóčiti, -skǫ̑čim, vb. pf. bis zu einem Ziele springen, im Sprunge erreichen; zaganjajo se, a le malokateri doskoči, Str.

drobentẹ́ti, -ím, vb. impf. drobno peti, hoditi, pisati, na drobno lomiti itd., Lašče-Levst. (Rok.); pos. kleine Schritte machen, C.; Najrajši le drobentim po cesti, Levst. (Zb. sp.); Micka po trgu drobenti, Npes.-Kres; — trillern, C.; — tudi: drobentíti, Levst. (Rok.).

dvọ̑j, num. distr. 1) zwei; pri substantivih, ki se ali sploh, ali v kakem posebnem pomenu le v pluralu rabijo: dvoje vilice, zwei Gabeln; dvoje škornje si dati napraviti, zwei Paar Stiefel; tudi substantivno: dvoje; dvoje vilic; — pri substantivih, pri katerih si mislimo kako pripadajoče mnoštvo: dvoje snubce je imela (vsak snubec je imel svoje spremljevavce); — 2) die zwei; o določenih skupaj spadajočih osebah ali rečeh: pet hlebcev kruha sem prinesel, dvoje manjših daj otrokom, die zwei kleineren Laibe; dvoje volov, das Ochsenpaar, C.; — 3) zwei; ako hočemo povedati, da sta predmeta različna po spolu, starosti itd.: vzel je v ladjo vsake živali dvoje, von jeder Thiergattung ein Männchen und ein Weibchen; dvoje telet (n. pr. teliček in telica); dvoje Judov (mož in žena, mož in otrok ali žena in otrok, toda: dva Juda, zwei jüdische Männer); — 4) zweierlei; dvoji otroci (od dveh očetov ali dveh mater); dvoje vino; — 5) zwei, zweifach, pri abstraktnih substantivih: dvojo krivico dela, er begeht ein zweifaches Unrecht; dvoja žalost, Dalm.; — 6) ako šteti predmet ni imenovan: zwei Dinge, Theile u. dgl.; dvoje h krati loviti, nach zwei Dingen zugleich streben, Cig.; na dvoje razdeliti, in zwei Theile theilen; na dvoje iti, auseinander gehen, Z.; eno uro sva na dvoje, wir sind eine Stunde von einander entfernt, M.; bila sta uže dolgo na dvoje, sie hatten sich schon vor langer Zeit zertragen, Jurč.; — 7) dvoje = dva, dve; Se dvoje kit mu dol' obes', Npes.-K.; — prim. četver.

édən, (pred substantivi: èn, Mik., Levst. [Sl. Spr.]), éna, éno, gen. énega, éne, num. 1) einer, ein; eden izmed vas, vas eden, einer von euch; eden čita, drugi piše, tretji spi; dvoje škornje imam, pa le en klobuk; ene škarje, ene rokavice, eine Schere, ein Paar Handschuhe; šteje se: eden, dva, tri itd., ali: ena, dve, tri itd., eins, zwei, drei u. s. w.; po eden, je einer; eden za drugim, einer nach dem andern; oba eno godeta, beide sind von einem Schlage, Met.; ob enem, zugleich; v eno mer, in einemfort (tudi: v enomer); prim. ona ne spi vse v eno, Hip. (Orb.); — 2) pl. eni, einige, etliche; eni ter eni, hie und da einige; eni pravijo da, drugi da ne; ena dva, enih pet = kaka dva, kakih pet, etliche zwei, fünf; ene krate (krati), etlichemale; — 3) kot nedoločen členek (ein); en volovski voz, en duhovni, Cv.; (novejša književna slovenščina se ga ogiblje); — edna, edno, Mur., Jan. (Slovn.) in tu in tam v knjigah, starejših in novejših; poudarjeno tudi "eden" pred substantivi: pred Bogom je tisoče let kakor eden dan, Krelj; ena vera, eden krst, Schönl.; eden krivičen vinar deset pravičnih sne, Npreg.-Jan. (Slovn.); — prim. jeden.

enosẹ́čən, -čna, adj. kar se le enkrat seče (kosi), einmähdig, einhäuig, Cig.

esej, esa, eso, pron. = ta, Rez.-C.; esej zde = ta-le, Rez.-C.

etak, adv. = tako-le, ogr.-Mik., C.

ezde, adv. tu-le, Rez.-C.

ferēga, f. kako oblačilo: če ima le gospodske ferege, pa misli, da je gospod, BlKr.; — prim. hs. feredža iz tur.

glę́dati, I. glę̑dam, imprt. glę̑daj, glę̑j, vb. impf. 1) schauen: z očmi gledamo; glej! schau! sieh da! glej, glej! ei, ei! glej ga, norca! da seht mir den Narren an! in glej, zgodilo se je, und sieh da, es geschah, Cig.; glej ljubezni! das heißt Liebe! Cig.; — die Augen offen halten: zajec gleda, kadar spi; — ansehen; g. koga, kaj; tudi z gen.: gleda svojih dveh hčeri, Npes.-Mik.; kaj gledaš trohe v oku (očesu) tvojega brata? Krelj; vesel je gleda, Levst. (Zb. sp.); poprek, po strani, od strani, pisano koga g., jemanden scheel ansehen, Cig.; osinasto, hudo, izpod čela koga g., zornig ansehen, Cig.; gledata se, kakor pes in mačka, sie vertragen sich wie Hund und Katze; pisano, grdo se gledata, sie sind mit einander gespannt; če se bova lepo gledala, wenn wir uns vertragen werden, Jurč.; g. kam, den Blick irgendwohin gerichtet haben; v tla g, den Blick auf den Boden heften; — krivo g., schielen, Cig.; strmo g., starr blicken; prijazno g., ein freundliches Gesicht machen: grdo g., eine unfreundliche, finstere Miene machen; debelo g., große Augen machen; — gleda, kakor tele nova vrata (novih vrat), wie die Kuh das neue Thor, Cig.; gleda, kakor zaboden vol, kakor riba na suhem, gleda, da bi oči izkapale, er sperrt die Augen auf, sieht verdutzt darein, Cig.; g. kakor hudo vreme, finster blicken, Cig.; — v zrcalu se g., sich im Spiegel besehen; — g. za kom, jemandem nachschauen; vse je za njimi gledalo; — g. na koga (kaj), seine Blicke auf jemanden (etwas) richten; vse je nanj gledalo; — 2) hervorblicken, hervorragen; prst mu iz črevlja gleda; — potepuh iz njega gleda, man sieht ihm den Vagabunden an, Cig.; ves oče iz njega gleda, er sieht dem Vater ganz gleich, Cig.; — 3) Rücksicht nehmen; na ljudi g.; po ljudeh g., parteiisch sein, Cig.; na to se ne gleda, das kommt nicht in Betracht; na kaka dva goldinarja ne bom gledal, auf ein Paar Gulden soll es mir nicht ankommen; na svoj dobiček g., sein Interesse, seinen Vortheil im Auge haben; — Acht geben; na otroke g.; na obleko g., die Kleider schonen; nič ne gleda na se, er hält nichts auf sich, er vernachlässigt sich; na svojo službo g., seines Amtes walten, Cig.; g. svojega opravila, Dalm.; — zusehen, trachten; le glej, da boš o pravem času prišel; vedno gleda, kako bi koga oškodoval; naj občina gleda napraviti detinji vrt, Levst. (Nauk); g. po čem, nach etwas trachten, Cig.; g. po svojem dobičku, Ravn.; = g. si za kaj, C.; — sich mit etwas beschäftigen, abgeben: samo otroka, njivo gleda, C.; — II. gledím, (imprt. glę́di) = gledam, Mur., Mik., vzhŠt., kajk.-Valj. (Rad); Se k robu primakne, V globino gledi, Zora; — odtod: gledę́, mit Rücksicht auf, hinsichtlich: glede na to, in Anbetracht dessen, ne glede na troške, ohne Rücksicht auf die Auslagen, Cig., Jan., nk.; — praep. c. gen. hinsichtlich, nk.; glede pašnikov, Jan. (Slovn.), Mik.; — gledę́če, -ega, die Pupille, Fr.-C.; (tudi: gledeče, gen. -ča, gledečje, gen. -čja, Ščav.-C., Mursko polje); — glę́dešče, vzhŠt.

globánjevica, f. die Schwammsuppe: tako kislo vino le globanjevici prilivajo, SlN.

glušíti, -ím, vb. impf. taub machen, betäuben, Mur.; glušeče ploskanje, Cig. (T.), Zv.; — g. koga, einem die Ohren voll schreien oder reden, durch Bitten u. dgl. belästigen, behelligen, Cig., Kr.; tega ne morem dalje trpeti, da me le-ta vdova tako gluši, Trub. (Post.); kaj bom kralja glušil? Jap. (Sv. p.); g. gospodo, die Behörde behelligen, zato te ne bom glušil, deshalb werde ich dich nicht behelligen, Svet. (Rok.); — g. se, die Ohren verschließen, nicht anhören wollen: ali se jim bomo še vedno glušili, ki žele z nami pobratiti se, Vrtov. (Vin.).

gubíti, -ím, vb. impf. 1) schädigen, zugrunde richten, verderben, M., C.; bolezen me gubi, Fr.-C.; gubi ga, seine Kräfte nehmen ab, Fr.-C.; Psa le uroki gubijo, Danj. (Posv. p.); — 2) verlieren, Kor., Rez.-Cig., Jan., ogr.-C., Zora; pernica perje gubi (federt), Cig.; svoje dni g., seine Zeit verlieren, C.; srce g., den Muth verlieren, Cig.; — voda se gubi pod zemljo, Z.; čebele se gube na paši, Lašče-Levst. (Glasn.); glas se gubi, die Stimme verhallt, Cig.

hleniti,* -nem, vb. pf. 1) plötzlich hervorleuchten: solnce je hlenilo skozi oblake, Ravn.-Cig., Rib.-M., Notr.-C.; — 2) nogo h., sich den Fuß verstauchen, Nov.; noga se hlene = se zvrne, C.; — 3) schlagen: h. koga z bičem, Z.; da le hlenem (kresnem), imam ogenj, Z.; — pravilneje menda: hliniti, nem.

hódən 2., -dna, adj. rupfen; hodno platno, rupfene Leinwand (die gröbste Leinwand); hodna kodelja, Vrt.; — grob: hodna obleka, grobes Kleid, das Werktagskleid, Cig., BlKr., Cv.; le h kmečki ženitnini naj kdo hoden (im Alltagskleid) pride, že bi bilo grdo, Ravn.; — mladina riše tu svoja hodna imena na zid, LjZv.; — prim. nem. Hede = Werg von Flachs und Hanf, hedene Leinwand.

hrę́pati, -pam, -pljem, vb. impf. raspeln, röcheln, heiser hüsteln, keuchen, Jarn., C., M.; živali težko sopejo, hrepajo, rilec odperajo, Kug.-Valj. (Rad); (stekel pes) ne laja, le nekoliko hrepa, Vrtov. (Km. k.); — prim. hrapati, hripati.

hudȏbnik, m. = hudobnež; hudobnik je v svoji hudobi le naprej silil, Jap. (Prid.); hudobniki so ga vlekli črez zobe, Jurč.

imę̑, -ę̑na, n. 1) der Name; krstno i., der Taufname; rodovinsko i., der Familienname; kako ti je ime? wie heißest du? (tako se navadno povprašuje po krstnem imenu); Peter mi je ime, ich heiße Peter; i. komu dati; tudi: i. zdeti, nadeti, einen Namen geben, benennen, Jan.; po imenu, dem Namen nach; le po imenu poznati koga; mož, po imenu I., ein Mann mit Namen I.; tam stoji vas, Vrh po imenu, Levst. (Zb. sp.); po imenu koga klicati, jemanden beim Namen rufen, Met.-Mik.; po imenu, namentlich, besonders, Cig., ogr.-C.; na isto ime spraviti, auf gleiche Benennung bringen (math.), Cig. (T.); v imenu imeti koga = govoriti o kom, Dol.-Cv.; v mojem, sodnikovem imenu, in meinem, des Richters Namen; pojdi v imenu božjem, geh' in Gottes Namen! v Boga ime (vbogajme) prositi, dati, um ein Almosen bitten, ein Almosen geben; v božje i. dati, Meg.; — 2) der Titel; prazno ime, leerer Titel, Cig.; — pravno ime, der Rechtstitel, erworbenes Recht, DZ.; oprostilno ime, der Befreiungstitel, DZ.; v prisežno ime povedati, an Eidesstatt aussagen, Svet. (Rok.); — 3) das Nomen (gramm.), nk.; samostalno i., das Hauptwort (substantivum), Jan., nk.; — 4) das Ansehen: v imenu biti, eine große Rolle spielen, Cig., Šol.; v ime priti, zu Ansehen kommen, Šol.; pravdati se z možmi, ki imajo nekaj imena, Jurč.; — 5) der Leumund, der Ruf: v dobrem, slabem imenu biti, in gutem, schlechtem Rufe stehen; dobro ime izgubiti, den guten Namen verlieren.

itam, adv. = tam-le, Rez.-C.

izkomárati, -ȃram, vb. pf. mühselig heraus-, hervorkommen: da bi le že mogla izkomarati v cerkev, Gor.

izlẹ́sti, -lẹ̑zem, vb. pf. hervorkriechen, auskriechen; i. iz lupine, aus dem Ei hervorkriechen; toliko da je izlezel iz lupine, = er ist noch nicht trocken hinter den Ohren, Cig.; še le je iz gnezda izlezel, pa uže hoče črez glave drugim letati, C.

izpremlájavəc, -vca, m. kdor se pri delu le izpremlaja, Gor.

izrojíti, -ím, vb. pf. 1) schwärmen: panj je le enkrat izrojil, Levst. (Beč.); — 2) aufhören zu schwärmen, ausschwärmen, Cig.; — pren. austoben (o človeku), Cig.; — 3) i. se, sich durch Schwärmen schwächen, sich verschwärmen: panj se je zelo izrojil, Por.

izvráčati, -am, vb. impf. ad izvrniti; umstoßen, umwerfen; vozove i.; kozarce i., wacker zechen, Npes.-Cig.; i. črevlje, die Schuhe krumm treten; i. se, umfallen, überschlagen, sich überstürzen; — pravico i., das Recht verdrehen, Cig.; besede i., Cig. (T.); na hudo i., zum Bösen kehren, Slom.-C.; krivdo na koga i., die Schuld auf jemanden wälzen, werfen, Cig., Jan.; le na Boga i. čast, nur Gott die Ehre geben, Ravn.

jádrati, jȃdram, vb. impf. segeln, Guts., Jarn., Cig., Jan., nk.; Moj up je šel po vodi! Le jadrajmo za njim! Preš.; jadráti, Mur.

jádrọ, n. 1) das Segel, Meg.-Mik., Dict., Guts., Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; jadra na jarbol natikati, Dalm.; jadra po vetru sukati, brassen, Cig.; = jadro po vetru napeti, C.; Le jadra spet napnimo! Preš.; — die Fahne, (vexillum, bot.), Tuš. (B.); — 2) eine Art Vorhang, Trub.-M.; — 3) der Busen eines Jägergarnes, Cig.; — 4) die Wamme, V.-Cig.; — 5) der Wulst an einem Siebe, V.-Cig.

jájčkọ, n. nav. le pl. jajčka, dem. jajca.

jẹdílọ, n. das Essen, Cig., Jan.; die Kost, die Nahrung, Cig., Jan.; — die Essware, das Lebensmittel, Mur.; coll. die Lebensmittel: Le malo vam jedila, bratje, hranim, Preš.; — die Speise, das Gericht, Cig., Jan.

jò, interj. = joj, C.; jo meni! jo nam! Dalm.; jo meni te vse gnusobe! Dalm.; jo mene (jomene), Meg., Alas.; ah jo, da smo tako grešili! Dalm.; jo, jo vpiti, Trub.; naše petje bo le: jo! Kast.

jȗtrnji, adj. 1) Morgen-; jutrnja sapa, die Morgenluft; jutrnja zarja, das Morgenroth; morgig; po jutrnjem, übermorgen; — 2) öftlich, (-trni), Danj.-Mik.; jutrnje, α) "čas od jutra do poludne", Krn-Erj. (Torb.); — β) na jutrnje (-trenje) jo je vzel, ga je vzela, t. j. mož ali žena ima le toliko časa pravico pri hiši ostati, dokler druže živi, UčT. 1873, 326.

kakọ̑,* adv. I. interr. wie? kako se imaš? kako dolg? wie lang? kako ti je? wie befindest du dich? kako ste? wie geht es euch, vzhŠt.; kako, da ne? wie so denn nicht? kako to? wie so? — v indirektnem vprašanju: kdo ve, kako še bo, wer weiß, wie es noch kommen wird; ne ve, kako in kaj, er weiß weder aus noch ein, Cig.; — v vzkliku: kako lep je svet! wie schön ist die Welt! kako bi zdaj spal! wie könnte ich jetzt schlafen, Cig.; kako pa! kako pa da! freilich natürlich (= wie denn anders!); — II. indef. irgendwie; če bo le kako mogoče; boš si že kako pomogel.

kàr, I. pron. rel. 1) was; kar si iskal, to si našel; teci, kar najhitreje moreš, lauf, so schnell du nur kannst; kar najprej mogoče, ehestens, Cig.; kar najbolj, möglichst, C.; — kar — toliko, je — desto, Mik.; kar večji, to boljši, C.; kar dlje, tem bolj, Vrt.; — II. conj. 1) seit; kar ga poznam, seit ich ihn kenne; kar jaz pomnim, seit meinem Gedenken; prim. odkar; — ravno kar (nav. ravnokar), soeben; — 2) razen kar, samo kar, = razen da, samo da, Levst. (M.); druge dote mu nisem dal, razen kar sem mu hišo pustil, Levst. (M.); — 3) als (da) plötzlich; vse je bilo tiho: kar nekaj zašumi v listju; — III. adv. 1) ohne weiters, nur; kar v grob z mano, pod zemljo! Ravn.; kar na samo pismo zabeležiti, Levst. (Nauk); kar ustrelil ga je; kar pojdi! kar to-le, nur dieses hier; to ni, da bi se kar tako jemalo; — kar nič, rein nichts, Cig., C.; kar eden ne, nicht ein einziger, Cig.; kar veliko se doseže, recht viel erreicht man, Vrtov. (Km. k.); kar doteknil se ga nisem, ich habe ihn gar nicht berührt, Notr.-Levst. (M.); — 2) = nikar, nicht, Guts.; kar — temuč, nicht — sondern, Guts. (Res.); — geschweige: greh na greh nakopava, kar da bi se ga kesal, Ravn.; še poslušati me ni hotel, kar pa da bi mi bil kaj dal, jvzhŠt.; v tem pomenu tudi: ne kar: še vzel bi mi, ne kar dal, Jan. (Slovn.); še jesti nimamo, ne pa kar bi se lepo oblačili, Jan. (Slovn.).

kjẹ́, adv. I. interr. wo? kje si bil? ne vem, kje tiči otrok; — II. indef. kjẹ̀, irgendwo; išči si kje drugje službe; — irgend: kje kdo, kje kaj, kje kedaj, kje kam itd., (tudi: kjekdo, kjekaj, itd. pisano), Dict., Trub., Dalm., Kast. i. dr.; kje s kom rajtinge imeti, Kast.; bo že šel kje kod, Levst. (M.); kje kod, hie und da, Cig., Nov.; — etwa: kam kje le? wohin denn etwa? KrGora.

kọ̑likor,* pron. rel. wie (so) viel; (z rodilnikom) wie (so) viele; kolikor je mogoče, so viel als möglich; kolikor glav, toliko misli, Cig.; k. koli, k. si bodi, soviel nur immer, wie viel immer; kolikor — toliko, je — desto; kolikor toliko, immerhin eine gewisse Quantität (wenn auch eine geringe); dal ti bom kolikor toliko; k. me je, k. me je pod klobukom, so groß ich bin, Jan.; k. jaz vem, meines Wissens; k. pomnim, so weit ich mich erinnere; — insoferne, Cig., Jan., nk.; le Bogu posvečen človek, kolikor svetu odmrje, je pravi dar, Burg.

komízgati, -am, vb. impf. die Achsel zucken, Jan.; na vse le kratko odgovarjaš, ali pa z ramo komizgaš, Glas.

konják, m. 1) der Pferdestall, Cig., Jan., C.; iskri konji so jim stali v konjaku, Zv.; le urno zapri kobilo v konjak, Levst. (Zb. sp.); — 2) der Pferdehufnagel, Tolm.-Štrek. (Let.).

kràj, krája, m. 1) das Aeußerste, der Rand; na kraju stati; na kraj sveta, ans Ende der Welt; za krajem (gozda, hriba i. t. d.), am Rande, Saume hin; od kraja odriniti, vom Ufer stoßen, Z.; — das Ufer, das Gestade, Cig.; h kraju, proti kraju, landwärts, Cig.; — die Leiste am Tuche, Cig.; — pl. kraji, der Rand eines Hutes, Cig.; star klobuk širocih krajev, Levst. (Zb. sp.); — der Endpunkt (geogr.), Cig. (T.); kraj sence, der Schattenpunkt, Cig. (T.); das Ende; zgornji, dolnji kraj, das obere, untere Ende; od kraja do kraja, von einem Ende bis zum andern; iz vseh krajev in koncev, aus allen Ecken und Enden; s krajem očesa je ne morem videti, ich kann sie durchaus nicht leiden; od konca do kraja, vom Anfang bis zum Ende; vojakov brez kraja in konca, Soldaten ohne Ende, Cig.; stori tako, pa bo kraj besedi (die Sache hat ein Ende), Z.; ni ne kraja ne konca tega prepiranja, der Streit will kein Ende nehmen; pri kraju, zuende: le poslušaj, nisva še pri kraju; delo je pri kraju; z zdravjem sem pri kraju, meine Gesundheit ist zerrüttet, V.-Cig.; vino je pri kraju, der Wein ist zu Ende, Z.; do kraja, vollends, ganz und gar, gründlich; vse do kraja pokončati; — der Anfang: od kraja, vom Anfange an; od kraja začeti, von neuem beginnen; vse od kraja jesti, alles (ohne wählerisch zu sein) essen; vsi od kraja, alle durch die Bank; s kraja omenjen, eingangs erwähnt, DZ.; — die Seite: v kraj (dejati kaj, iti), beiseite, hinweg; delo je v kraju (abgethan), Lašče-Levst. (M.); pravda še ni v kraju, Levst. (Zb. sp.); Najina ljubezen v kraju bo, Npes.-Schein.; na dva kraja, nach zwei Seiten; na vse kraje sveta; na vse kraje, in jeder Hinsicht, C.; — po mojem kraju, was mich betrifft, C.; — 2) das Ackerbeet, V.-Cig., Lašče-Erj. (Torb.), Kr.; saditi v lehe ali kraje, Nov.; boš ene tri kraje povlekel. Jurč.; dvajset krajev njive, LjZv.; — 3) die Gegend; lep k., samoten k.; vsak kraj ima svoje navade; v tuje kraje iti; — der Ort, nk.

krẹsník, m. 1) der Monat Juni, Mur., Cig., Jan., Npes.-M.; če vinska trta ne cvete kresnika, ostane le lesnika, C.; — 2) bajeslovno bitje, podobno vedomcu, Vrsno pod Krnom-Erj. (Torb.); kresniki se tepejo, sekajo, es wetterleuchtet, C.; (krsniki, Kres II. 578.); — 3) = kresnica 1), C.; — 4) die Gichtrose (paeonia), C., Medv. (Rok.).

krnję̑ł, m. = tkalec, Notr.-Z., C.; (na Notranjskem so nekdaj le Karnjeli bili tkalci).

krovína, f. das Riedgras (carex sp.), Cirkniško jezero-Erj. (Torb.); — prim. hs. krovina = le za pokrivanje streh porabno seno.

kr̀st, kŕsta (kȓst, Dol.), m. 1) die Taufe; h krstu nesti otroka; — = sprejem v fantovstvo: vina za krst plačati, Zora; — 2) der Christ, Jan.; tega živ krst ne ve, das weiß keine lebende Christenseele; storil bom, če je le živemu krstu mogoče, Zora; tega ne more živ krst povedati, Jurč.; ni božjega krsta, es ist keine Seele da, C.

kúka, f. 1) das Insect, Cig., vzhŠt.; — das Würmchen, vzhŠt.; — der Eingeweidewurm: kuka me je, ich habe Bauchgrimmen (nav. le v otročjem govoru), jvzhŠt.; — 2) das Schwein, Z., Štrek.

lakȃt, -ktȋ, (-htȋ), f. = lakat, m., Met., Gor.; nav. le pl. lahtȋ (lehtȋ); prim. lakat, m.

lastíti, -ím, vb. impf. l. si kaj, sich etwas zueignen, auf etwas Anspruch machen, Mur., Cig., Jan., nk.; — l. se česa, etwas als Eigenthum ansprechen, Cig., Svet. (Rok.), Navr. (Let.), Polj.; l. se koga, sich an jemanden halten: deček se le mene lasti, Polj.

látovski, adj. l. jezik, eine Art Gaunersprache, Kr.; (n. pr. lantje-fate lazte-pate, lah-strate le-grete = fantje pazite, strah gre, LjZv. II. 732.).

léndi, adv. = le-ondi, Z., jvzhŠt.

léntam, adv. iz le-ondi tam, Z., Jurč., jvzhŠt.

lès, adv. iz: le-sem, hieher, Cig., Jan.; Prid', zidar, se les učit, Vod. (Pes.).

lésẹm, adv. = le-sem, hieher, Meg., Cig., Jan., Dol. (v pesnih)-Levst. (M.).

lẹ̀stor, adv. nur, C., Mik. (= le sъ to že, Mik. (V. Gr. I. 358., IV. 445.)).

léti, adv. = le-tu, tu, jvzhŠt.

lȋstọr, adv. = listo, le, nur, ogr.-C., Mik.

májati, -ím, vb. impf. = viseti, hangen, Cig., Tolm.-C., Polj.; zvon maji, Cig.; klobuk maji na kljuki, Polj.; skala maji na cesto, Polj.; vse na njem maji, Cig.; — stecken: muha pijana le maji v krčmi, Polj.; gospodarstvo njegovo že hodi pri koncu, toliko, da še maji, Polj.

mȃł 2., m. 1) der Zeitpunkt: do sega malu, bisher, Skal.-Mik.; do sega mala, Mik. (Et.); (do sega mal, Trub. [Post.], Očitna izpoved iz 15. stol., Let. 1889, 157.); od tistega malȗ = od tistih mal, Gol.; do sih mal, bis jetzt, bisher; od sih mal, von jetzt an; po sih mal, von jetzt an, künftighin; tudi: dosihmal, odsihmal, posihmal; od tistih mal, seit jener Zeit; od le-teh mal, ogr.-C.; — od teh malov, Jap.-Valj. (Rad); od tistih malov, Ljub.; od mladih malov k delu se vaditi, Jap. (Prid.); katere malȋ, einige Male, katere malȋ? wann? C.; vsakši mal, k vsakšemu malu, jedesmal, ogr.-C.; — 2) m. mleka, soviel Milch auf einmal gemolken wird, Mik. (Et.), Kr.-Valj. (Rad); — was einmal gekocht wird: za en mal krompirja, Lašče-Levst. (Rok.); — 3) das Essen, ogr.-Mik. (Et.); — po poroki v krčmo na mal (= na kosilo) iti, Laško (Št.); — prim. stvn. māl, der Zeitpunkt, srvn. māl, das auf einmal aufgetragene Essen, Mik. (Et.).

mȃłha, f. der Schnappsack, der Bettelsack; beraška m.; vsak berač svojo malho hvali, = jedem Narren gefällt seine Kappe; on le za svojo malho skrbi, er denkt nur an sich; — eine dicke Frau, Z.; — prim. stvn. malha, malaha, Mik. (Et.).

mȃr, I. adv. 1) m. mi je koga, česa, ich kümmere mich um jemanden, etwas, es kümmert mich jemand, etwas; najemniku ni mar ovac; kaj je tebi tega mar? was geht dies dich an? tega mi ni mar, das interessiert, kümmert mich nicht; dela mu ni bilo mar, Levst. (Zb. sp.); mar vam bodi božjega glasa, kümmert euch, gebt acht auf Gottes Stimme, Ravn.-Mik.; kaj mi je brata mar! Bruder hin oder her, Cig.; — Ni rožam mar cvetet', Preš.; — mar me je koga, česa; malo ga je zasmehovavcev mar, er kümmert sich wenig um die Spötter, Ravn.-Mik.; — mar mi je za koga, kaj; najemniku ni mar za ovce, Cig.; komu je kaj mar za to? wer hat sich darüber aufzuhalten? Cig.; — mar mi je kaj; to tebi nič mar! das geht dich nichts an! to bodi tebi mar! das ist deine Sache! Cig.; mar mi je to! (iron.) als ob mir etwas daran gelegen wäre! M.; komur je zdravje mar, wem die Gesundheit lieb ist, Cig.; učenje mu ni nič mar, Polj.; — na m. mi pride, es kommt mir in den Sinn, C.; rekel mi je nekdo, pa mi ne pride na mar, kdo, Polj.; na mar mi hodi kaj, es drängt sich mir ein Gedanke auf, ich denke an etwas, ich habe ein Verlangen nach etwas, Polj.; v mar mi je kaj; v mar mi ni bilo, da je petek, ich dachte nicht daran, dass, Polj.; le igrače so mu v mar, Polj.; v mar jemati, berücksichtigen, Cig., Z.; — 2) lieber, vielmehr, eher; kaj bi se učil, mar se igram! was soll ich lernen! lieber spiele ich! kaj bi čakal! mar odidem; mar molčati, kakor opravljati, lieber schweigen als verleumden, Cig.; mar bi bil šel! du hättest lieber gehen sollen; učen ali mar velik mož, ein gelehrter oder vielmehr ein großer Mann, Cig.; ni dobička, mar izguba, C.; — II. màr, conj. v vprašalnih stavkih: denn, etwa; je mar pri Bogu kaj nemogočega? Ravn.-Mik.; se mar grozdje po trnju bere? Ravn.-Mik.; ali mar ne veš? C.; — prim. stvn. māri: unmāri, gering geachtet, gleichgiltig, Mik. (Et.).

mȃrati, -am, vb. impf. sich kümmern, beachten; m. za koga, kaj; Zanj družba ne mara, In on ne za njo, Preš.; ne mara za nič, er kümmert sich um nichts; ne mara zanj, er kümmert sich nicht um ihn, er mag ihn nicht; mara za te, kakor za lanjski sneg; mara zanj, kolikor vrana za brodnika, Cig.; maram za to! ich frage den Henker darnach! daran liegt mir gar nichts! ne maram za tvoje darove! za čast marati, auf Ehre halten, Cig.; ne mara za moje besede, er achtet nicht auf meine Worte; — nič ne m. za kaj, sich nichts aus etwas machen, sich über etwas hinaussetzen; nič ne maraj! mache dir nichts daraus! za noben trud nič ne m., sich keine Mühe verdrießen lassen, Cig.; za nevarnost ne m., keine Gefahr kennen, Cig.; ne mara za svarilo, dobre svete, er lässt sich nicht warnen, Cig.; kaj maram, da nisem bogat! was kümmert es mich, dass ich nicht reich bin! ne maram, če kravo prodam, da le dolg poplačam, und wenn ich die Kuh verkaufe, dass ich nur die Schuld bezahle; — marati kaj, etwas mögen, gern haben: ne mara plesa, SlN.; Ne maram Gorenjca, 'Mam rajši Dolenjca, Npes.-K.; — ne maram, da bi hodil k meni, ich will, mag nicht, dass er mir Besuche abstatte; ne maram vedeti, ich mag (will) nicht wissen, Notr.-Levst. (Zb. sp.).

mȃrkàj, I. pron. = bodikaj, C.; — II. subst. m. (le nom. in ak.); nekaj zaničljivega, slabega: ti markaj, ti! (merkaj, Dol.-Levst. [Rok.], Jurč.); das Ungeziefer: ves mnogi m. ("merkej") napolni zdaj kraljevo poslopje, Ravn.; — III. adj. indecl. nichtswürdig, schlecht, C.; — prim. marikaj, mrčes.

máti, -tere, f. 1) die Mutter; — stara m., die Großmutter; hišna m., die Hausmutter, die Hausfrau; košata m., die Hochzeitmutter, Cig.; pisana m., die Stiefmutter (bolj v zaničljivem pomenu); le čakaj, boš pisano mater dobil, Dol.; krstna m., die Taufpathin, ogr.-C.; po materi, mütterlicherseits; po materi biti s kom v rodu; mati zemlja, die Mutter Erde; mati slovenska zemlja, Zv.; — 2) der Mastdarm, ogr.-C.; — die Plunzwurst, C.; — 3) mati vseh rož, eine Art artemisia, C.; — m. vseh trav, das Fünffingerkraut (potentilla), C.

məčkáti, -ȃm, vb. impf. 1) quetschen, zusammendrücken, weichdrücken; grozdje m., knittern, knüllen; papir, obleko m.; — 2) langsam arbeiten, säumig sein; vedno le mečka, pa nikoli nič ne izgotovi.

mèd, I. praep. A) c. acc. na vprašanje kam? zwischen, unter; vozu med kolesa priti, med ljudi iti; če golob med orle zajde, gotovo smrt najde, Npreg.-Jan. (Slovn.); med ljudi dati knjigo, ein Buch herausgeben; med lačne kruh lomiti, Ravn.; šteti koga med mrtve, unter die Todten rechnen; — B) c. instr. 1) na vprašanje: kje? zwischen, unter; med hišami so vrtovi; — biti med svojimi; med mano in tabo ni razločka; — 2) v partitivnem pomenu: unter; eden med njimi; največji med vsemi; — 3) kaže vzajemno razmerje: unter; med seboj (sabo), untereinander: ljubiti se med sabo; vojaki si dele plen med sabo; — 4) v časnem pomenu: während; med jedjo; med tednom; med potom, unterwegs; med tem (časom), unterdessen; (= med tem toga, ogr.-Mik. (V. Gr. IV. 197., 544.)) med tem ko, während; — II. praef. (le po zgledu drugih jezikov), n. pr. medmet, das Empfindungswort (po lat. interjectio), medčasje, die Zwischenzeit (po nem.).

meják, m. 1) der Grenznachbar, Mur., Cig., Jan., Mik.; Ne vrag, le sosed bo mejak, Preš.; — 2) = mejnik, Jan.

mę̑roma, adv. beiläufig, Cig.; kolika meroma je palica? Lašče-Levst. (Zb. sp.); tu m., beiläufig hier, Rib.-M.; tukaj-le meroma bi pa moral že biti, Str.; kako globoko m. leži pola blata? Levst. (Močv.); m. devet pedi visok, Z.

mę́žəlj, -žlja, (-žəljna), m. 1) der Prügel, Cig.; ni ga bil navajen drugače učiti, kakor le s palico ali s kakim mežljem, Bes.; — ein Stück Reif, das zwischen einen zu lockeren Reif geschlagen wird, der Philister, V.-Cig.; — 2) der Knoten (z. B. an einer Wiede), Tolm., Cerkljansko-Štrek. (Let.); der Knoten am Faden, die Verwickelung im Garn, Cig.; — prim. nem. Miesel, kleine Holzstücke, Abfälle bei den Böttchern, kor.-nem. mus'l, ein Holzscheit, C. (?)

migrēna, f. glavobolja, nav. le po eni strani glave, die Migräne.

miníti, mínem, vb. pf. 1) vergehen, ein Ende nehmen; vse mine; usuši se morje, vse reke minejo, Ravn.; spomlad, zima mine; — aufgehen: strezi mu: kar več mine, ti bom nazaj grede plačal, Ravn.; mine veliko drv, Cig.; — mine mi kaj, es vergeht mir, es verlässt mich etwas; zakaj me žalost ne mine? M.; mine te tvoja bolečina, Npes.-Mik.; ves strah jo mine, Ravn.-Mik.; vse bo nas minilo, C.; le naj bodo ošabni, saj jih bo minilo, DSv.; dobra volja ga ni nikoli minila, LjZv.; — part. praet. tudi: minúł: minula je maša, Gor.; vergangen, verflossen: minuli teden, nk.; — 2) m. koga, an jemandem vorüber kommen, Raič (Slov.), jvzhŠt.; — = izgrešiti: m. koga, an jemandem vorübergehen, ohne ihn zu bemerken, zu sprechen, ogr.-C.; m. se = izgrešiti se, C.; — minę̑m, ogr.-Valj. (Rad).

mladíti, -ím, vb. impf. 1) jung machen, verjüngen; — jelen roge mladi, der Hirsch kolbt, Cig.; m. se, jung werden, sich verjüngen; — sich haaren, Cig.; — mesec, luna se mladi, es ist Neumond, Guts., Dict., Dalm.; — drobnica se mladi, wirft Junge, Trenta, Soča-Erj. (Torb.); — 2) abliegen lassen, zeitigen: sadje m., Cig., Jan., Mik., Dol.; sadje se mladi, das Obst liegt ab, Cig., Dol.; tudi o vinu: naj se vince le mladi, DSv.; — lan, konoplje m., den Flachs, den Hanf rösten, Cig., Jan.; — 3) testo m., t. j. na hlebce razrezano iz novega gnesti, Vrtov. (Km. k.); — ilovico m. = gnesti, Z.

mlámol, m. der Abgrund, die Kluft, Z., Mik.; črez le-to vse je mej nami ino vami velik utrjen mlamol, Trub.; = prepad, Dalm.; — (das Chaos, Jan., Valj. [Rad]).

mlẹ́kọ, n. die Milch; sladko, kislo m., süße, saure Milch; posneto m., abgerahmte Milch; pinjeno m., die Buttermilch; — vince kakor mleko! Zv.; mleko se še tvojih zob drži = du bist noch ein Kind; m. izpod krave, frisch gemolkene Milch; po ptičje m. poslati = nach Mückenfett schicken, Cig.; vse ima, le ptičjega mleka ne, Notr.; — 2) kačje m., der Kuckucksspeichel (ein Schaum auf Weidenbäumen), = kačji pljunec, Ip.-Erj. (Torb.); — 3) pasje m., die Gartenwolfsmilch (euphorbia peplus), Cig., Jan., Tuš. (R.), Medv. (Rok.); = volčje m., Cig., Jan.; — ptičje m., die Vogelmilch (ornithogalum), Cig., Tuš. (B.); belo in rumeno ptičje m., weißer und gelber Milchstern (ornithogalum umbellatum et luteum), Tuš. (R.); — krvno m., das Schöllkraut (chelidonium maius), Dict., Z.

mozgáti 1., -ȃm, vb. impf. quetschen, Z.; (Trauben) austreten, Jan.; pressen, C.; — po blatu m., im Kothe gehen, patschen, Jan.; meniš li, da smeš le ti tod mozgati? DSv.; — prim. mezgati, muzgati.

moževka, f. die Männin, Jarn.; le-ta bo moževka imenovana, zakaj ona je od moža vzeta, Jap. (Sv. p.).

nàd, I. praep. A) c. acc. na vprašanje: kam? kaže 1) predmet, proti kateremu je premikanje kake reči ali osebe tako namerjeno, da ostane pod ciljem premikanja in da ne prideta v dotiko: über — hinauf; nad drevo vzleteti, über den Baum hinauf fliegen; nad se iti, bergauf gehen, Cig., Svet. (Rok.); — 2) to, kar kaka oseba ali reč presega, kar za njo zaostaja: über; on mu je nad vse, ihm setzt er alle andern nach; to mu je nad vse, das geht ihm über alles; ni meštra nad potrebo, Npreg.-Jan. (Slovn.); — nad mero, übermäßig; — mehr als: nad sto goldinarjev je zapravil; — 3) to, zoper kar je kako dejanje namerjeno: wider, gegen; Ko bo Pegam šel nad te, Npes.-K.; nad Turka iti, wider die Türken zu Felde ziehen; — nad medvede, zajce iti, auf die Bären-, Hasenjagd gehen; planiti nad koga, auf jemanden losstürzen; — B) c. instr. na vprašanje: kje? kaže 1) to, kar je pod kako rečjo, tako da med ednim in drugim ni dotike: über; nad mizo visi svetilnica; nad mlinom stanuje; Nad mano, pod mano, krog mene je Bog, Levst. (Pes.); — 2) to, črez kar je kedo postavljen, ali ima oblast: über; Ti si kralj nad vsemi kralji; gospodovati nad kom, Met.; — 3) kar provzročuje kakov duševen afekt: über; množice so se zavzele nad njegovim ukom, Met.; jeziti se nad kom; dvomiti nad čim, an etwas zweifeln; pohujšati se nad čim, sich an etwas ärgern; veseliti se nad čim, Freude haben an etwas; ostrmeli so nad tem-le prvim čudežem, Ravn.; — 4) osebo, katere se kako dejanje tiče: an; naši nastopniki bodo vsaj imeli kaj nad nami popravljati in brusiti, Vod.-Jan. (Slovn.); nad kom znositi se, sich an jemandem rächen, Z.; nad kom se pregrešiti, sich an einem versündigen; nad kom se zgledovati, sich an einem spiegeln; nad kom kaj dobrega doživeti, an jemandem etwas Gutes erleben, Cig.; nad otroki kleti, C.; — II. adv. v nekaterih sestavah novejšega knjižnega jezika po zgledu nemščine: Ober-, Erz-; nadučitelj, Oberlehrer; nadvojvoda, Erzherzog; nadškof, Erzbischof, i. t. d.; — III. praef. v nekaterih iz drugih slovanskih jezikov vzetih ali po njih zgledu napravljenih glagolih, n. pr. nadvladati, nadzirati i. t. d., v katerih se pomen vjema s predlogovim pomenom.

nagájati, -am, vb. impf. ad nagoditi; 1) zufügen: hudo n., Krelj; eno nadlogo za drugo sam sebi nagaja, Dalm.; nesrečo n. komu, C.; — 2) n. komu, jemandem etwas zum Possen (Schabernack) thun, ihn necken, ärgern, vexieren; otroci nagajajo varuhinji, kakor le morejo; delo mi nagaja, die Arbeit geht mir nicht recht vonstatten; krč, kašelj mu nagaja, (belästigt ihn); — 3) = ugajati, nach Wunsch thun, gefällig sein, ogr.-C.; n. željam, Danj.-M.

napùšč, -púšča, m. der Vorsprung (arch.), Cig.; der Dachvorsprung, das Vordach, V.-Cig., Jan., Gor.; že se sme to veža imenovati, kar je prav za prav le velik napušč, Zv.; — das Gesims, Cig., Šol.; stebrni n., das Säulengesims, Cig.; — skalni n., der Felsenvorsprung, Bes.; — ein dicker Stollen am Hufeisen, Levst. (Podk.); — tudi: nápušč.

nàr-, praef. = naj- (v sestavah s komparativom v izražanje superlativa), na zapadu; (iz: na-že, Mik.); v novejši knjigi se sploh rabi le: naj-.

naznamenováti, -ȗjem, vb. pf. (impf.) andeuten: oko na kipih je le naznamenovano, Žnid.

neprídiprav, m. ein ungelegenes, unwillkommenes Ding oder ein ungelegener, unwillkommener Mensch, ein Thunichtgut; n. = nerodna reč ali tudi človek, ki nikamor prav ne pride, Levst. (Zb. sp.); mladi nepridiprav le ni dal miru, Zv.

novolẹ̑tnica, f. 1) pogača ali hleb, ki se za božič speče in na mizo dene, pa še le na novo leto načne, BlKr.; — 2) das Neujahrslied, Jan., M.

òb, (okrajšana oblika: ò), I. praep. A) c. acc. 1) s krajevnim pomenom na vprašanje: kam? um; kača se je ob palico ovila, ob potok (den Fluss entlang) smo vrbe nasadili, Levst. (Sl. Spr.); — pri glagolih, ki pomenjajo zadevanje, udarjanje: an, auf; ob mizo udariti, auf den Tisch schlagen; ob tla treščiti, zuboden schmettern; (fig.) ob tla je, er ist zugrunde gerichtet; ob kamen zadeti ali spotekniti se, an einen Stein stoßen; bodisi z loncem ob kamen ali s kamenom ob lonec, težko je loncu, Npreg.-Jan. (Slovn.); ob grm je obrsnil, es hat ihn der Busch gestreift, Levst. (Sl. Spr.); drgniti se ob kaj, sich an etwas reiben; (fig.) ob mene se briše, = er schiebt die Schuld auf mich, Z.; ob mene se huduje, er ärgert sich über mich, Jurč.; jezike brusiti ob koga, Levst. (Zb. sp.); metati kaj ob zadaj (= vnic, črez glavo nazaj), Navr. (Let.); — ob ono stran, jenseits, Krelj; — 2) s časovnim pomenom: ob dan, bei Tage, Habd.-Mik.; ob noč, bei der Nacht, Mik.; über Nacht, Mur., Zv.; In svet ob noč pozabi kraj, Greg.; — 3) pomenja vzrok: ob to (obto), deshalb, Trub., Dalm.; ob kaj? (obkaj?), warum, Trub.; ob vašo stran, eurethalben, Krelj; — 4) ob glavo mu gre, es geht ihm um den Kopf, Ravn.-Mik.; ob pamet mu gre, er ist in Gefahr, den Verstand zu verlieren, Cv.; — (po nem.) ob kaj priti, um etwas kommen, es verlieren; pripraviti koga ob kaj, jemanden um etwas bringen; ob glavo dejati, enthaupten; krava je ob mleko, die Kuh ist um die Milch gekommen; obenj je, es ist um ihn geschehen, Cig.; — B) c. loc. 1) s krajevnim pomenom: längs, an; Paša stopa o potoci, Npes.-K.; ob potoci (potoku) lovec hodi, Levst. (Sl. Spr.); ob hribu hoditi, am Berge hin gehen, Cig.; ob hiši stoji drevje, Levst. (Sl. Spr.); pesek ob morju, der Sand am Meere, Ravn.-Mik.; ob bedru meč visi, Mik.; ob niti viseti, Mik.; palica ob zidu sloni, Levst. (Sl. Spr.); strah je v sredi otel, ob krajih ga pa nič ni, Npreg.-Jan. (Slovn.); težko mi je ob srcu, Vrt.; — 2) s časnim pomenom: zur Zeit, um, zu; o pravem času, zur rechten Zeit; ob nečasu, zur Unzeit, V.-Cig.; o kugi, zur Pestzeit; o lepem vremenu, bei schönem Wetter; o deževju, zur Regenzeit; o žetvi, zur Erntezeit; o božiču, zu Weihnachten; o sv. Juriju, zu Georgi; o kresi se dan obesi, Npreg.-Jan. (Slovn.); — o poldne, o polnoči (o poludne, o polunoči, nk.), zu Mittag, um Mitternacht; ob kolikih? = obkorej? um wieviel Uhr? Mur., vzhŠt.; ob eni (enih), um ein Uhr; ob sedmih, ob sedmi uri, um sieben Uhr; ob pol(u)sedmih, um halb sieben Uhr; — ob enem, zugleich; ob prvem, ob tretjem = prvič, tretjič, C.; — deček ob desetih letih, ein zehnjähriger Knabe, Vrt.; — ob uri, zur bestimmten Stunde; — ob sedmem dnevi, jeden siebenten Tag, Dalm.; — ob petkih, an Freitagen; ob časih, zeitweise, Cig.; — = za, zur Zeit: ob cesarju Avgustu, Levst. (Sl. Spr.); ob Mojzesu, Vrt.; — binnen, in: ob tednu, ob letu; — 3) znači okoliščine: ob zgodnjem trpljenju, o preganjanju in obrekovanju, o tujščini in ječi si delal iz Jožefa tako blazega moža, Ravn.; ob tem takem, unter solchen Umständen, Cig.; ob samotni hoji črez goro premišljevati kaj, Ravn.; — 4) kaže to, česar se dejanje tiče: in Betreff, von, über (lat. de); (v tem pomenu stoji v knjigah nav.: o, redkeje: ob, narod pa rabi: od); o kom (čem) govoriti, pisati, peti, meniti, dvomiti itd.; pesem o Pegamu in Lambergarju; nauk o pesništvu; — kaj se vam zdi ob takem prevzetju? Krelj; veselje ob enem grešniku, Krelj; pravi mi ob edinem sinu mojem, Levst. (Sl. Spr.); — 5) kaže to, iz česar je kaj izdelano, aus: klobuke delati ob svili, Vrt.; ti zidovi so ob opeki, Vrt.; ob suknu je narejeno oblačilo, Levst. (Rok.); — 6) kaže to, kar h kakemu dejanju pomaga: o (ob) palici, o (ob) berglah hoditi, an einem Stocke, auf Krücken gehen; ob kruhu in vodi živeti, von Brot und Wasser leben; o preji ga je živila, sie nährte ihn mit Spinnen, Ravn.-Mik.; ob svojem živeti, von seinen eigenen Mitteln leben; naj le dobro živi, saj ima ob čem, (er hat ja die Mittel dazu); ob svojih, očetovih troških, auf eigene, des Vaters Unkosten; ob tem brašnu ne prideš do Trsta, mit dieser Reisezehrung kommt man nicht bis Triest; izučiti se česa ob nemškem jeziku, mittelst der deutschen Unterrichtssprache etwas erlernen, Levst. (Nauk); ob malem opraviti, mit Wenigem auskommen, Cig.; ti se ob velikem trudiš, du hast viel Mühe, Krelj; ob kratkem kaj povedati, sich kurz fassen; — 7) sam ob sebi, von selbst, aus eigener Macht: kadar je sila, more sam ob sebi dajati zapovedi, Levst. (Nauk); — samo ob sebi se umeje, es versteht sich von selbst, Levst. (Nauk), nk.; — ob svoji glavi, sam ob sebi je storil, er that es aus eigenem Antriebe, von freien Stücken, Levst. (Sl. Spr.), C.; — to ni samo ob sebi, das geht nicht mit rechten Dingen zu, Levst. (Sl. Spr.); — ob sebi an und für sich, C.; — II. adv. v sestavi z adjektivi, katerim slabi pomen: osiv, etwas grau, otemen, etwas finster etwas dunkel, vzhŠt.-C.; — III. praef. znači, 1) da se dejanje vrši okoli predmeta: um-; obviti, umwickeln, obvezati, umbinden, ozreti se, sich umsehen, opasati, umgürten, obstopiti, umringen, objeti, umfassen, umarmen; — 2) da dejanje zadeva predmet, če tudi ne od vseh strani: be-; obiti, beschlagen, obdarovati, beschenken, obrekavati, verleumden, obgovoriti, anreden; — 3) da kdo (kaj) ostane v začetem stanju: obležati, obsedeti, obstati, liegen, sitzen, stehen bleiben; — 4) izgubo: oblistovati se, die Blätter verlieren; — 5) dela iz imperf. glagolov perfektivne: ogreti, oslabeti.

obadvȃ, m. -ẹ̑, f., n., num. = oba, Cig., Jan., kajk.-Mik.; sklanja se navadno le drugi del (prim. Mik. (V. Gr. III. 147.)), n. pr. obadvema, Dalm.-Mik.

ǫ́bči, adj. gemeinsam, gemeinschaftlich: obča zemlja, po katerej sme vsak pasti, drva sekati itd., Rib.-Levst. (Nauk); obči (občji) plot, Rib.-Mik.; allgemein: obča cesta, Levst. (Nauk); k občemu pridu, Ravn.; pridobiti si občo veljavo, nk.; — obči očut, die Gemeinempfindung, Cig. (T.); obča pomisel, die Gemeinvorstellung, Cig. (T.); v obče, im allgemeinen, insgemein, Cig., Jan., nk.; (obəč, obča, Levst. [Nauk]; nav. se rabi le določna oblika, Cv. IV. 12.).

obẹ̀t, -ẹ́ta, m. das Versprechen, die Verheißung, Mur., Cig., Jan.; veliki, lepi obeti, Ravn.-Valj. (Rad); Obeti vaj'ni so le prazne šale, Preš.

obȓtica, f. die Verkehrtheit, die Äbigkeit: "o ti obrtica!" reče se, ako kako delo ne gre izpod rok in se vse le naopak obrača, Rihenberk-Erj. (Torb.).

odbę̑rək, -rka, m. der Auswurf, C.; le odberki ljudi so taki, Ravn.

ǫ́dər, -dra, m. das Gerüst; — strešni o., das Dachgerüst, der Dachstuhl, Cig., Dol.; oder staviti na zidove, Ravn. (Abc.); na odru so viseli le slabi ostanki slamnate strehe, LjZv.; — das Scheungerüst (zur Aufbewahrung des Strohes, Heues), der Heu-, Strohboden, Cig., Jan., Gor., Dol.; prostor nad skednjem, kamor spravljajo otepe, Notr.; nad hlevom pak je bil oder obilo z mrvo natlačen, Jurč.; — mrtvaški o., das Todtengerüst; — sramotni o., der Pranger, LjZv.; — die Bühne (im Theater), Cig., Jan., nk.; — das Podium, die Tribüne, Jan. (H.); — das Gestell: das Bettgestell, Cig., BlKr.; das Stallbett; das Hängebett im Stall, C.; die Obstbühne im Keller, C.; das Tischgestell, Cig.; nekaka priprava pri kozolcu nam. stola, da skladač nanjo stopa, Tolm.-Levst. (M.).

odlèg, -lę́ga, m. 1) die Ablösung (einer Mauer), Cig., C.; die Ablösung eines Felsens im Bergwerk, Z.; — 2) das Nachlassen (des Schmerzes), Cig., M.; — 3) = odlog, der Aufschub, Z.; le za odleg ga je hlapec prosil, Ravn.

odpeljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad odpeljati; wegführen, entführen; wegleiten: le-ti grehi odpeljujejo človeka od Boga, Krelj.

odrásti, -rástem, vb. pf. 1) entwachsen, Cig., Jan.; le tisti divjaki se v sklad cepijo, ki so drugemu cepljenju že odrasli, Pirc; šibi o., der Zuchtruthe entwachsen, Cig.; — 2) zur völligen Größe auswachsen, Mur., Cig., Jan.; — odrasel, erwachsen; odrasli mladenič, LjZv.; odrasel les, fähriges Holz, Cig.

odzája, adv. = odzadaj, Cig., Mik.; Jaz pa le odzaja Kimam in kosim, Npes.-Vraz.

òn 1., óna, onọ̑ (ónọ), pron. er, sie, es; on, der Mann, ona, das Eheweib (tako med prostim narodom drug o drugem govorita mož in žena); on, das Männchen, ona, das Weibchen bei Thieren (bes. Vögeln); acc. n. sing. "je": storite je tretjič, Dalm.; vzemi le-to dete in je doji, Dalm.; brzdam svoje telo in je v hlapčevanje silim, Schönl.-Met.; tako tudi nk. (sicer nav. "ga"); — v nikalnih stavkih more genitiv tega zaimena spremljati samostalnik, katerega se tiče zanikavanje: ni ga jezika, ni je besede, Ravn.-Mik.; Ni ga lasu na glavi več, Preš.; nimam ga človeka, ki bi me v jezero dejal, Ravn.-Mik.; tako tudi pri akuzativu v vzklikih: da jo nevoščljivost! da ga napuh! Ravn.-Mik.; (gen.: da je sestre! Met.-Mik.); — acc. f. sing. "jo" izraža nekak nedoločen objekt pri mnogih glagolih; potegniti jo kam, uganiti jo; Štirje jo godejo, Eden jo trobi, Npes.-K.; (menda po vplivu italijanščine; prim. capirla, Mik. (V. Gr. IV. 30.)); — stari acc. m. sing. "i(jъ)" se združuje z nekaterimi predlogi: predenj, nadenj, (= pred njega, nad njega) in: vanj, zanj, nanj, ponj (= v njega, za njega, na njega, po njega); (pomni: gre nad i, pade pred-i, Met.).

onǫ̑d, adv. dortherum, in jener Gegend, auf jenem Wege, dort durch; = le-onod, Dict.; divji možje bodo onod skakali, Dalm.; koder ti, onod jaz, Gor.-Levst. (M.); od onod, von dort; David je od onod šel in ubežal, Dalm.; tudi: ọ̑nod, M., jvzhŠt.; (onode, onodi, C.).

opȃdək, -dka, m. 1) v opadek, zum Nachtheil: premenil je pevec le nekoliko besed, pa sebi in jeziku v opadek, Levst. (Zb. sp.); — 2) opadki = odpadki, Valj. (Rad).

oplátən, -tna, adj. einseitig: oplatna ženska, katera le na eno stran doji otroka, Savinska dol.

oráti,* orȃm, órjem, vb. impf. ackern; celino o., einen Acker aufreißen; (fig.) Bahn brechen, Cig., nk.; praho o., brachen; — dobro vkup orjeta, sie vertragen sich gut mit einander, Cig.; le mi pridi domov, potle bova orala, (da wirst du deinen Theil [= Schläge] bekommen), jvzhŠt.; — tudi: ǫ́rjem; orję̑m, ogr.-Valj. (Rad).

osópsti, -sópem, vb. pf. 1) behauchen, Cig., Šol.; da golobom le osope gnezdo, skujajo se, Zv.; — 2) o. se, zu Athem kommen: osopli so se od strahu, Bes.; (nam. odsopsti se?).

ostrmẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) erstarren: roka mi je ostrmela, Z.; jezik mu je ostrmel, Bas.; steklemu psu oči ostrme, Vrtov. (Km. k.); veliko zarodičev ostrmi, da več ne rastejo, Vrtov. (Vin.); — 2) hangen bleiben (von einem gefällten Baume), Cig.; o drevesu, ki posekano ne pade na tla, ampak se nasloni na drugo drevo, pravijo, da "ostrmi", Notr.; — 3) vor Staunen starr werden, erstaunen; ostrmeli so nad tem-le prvim čudežem, Ravn.

otalíti se, -ím se, vb. pf. aufthauen, Mur., Volk.-M.; pozeb se pozna pri rastlini še le tedaj, ko se otali, SlGosp.

ozę̑ba, f. 1) das Erfrieren, C.; der Frostschaden: da bi trsja le ozeba ne pokvarila! C.; — 2) die Frostbeule, Cig., Jan.

pàle, adv. = pa le, wieder, Mur., jvzhŠt.; — prim. pa 4).

pàli, adv. = pale, pa le, wieder, vzhŠt., ogr.-Let.; — prim. pa 4).

pȋščək 2., -ščka, m. 1) Wurmstichiges: malo jabolk, in še to le pišček ("pišk") in drobiž, Polj.; — 2) — = piškav les, C.

planína, f. 1) prvotno: "gora brez drevja in rodu", Erj. (Torb. = Let. 1880, p. 168.); Sem daleč prijezdil Črez tri planine, Npes.-Vraz; pl. planine, das Hochgebirge, die Alpen, das Bergland; — 2) die Alpe, der Grasplatz im Gebirge; živino dati na planino; po planinah le pasejo, po rovtih kosijo, Gor.; pastirjev planine, Dalm.; — hrib, po katerem se da kositi, Laško (Št.); — plánina, gorski pašnjak, die Weidealpe, Bolc, Trenta-Erj. (Torb.).

pláža, f. das Unkraut, C.; der Ausschuss im Getreide, Polj.; — etwas Schlechtes, Untaugliches: schlechtes Futter, Cig.; schlechte Nahrung: gospoda še kaj boljšega použije, kmet pa le plažo je, Polj.; schlechtes Getränk: prazna in kalna plaža (o pivu), LjZv.; schlechte Wäsche, das Gelump, Nov.-C.; das Gesindel: v tej fari sama plaža stanuje, Ljub.; v mestih se zbira vsa domača in tuja nesnaga in plaža, LjZv.

plẹ̑šəc, -šca, m. 1) der Glatzkopf, der Kahlkopf; plešca striči = etwas Vergebliches thun, Cig.; — 2) der Bergadler, der weißköpfige Geier (vultur fulvus), Cig., Valj. (Rad); p. zdaj le redko pride z gora, Zv.; — die Rohrweihe (circus [falco] rufus), Frey. (F.); — 3) die Hirtentasche (capsella bursa pastoris), Tuš. (R.), Medv. (Rok.).

pobọ̑ljšati, -am, vb. pf. besser machen; bessern; p. se, sich bessern; — p. si, sich etwas zugute thun, Cig.; gospodinja si, če le more, kaj poboljša, Lašče-Levst. (Rok.).

pòd, I. praep. A) c. acc. 1) unter (na vprašanje: kam? — često znači samo približavanje k više ležečemu predmetu); pod kolo priti; pod mizo vreči; iz dežja pod kap; pod solnce, mittagwärts, V.-Cig.; Peljala ga pod beli grad, Npes.-Mik.; pod mesto, hinwärts nach der Stadt, Cig.; — pod-se, abwärts, bergab, Cig., Jan.; cesta gre pod-se, Gor.; — pod se gledati, den Blick zu Boden gerichtet haben, Dict.; — 2) izraža razmerje podložnosti: unter; pod svojo oblast spraviti; — biti pod koga, biti pod našega cesarja, Cig., C.; biti pod kako sodnijo, einem Gericht unterstehen, Cig.; biti pod kako faro, zu einer Pfarre gehören, Z., Kr.; — pod zastavo vzeti, pfänden, Jan.; — pod zlo iti, zugrunde gehen, Cig., Jan.; = pod nič priti, Jan., Zv.; — pod moj odgovor, auf meine Verantwortung, Cig. (T.); — 3) v časnem pomenu: gegen; pod večer, gegen Abend; pod noč, mit anbrechender Nacht; pod jutro, gegen Morgen; pod jesen, gegen den Herbst hin; pod starost, bei zunehmenden Jahren, Cig.; — während: pod pridigo, C.; pod mašo, C.; v cerkvi pod mašo peti, Jsvkr.; — B) c. instr. 1) unter (na vprašanje: kje?); pod streho biti, unter Dach sein; pod milim nebom, unter freiem Himmel; — pod goro, am Fuße des Berges; pod gradom, unter dem Schlosse; pod oknom stati; — pod pazuho koga voditi, jemanden am Arm führen; — pod orožjem biti, unter Waffen sein, Cig.; — 2) znači podložnost ali kako podobno razmerje: unter; Ti ga nimaš pod seboj, Da bi skusil se z menoj, Npes.-K.; pod našim cesarjem; pod oblastjo; pod vodstvom; pod zvonom kake fare, in einem Pfarrsprengel; — pod ključem imeti, unter Schloss und Riegel halten; pod prisego, unter Eidschwur; p. kaznijo prepovedati, bei Strafe verbieten; pod danjo, tributpflichtig, Cig. (T.); pod svojo odgovornostjo, unter eigener Verantwortung, DZ.; — II. adv. (v sestavi s samostalniki največ le v novejših spisih po vzgledu nemščine); Unter-, Vice-: poddijakon, der Subdiakon; podžupan, der Vicebürgermeister; (v teh sestavah ima "pod" svoj poudarek poleg glavnega naglasa sestavljene besede); — III. praef. znači 1) da se dejanje pod čim vrši, ali da je v kakem podobnem razmerju: podkovati, beschlagen, (= unten anschmieden), podložiti, unterlegen, podpisati, unterschreiben, podorati, unterackern, podpreti, unterstützen; — 2) da je dejanje od spodaj navzgor namerjeno: podganjati, aufjagen; — 3) da je dejanje nekako tajno: podkupiti, bestechen (= heimlich kaufen).

podščúkniti, -ščȗknem, vb. pf. aufhetzen, Dict.; podščuknili so celo krdelo, da bi prosili le za Baraba, Schönl.

pogláditi, -glȃdim, vb. pf. glatt machen, glätten; glatt kämmen, Mur.; ne utegnem se počesati, le malo pogladila se bom, jvzhŠt.; p. britev, das Rasiermesser abziehen, Cig.; — streicheln: p. žival z roko; p. otroka po licu.

pomẹnjeváti, -ȗjem, vb. impf. 1) andeuten; le-to je govoril pomenjujoč, Dalm.; — 2) p. se, sich besprechen, C.

potíkati, -tȋkam, -čem, vb. impf. ad potekniti; 1) (nacheinander) hineinstecken; p. kole v zemljo; aufstecken: potikajte banderca po zideh! Dalm.; v jabolko p., bei Hochzeiten ein Geschenk geben: Le sem se pomikajte, V jabolko potikajte! Npes.-K.; v trnje brado p., Levst. (Zb. sp.); — verstecken, Jan.; p. se, sich verstecken: piščeta se potikajo po grmovju pred jastrebom, Cig.; — 2) p. se, herumstreichen, vagabundieren; kod si se potikal? p. se po svetu, sich herumtreiben; — 3) p. se = spotikati se, anstoßen, straucheln, C.; — 4) p. se, streiten, Mur.; p. se za kaj, für etwas kämpfen, C.

pozitivīzəm, -zma, m. nauk, kateri le temu daje veljavo, kar je pozitivno, der Positivismus, Lampe (V.).

pràv, adv. recht; p. si storil; p. je tako; p. mu je, es geschieht ihm recht; p. izračunati; prav, le idi! gut, geh nur! p. imaš, du hast recht; = genehm: če ti je prav; — p. biti, passen: suknja mi ni p.; — gehörig, tüchtig; p. natepsti koga; ali ste zopet p. razsajali? — so recht, ganz; p. pod nos pomoliti kaj; p. takšen je kakor brat njegov; p. zares, in vollem Ernste; p. sam, mutterseelenallein; p. nič, ganz und gar nichts; — gerade; p. zdaj; p. o božiču; p. ti si bil; o prav! ja freilich (iron. = nein), Cig., Polj.; — recht, sehr; p. lep, p. dober, p. malo, p. zgodaj, p. rad; — p. za p., eigentlich, im Grunde; (= za prav, Jan.); — če prav = dasi, obwohl; — imeti svoj prav, seine Berechtigung haben.

praznovȋt, adj. müßig: le-tukaj ta meč nema praznovati ni praznovit biti, Trub. (Post.); praznovita, nestanovita srca, Trub. (Post.).

prebȋłəc, -łca, m. ein übrig gebliebener Gegenstand: četrta žlica n. pr. je p., če se le trije za mizo usedejo, Notr.

prebívati, -am, vb. impf. ad 1. prebiti (bom); 1) aushalten; kraljici uže ni bilo prebivati, Levst. (Zb. sp.); leiden, ertragen, C.; ni moči ga p., Svet. (Rok.); — auskommen, C.; ob vodi in suhem kruhu p., LjZv.; — 2) sich aufhalten, wohnen; na kmetih p.; ribe v vodi prebivajo; pod eno streho s kom p.; po vaseh prebivajo kmetje, po mestih gospoda in rokodelci; — 3) übrig bleiben, übrig sein, C., Levst. (Pril.); le-ti bodo vsi jesti zadosti imeli, in bode še prebivalo, Trub.; nič časa mu ni prebivalo, Zv.; — überflüssig sein, C.; meni kaj prebiva, ich habe an etwas Überfluss, V.-Cig.; — potok prebiva, der Bach läuft über, C.

prebráti, -bérem, vb. pf. 1) durchklauben, sichten; grah p., Cig.; pšenica je čista, kakor da bi jo bili golobje prebrali, C.; gozd p., den Wald aushauen, durchsichten, Cig.; — prebran, ausgesucht, vorzüglich, Jan., C.; prebrana večerja, C.; — 2) (etwas Besseres) auswählen; le si preberi, če si moreš, triff eine bessere Wahl, wenn du kannst, Z., jvzhŠt.; na tujem si nič ne prebereš, in der Fremde wirst du dein Los nicht bessern, Z., jvzhŠt.; — 3) p. se, die Fassung wieder gewinnen, sich fassen, sich sammeln, Cig., Jan., Cig. (T.); — 4) durchlesen: p. knjigo, pismo.

prę́či, prę́žem, vb. impf. heften: Ti konec na začetek prežeš, Levst. (Zb. sp.); (nav. le v sestavah).

prẹ̑d, I. adv. 1) zuvor, vorher, früher; kdor pred pride, pred melje, Mur.; pred ali poslej, früher oder später, Cig.; Pred neznane Srčne rane Meni spati ne puste, Preš.; pred premisli, potlej stori! Z.; pred ta dan, pred to noč, pred ta večer, den Tag, die Nacht, den Abend zuvor, C., jvzhŠt.; — 2) = naprej: pred in pred grešiti, in einem fort fündigen, Krelj; — II. prèd, praep. A) c. acc. vor — hin; p. koga stopiti, postaviti kaj; pred sebe pustiti koga, jemanden vorlassen; — B) c. instr. vor; 1) v krajnem pomenu: pred kom stati; pred hišo sedeti; — 2) v pomenu prednosti: pred vsem, pred vsem drugim, vor allem, vor allem andern; — pred kom biti, dem Range nach vor jemandem sein; — 3) v časnem pomenu: pred smrtjo; p. nočjo, vor Nacht; pred solncem, vor Sonnenaufgang; pred tremi leti; pred malim, vor kurzer Zeit, Levst. (Rok.); = pred kratkim, Cig., Jan.; — III. praef. (po zgledu drugih jezikov, zlasti nemškega, proti svojstvu slov. jezika) vor-: predložiti, predstaviti; (z večine le v knjižnem jeziku); tako je soditi tudi iz takih glagolov izvedene samostalnike (n. pr. predčut, predpis), ali po njih zgledu napravljene (n. pr. predgovor).

prẹ̑k, I. adv. quer, überzwerch; p. položiti, p. iti, prek se peljati; vse prek leti, es fliegt, stürzt alles darunter und darüber; vse p., alles ohne Unterschied, durch die Bank, Cig.; — II. prẹ̀k, praep. c. gen. quer über, über: Le vstanite, Nas prek Save predrožite! Npes.-K.; prek travnika, prek hriba, Mur., Cig.; — p. glave dati komu, jemandem einen Schlag über den Kopf geben, C.; — jenseits, C.; prek Save, prek morja, Z.; — gegenüber: prek solnca je bolj gorko kot v osojinah, Vrtov.-Jan. (Slovn.).

premȃgati, -am, vb. pf. überwinden, besiegen; p. sovražnike, samega sebe, izkušnjavo; spanje me je premagalo (hat mich übermannt); übertreffen: vse druge z učenostjo p.; p. se, sich überwinden: komaj sem se premagal, es kostete mich die größte Überwindung; — (prav za prav vb. impf. ad premoči; toda zdaj se nav. rabi le kot vb. pf.).

prepíti, -píjem, vb. pf. 1) mit Trinken zubringen, durchtrinken, durchzechen, Cig., Jan.; — 2) im Trinken übertreffen, Cig.; petdeset vas ne prepije le enega Zaporožca, Let.; — 3) p. se, durch Zechen seine Gesundheit schädigen, sich krank saufen; ves prepit je; — prepita cev (pri vinski pipi), die mit Wein getränkte Röhre des Hahnes, Gor.-DSv.

prepustíti, -ím, vb. pf. 1) hindurchlassen, durchgehen oder durchlaufen lassen, Cig. (T.); — rudo p., Erz durchlassen, Jan.; — železo p. (= pretopiti, frischen), Jan.; — (ein Geschwür) aufstechen oder aufbrechen, Cig., Jan.; če se bula prepusti ali prereže, bolečina neha, Škrb.-Valj. (Rad); — p. se, aufgehen, sich öffnen, Cig., Jan.; mehur se prepusti (= se predere), C.; — 2) überlassen; grad, pravico komu p., jemandem das Schloss, ein Recht abtreten; prepustite to le meni, lasset nur mich machen; otroka varuhovi volji p.; — p. se, sich überlassen, sich preisgeben; p. se viharju, valovom, sanjarijam.

prestríči, -strížem, vb. pf. 1) mit der Schere durchschneiden; prestrigel mu je nit, kadar se je le dalo, Jurč.; besedo komu p., jemanden unterbrechen, Jan.; — 2) anders scheren, umscheren.

prę́zati 3., prę́zam, prę́žem, vb. impf. binden, Jan.; Ti konec na začetek prežeš, Levst. (Zb. sp.); (nav. le v sestavah).

pričę́ti, -čnèm, vb. pf. den Anfang machen, beginnen; pravdo p., den Rechtsweg betreten, Cig.; — (o kravi) zu eutern anfangen, Jan.; — p. se, den Anfang nehmen, beginnen; boj se je pričel; zdaj se mlačva prične, Ravn. (Abc.); bolezen se je pričela (ist ausgebrochen), Cig.; zdaj še le se njih reva prične, Ravn.

prihajáč, m. 1) einer, der irgendwo Unterstand hat, Svet. (Rok.); der Quartiergast, C.; za prihajača je pri kom, kdor ne služi, ampak le prihaja na nedoločen čas in pomaga delati, kadar nima drugega opravka, Gor., jvzhŠt.; — 2) der Ankömmling, Cig., Jan., C.; der Fremde, C.; — 3) = prežar, C.

priję́ti, prímem, vb. pf. 1) erfassen, ergreifen; veliki obeti, malo prijeti = viel versprechen, wenig halten, Z.; z roko, s kleščami p. kaj; trdo, napak p. kaj; p. koga za roko, za ušesa, jemanden bei der Hand, bei den Ohren nehmen; p. se za nos = sich an seiner Nase zupfen; majoliko p. za roče; p. za meč, za orožje, zum Degen, zu den Waffen greifen; narobe p. za kaj, etwas verkehrt anfassen; — p. za delo, Hand ans Werk legen; v hiši ni prijel za nobeno delo, Erj. (Izb. sp.); festnehmen, einfangen, p. tatu; konj je ušel, pa so ga kmalu prijeli; — einen Angriff thun, angreifen; sovražnika p.; — trdo koga p., jemanden hart hernehmen; = v strah p. koga, Jan.; za besedo p. koga, jemanden beim Worte nehmen; — befallen; mrzlica, krč me prime; — p. se, sich packen, handgemein werden; psa se primeta, vojski se primeta; — 2) p. se, etwas erfassen und daran haften o. hangen bleiben: p. se za vejo; s kremplji se p., sich ankrallen, Cig.; pijavka se je prijela, der Blutegel hat sich fest angesogen, Cig.; p. se kakor klop, sich wie eine Zecke anhängen; prah se prime posode, obleke; prime se ga vse kakor smole = er ist ein Dieb, Cig.; — Wurzeln treiben, greifen: posajene rastline, cepljena drevesa se primejo; — bolezen se človeka prime (steckt einen an), Cig.; ime se ga je prijelo, der Name blieb ihm, Z., Jurč.; nič se ga več ne prime, bei ihm verfängt nichts mehr; srca se p., zum Herzen gehen, Jan.; — p. se koga, sich jemandem anschließen u. sich an ihn halten, Cig.; — p. se česa, Hand an etwas legen, in Angriff nehmen: dela se p.; — 3) = prejeti, empfangen, Alas., Jan.; tako ima le-ta Gospod prijet biti na zemlji, Trub.; p. krst, Krelj; v svojo hišo koga p., Krelj; Bog te primi! sei gegrüßt! Alas., Dict.; prijel sem pismo, Npr.-Erj. (Torb.).

pristrẹ́či, -strẹ́žem, vb. pf. 1) erpassen, erlauern, Z.; p. koga, Šol., C.; — 2) auffangen, Jan.; le malo vode sem pristregla, jvzhŠt.; — erwischen: p. kaj obeda, Zora; na ušesa p., erlauschen, Cig.

prizrȃvənski, adj. p. človek = tak, kateri ne spada h kaki družbi ali skupini, pa se je le tako pridružil, Svet. (Rok.).

pro-, praef. le v malo besedah se je ta predpona ohranila: prodaj (prodati), prostor (prostreti); z večine se je nadomestila s predpono: pre-, ki je blizu istega pomena; novejši pisatelji so jo zopet začeli v nekaterih, največ iz drugih slovanskih jezikov vzetih besedah pisati.

ràd, ráda, adj. 1) froh, Cig., Jan., BlKr.; rad sem, Cig.; rad sem te videti, rada sem bila pošiljati te v šolo, radi smo, ako prideš vsak dan, Solkan-Erj. (Torb.); jaz bi že rad bil, če bi mi pomagal, Npr.-Kres; rad biti česa, V.-Cig.; vse ga je bilo rado, Erj. (Izb. sp.); r. za kaj, für etwas eingenommen: To betvo pesmic vam podam, Ki ste za pesmi radi, Slom.; — 2) gern (le nom.), rad bi, ich möchte, ich wünschte; radi bi, da bi naši bravci spoštovali našega mladega prijatelja, Str.; rad bi, da kupiš, Erj. (Torb.); kaj bi rad? was möchtest du gerne? was wünschest du? kruha bi rad; rad bi znal, vedel, čital, jedel; — rad spim, jem, govorim; sestra rada bere; dete rado spi; rad vzameš, ako ti pes na repu prinese, Npreg.-Levst. (Rok.); rad imeti, gerne haben (germ.); bodi, kakor je samo rado, es mag gehen, wie es will, Levst. (Rok.); — rado = koli: kamor rado, C.; naj bo mrzlo, kakor rado, vzhŠt.-Pjk. (Črt.); — rad sem znati = rad bi znal, kajk.-Mik.; radi bi bili spolniti, ogr.-C.; — rado, gern, Schönl., Kast., nk.; — iz rade volje, aus freiem Willen, Mur.; — 3) r. biti komu, jemanden lieben, gern haben; radi smo si, vzhŠt., ogr.-C.; brat je sestram rad, vzhŠt.-C.; Oba (oča in mati) sta mi rada, Npes.-Vraz.

ravnáti, -ȃm, vb. impf. 1) eben machen, ebnen; grudje v vinogradu r., C.; perilo r., die Wäsche vor dem Plätten flach zusammenlegen, vzhŠt., BlKr.; sukno v pole r., Cig.; — (pren.) r. se, sich gütlich vergleichen, Svet. (Rok.); — 2) gerade richten: palice r.; — gehen heißen: k maši, h kosilu r. koga, Npes.-K.; r. se kam, sich zu gehen anschicken; r. se na pot; Marija se od nas ravna, Npes.-Jan. (Slovn.); r. se na ples, sich zum Tanze anschicken, Preš.; k dežju se ravna, es ist ein Regen im Anzuge, Met.; r. se k smrti, C.; — lenken: konje, ladjo r.; plug r., Danj. (Posv. p.); leiten; Vse ravna le božja moč, Danj. (Posv. p.); ljudi k Bogu r., Ravn.; počutke od pozemeljskega k nebeškemu življenju r., Kast.; — r. se, sich richten; r. se po kom (čem); mlajši se ravnajo po starejših; po postavah se r.; kazen naj se ravna po pregrehi; — 3) aufziehen, züchten; r. kokoši, krave itd., Goriš.-Erj. (Torb.), Štrek.; koliko živine ravnate? Kras-Štrek. (Let.); r. trto, den Weinbau treiben, Cig.; — r. truplo, für den Leib sorgen, Jsvkr.; — r. se, gedeihen, Gor.; to otroče se ne bo ravnalo = umrlo bo, Goriš.-Erj. (Torb.); — 4) in Ordnung bringen: gredo ženitovansko pismo ravnat, Glas.; — bereiten: gosti r., Jsvkr.; — 5) žito r., t. j. z rešetom čistiti, Cig., Dalm., Kras, Goriš.-Štrek. (Let.); — 6) thun: kaj ravnaš? was machst du? Polj., Tolm.-Štrek. (Let.); handeln; prav, pošteno, krivično r.; — umgehen: grdo, lepo r. s kom.

razbǫ̑ta, f. der Lärm, das Gepolter, der Rummel, Mur., V.-Cig., Jan.; hrup in razboto je črtil, Ravn.; ljubi le šum, razboto in smeh, Ravn.

razdvọ̑je, adv. auseinander: r. iti, Dol.; nujta, le brzo razdvoje! Bes.

rogàt, -áta, adj. 1) gehörnt; rogata živina, das Hornvieh; on bo bogat, kadar pes rogat (t. j. nikoli); — 2) großhörnig; rogati voli; — 3) eigensinnig, stolz: nevesta bogata je rada rogata, Dol.; gospodinja (ne sme biti) dekli le rogata mati, Slom.

rǫ̑vt, m. das Gereut, das Neuland, bes. ein ausgestockter, in eine Bergwiese verwandelter Wald, Cig., Jan., Šol., Gor.; po rovtih kosijo, po planinah pa le pasejo, Gor.; — prim. bav. raut, reut.

s- 3., nam. vz- (pred nemimi soglasniki), I. praep. (le kot del v prislovih): spet (nam. vzpet); — II. praef. = vz-: stegniti, zbuditi, splezati na drevo.

(s), stsl. sь, pron. le nekatere oblike tega zaimena se še rabijo: do sega malu, Skal.-Mik.; sega sveta, Krelj-Mik.; na sem svetu, Krelj-Mik.; do, od se dobe, Habd.-Mik.; od sega dne, ogr.-C.; po sem životu, nach diesem Leben ("po zym sywoty"), rok. iz 15. stol.-Mik.; v se noči, ogr.-C.; o si dobi (osidobi), BlKr.-Mik.; do sih čas, do sih pot, do sih krat, = dosihmal, C.; do seh (sih) dob, do seh (sih) mal, od seh (sih) mal, po seh (sih) mal, (nav. skupaj pisano).

sȃd, sȃda, sadȗ, m. 1) die Frucht; drevo se po sadu spoznava, Ravn.-Mik.; kako pravite le temu sadu? Mur.; — telesni sad, die Leibesbürde, Cig.; — (pren.) ali je to sad mojega prizadevanja? sad prave vere; — 2) = sadež, der Ansatz (z. B. von Bäumen), C.; die Plantage, Cig. (T.).

samopášən, -šna, adj. 1) zügellos herumschweifend: samopašna živina, Z.; (pren.) samopašne oči, Z.; — zügellos, zuchtlos, ausgelassen, Jarn., Cig., Jan., Lašče-Levst. (Zb. sp.); samopašni kozli na levici, Jap. (Prid.); samopašna volja, C.; samopašno živeti, Cig.; samopašno veselje, ausschweifende Freude, Cig.; — eigensinnig, Mik.; — 2) selbstsüchtig, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Kr.; samopašna druhal, zadovoljna, da se le njej dobro godi, Str.

samosvọ́j, -svója, adj. 1) selbständig; samosvoj gospod, Mur.; samosvoji politični okraji, samosvoje področje občinsko, Levst. (Nauk); še nimajo samosvojega okusa, Levst. (Zb. sp.); — 2) Eigen-, Cig.; samosvoja hvala, das Eigenlob, Cig. (T.); — 3) eigen, eigenthümlich: rudnina, ki nema samosvoje barve, ampak je le po slučajni primesi obarvana, Erj. (Min.); starec, čisto samosvoje, nenavadne postave, Jurč.; s. človek, ein Sonderling, Tolm.; — 4) eigensinnig, Dol., Šl.

sámščina, f. das Alleinsein: le hitro hodi, kajti mi samščina že preseda, LjZv.

samùč, conj. = temuč, temveč, Mik.; nikar — samuč, Rec.-Let.; nikar le pred Bogom, samuč tudi pred vsemi ljudmi, Schönl.; ne more se reči: tukaj je ali tamkaj, samuč on je povsod, Pohl. (Km.); — pogl. semuč.

sẹ̀m, adv. her, hieher; pojdi sem; s. ter tja, hin und her, tudi: hin und wieder, hie und da, Mur., Cig., nk.; sem ter tam, hieher und dorthin, M.; sem ter tam na pašo hodijo ovce, Dalm.; s. pa tam hoditi, auf u. ab gehen, jvzhŠt.; sem-le, hieher; do sem = do tod, Cig.

sẹ́vati, -am, vb. impf. scheinen: Povsod sirotam sevaš le! Greg.; strahlen: nekaj izrednega, duhovitega jej je sevalo s krasnega obraza, LjZv.; — prim. sijati.

siromačȋja, f. = 1) siromaštvo, Cig., Jan.; moja s., mein Bisschen Armut, Cig.; — 2) coll. arme Leute, Jan.; kaj se pa more velicega zgoditi le-tej siromačiji? Levst. (Zb. sp.).

skakúcati, -ȗcam, vb. impf. hüpfen: Skakucaj le prašan po tleh! Levst. (Zb. sp.).

sláma, f. das Stroh; pšenična, ržena, ovsena s.; prazno slamo mlatiti, leeres Stroh dreschen; slamo imeti v glavi, ein leeres Gehirn haben; v slamo se vdreti, ins Wochenbett kommen, Z.; v slami ležati, im Wochenbett sein, Pjk. (Črt.); bodi slama ali seno, da je le polno črevo, Npreg.-Erj. (Torb.); slama se pri ognju vname = Gelegenheit macht Diebe, Npreg.-Cig.; s slamo ogenj pokriti = eine vergebliche Arbeit thun, Z.; — kumova s. = rimska cesta, die Milchstraße, Valj. (Glas. 1867. 221.).

slę́čati, -ím, vb. impf. hocken, lümmeln, lehnen, Z., Gor.; toliko da še oči odpira, pa le še sleči tam pri kvartah, Polj.; sleči pri njem in mu v usta gleda, Polj.; sloneti in slečati, Gor.

slẹpíti, -ím, vb. impf. blenden, Cig., Jan., Cig. (T.); sneg je tako bel, da oči slepí, Dalm.; — verblenden, bethören, täuschen; norska ljubezen te zdaj slepi, da ne vidiš, Jap. (Prid.); Si videl čislati le to med nami, Kar um slepi z gol'fijami, lažami, Preš.; schwindeln, Sand in die Augen streuen: kaj tu slepiš? Ig (Dol.), Tolm.

slúti, -slóvem, -slújem, vb. impf. 1) berühmt sein, Mur., Cig., Str.; Rogačka voda (slatina) na daleč sluje, C.; to vino jako sluje, Svet. (Rok.); slul je za prvega lovca, LjZv.; dobro slovem, ich bin in gutem Rufe, V.-Cig.; močno s., viel Aufsehen machen, Cig.; — 2) lauten, Cig. (T.), Levst. (Pril.), nk.; slove v našem jeziku, Krelj; očenaš slove, Trub.-C.; takova pridiga drugači slove, Trub. (Post.); pravilno slove tako-le, Žnid.; obligacije slovoče na prinesitelja, DZ.; — 3) sluje se = pravi se, govori se, Cig., C.

snẹžnína, f. das Schneegefilde: Le bodite, Gorenjci, v snežninah! Npes.-K.

sopȃra, f. der Dunst, Cig. (T.); vročina izpremeni močo v soparo, Zv.; ves se kadi od sopare, Zv.; Sopare le se shajajo In veli svet napajajo, Levst. (Zb. sp.); — = para, der Dampf, Cig. (T.), Levst. (Nauk), DZ., Vrt.

sópsti, sópem, vb. impf. vernehmlich athmen; težko s., schweren Athem haben; keuchen, Cig.; s. na koga, jemanden ankeuchen, Cig.; — s. na piščal, die Flöte blasen, C.; — schnauben, Mur.; Le turški konji tak sopo, Npes.-K.

splȃva, f. na splavo: oblice se kuhajo na splavo, kadar jih ni trdo natlačen lonec, nego le tako, da v kropu še nekoliko plavajo kvišku, Lašče-Erj. (Torb.).

spọ̑lu, adv. 1) (prvotna oblika za: spoli, spol', prim. stsl. sь polu, is-polu, halb, zur Hälfte); spolu ("spul") dati pobirati fižol (tako, da ga pobirač le polovico odda, pol pa obdrži za nabiranje), jvzhŠt.; na s. ("spul"), halbpart, Dol.; — 2) ("spuvu" immer, Guts.; [morda nam. spolu, prim. spoloma, nacheinander, C.], "spovo", Kol.; "spuvi" Kor.-C.).

stèp, stę́pa, m. 1) le nekoliko v snop zravnana slama, Polj.; — 2) der Vagabund, der Lump, C.

stískati, -am, vb. impf. ad stisniti; 1) zusammendrücken, drücken; roke sta si stiskala, sie drückten sich die Hände; v kot se s., sich in den Winkel drücken; comprimieren, Cig. (T.); pressen; — enger machen, verengen, Cig., Jan.; s. se, enger werden, Cig., Jan.; dolina se začne s., Erj. (Izb. sp.); — stiskati, sich auskeilen (mont.), Cig.; — 2) knausern, knicken; (kdor je skop, vselej le k sebi stiska, Krelj); — 3) bedrängen; stiska ga, die Noth drückt ihn, Cig.; — praes. redkoma: stíščem: raka stišče tista toga kitinova srajca, Erj. (Izb. sp.).

stọ̑pram, adv. = stoprv, še le, Prip.-Mik., Navr. (Let., Kop. sp.).

stọ̑prav, adv. = stoprv, še le, Trub., Dalm., Krelj-Mik., Jsvkr., Levst. (Nauk), nk.

stọ̑prv, adv. = še le, erst, Mik. (Et.), Jan.

strẹ́ti 1., strèm, vb. impf. ausbreiten, C.; (nav. le v sestavi).

súniti, sȗnem, vb. pf. 1) einen Stoß versetzen, stoßen; v rebra, pod rebra koga s., jemandem einen Rippenstoß geben; z nogo koga s., einen Fußstoß geben; od sebe s., wegstoßen; sovražnika raz konja s., den Feind vom Pferde herabstechen, Cig.; — 2) gierig verzehren, C.; ti bi rad le kaj dobrega sunil, Št.-Z.; (v tem pomenu tudi vb. impf., C.).

svaríti, -ím, vb. impf. 1) mit Worten ahnden, verweisen, Meg., Mur., Cig., Jan., Trub.; svaril je njih nevero, Krelj; kaštigati ali s., Krelj; tvoja zapoved svari vse hudo, Kast.-Valj. (Rad); on nas za to svari, kar v srcu mislimo, Škrinj.-Valj. (Rad); — s. se s kom = kregati se, Trub., Dalm.; štirideset let sem se svaril z le-to žlahto, Trub.; — 2) mahnen, warnen; kolikokrat smo ga svarili, pa vse je bilo zastonj.

svẹ́titi 1., -im, vb. impf. 1) leuchten; mesec sveti, der Mond scheint, es ist Mondschein; mesec sveti v sobo skozi okno; s. na kaj, etwas bescheinen: mesec sveti na razvalino; s. komu domov gredočemu, jemandem beim Heimwege leuchten; s čim si svetiš? was für ein Licht brennst du? še svetijo, sie haben noch Licht, Glas.; (pren.) s. komu z dobrim zgledom, jemandem mit gutem Beispiel voranleuchten, Cig., C.; — 2) glänzend machen: svetite le dobro strele! Dalm.; — 3) s. se, glänzen; škornji se svetijo; nekaj se v travi sveti; ni vse zlato, kar se sveti; obraz se mu sveti od veselja.

širokoústiti, -ȗstim, vb. pf. großsprechen, prahlen, Jan.; saj vem, da le širokoustiš, Levst. (Zb. sp.); nav. š. se, C., Ljub., Gor., nk.

šíti, šȋjem, vb. impf. nähen; nav. le v zloženicah.

škvȃrt, m. das Naturell, das Temperament, Notr.-M., Slom.; oče in sin enacega škvarta, C.; — der Schlag, die Sorte, Cig.; trmo le-tega škvarta imenuje prekleto trmo, Jap. (Prid.); nisi tacega škvarta, da bi se zredil, Polj.; — die Race, Ig (Dol.).

tadlè, adv. = tam doli-le, Rož.-Kres, Npes.-Schein., KrGora.

ták, adj. so beschaffen, solcher; taki-le so! so sind sie! v takem, bei solchem Wetter, C., jvzhŠt.; taka je na svetu, so geht es in der Welt; taka tema je bila, da nikdar takega, Jurč.; po tem takem, unter solchen Umständen, folglich.

takọ̑, adv. 1) so, in der Weise; tako-le, so, auf folgende Weise; prav tako, gerade so; tako mi Bog pomagaj! so mir Gott helfe! tako ali tako, in dem einen und dem anderen Falle; — v mesto pojdem tako ali tako, auf die eine o. die andere Art; sama bi bila že tako ali tako prebila, Erj. (Izb. sp.); — 2) ohnehin: saj tako sam pridem; to je že tako dognana reč.

tę́ti, -tnèm, vb. impf. hacken, Levst. (Slovn.); beißen, Jarn.; — nav. le s predponami.

tlè, adv., nam. tu-le, Kr., Rez.-Kl.

točȃj, m. der Schenk, der Kellner, Mur., Cig., Jan., nk.; Točaj, le znova kupo mi napolni! Greg.; veliki t., der Obermundschenk, Ravn.

tokȃva, f. die Bergschlucht, Cig., Jan.; v tokavah, in den Klüften, Met.; pečine puščajo stisnjeni tokavi mestoma le dva, tri korake širine, LjZv.

tŕditi, -im, vb. impf. 1) hart machen, härten; t. se, hart werden; — stärken: obleko t., ogr.-C.; — abhärten, Cig., Jan.; — 2) fest machen, befestigen, Cig.; na stropnico čebele trdijo satove, Levst. (Beč.); — 3) in gutem Stande erhalten: poslopja t., Levst. (Pril.); streho t., Z.; = braniti: Savl je Abnerjevo hišo trdil, Dalm.; — ausbessern: raztrgane škornje t., Levst. (Zb. sp.); — prijateljstvo, sosesko t., Freundschaft, gute Nachbarschaft pflegen, Cig.; Le primi bratec kupico v ročico In trdi z nami dolenjsko pravico! Npes.-K.; — 4) bekräftigen, versichern, behaupten; t. komu kaj, jemanden versichern; svojo t., auf seiner Meinung bestehen, beharren; — vero t., einen Glauben bekennen, Z., DZ.

trẹbúšən, -šna, adj. 1) Bauch-; le na trebušno potrebo gledati, Trub.; — 2) bäuchig, großbäuchig.

trę̑pka, f. der Waschbleuel, Mur., Cig., Jan.; — nožna t., die Messerfläche: le na trepko udariti, nur mit der Messerfläche schlagen, Guts.

trpẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) leiden; pri delu mnogo t.; t. lakoto, žejo; škodo, krivico t.; t. pri čem, bei einer Sache zu kurz kommen; iz svojega t., aus seinem Sacke bestreiten; stroške bom jaz trpel, die Kosten werde ich tragen; — ertragen; vse voljno t.; sich gefallen lassen; tega ne trpim; sitneža ne trpim poleg sebe; vertragen; želodec mi ne trpi te jedi; — 2) sich halten, dauerhaft sein, dauern; dolgo t.; ta obleka me trpi dolgo, ich trage dieses Kleid lange; denar me ne trpi dolgo, ich habe das Geld nicht lange (= ich verbrauche es schnell); — trpeč, dauerhaft, Dict., Cig., Jan.; — 3) dauern, währen, anhalten; vse le nekoliko časa trpi; nekatera bolezen dolgo trpi.

u-, praef. 1) znači odmikanje: ent-, weg-; uiti, ubežati, uteči, ukrasti, urezati si šibo; — 2) iz nedovršnih glagolov dela dovršne: ubiti, ugasiti, ugledati, utopiti; — (po sedanji narodni izreki se ne da natanko razločiti od predpone v, ampak le po primerjanju drugih slovanskih jezikov in po pomenu; mnogokrat je pisava dvomna; besede, katerih ni najti pod u-, naj se iščejo pod v-).

ugrizáča, f. = jestvina, jed, Jan.; meniti se le za pijačo in ugrizačo, Levst. (Zb. sp.).

úmən, -mna, adj. 1) Vernunft-, intellectuell, Cig.; umno čustvo, intellectuelles Gefühl, Cig. (T.); umni dar, das Talent, Cig. (T.); — 2) vernünftig, verständig, intelligent, gescheit; umna glava; — rationell: umno gospodarstvo, nk.; — 3) ein Verständnis habend: le tistim je govoril o njem, ki so ga bili umni, Ravn.-Mik.

umẹ́ti, -ẹ̑jem, -ẹ̑m, vb. impf. verstehen, begreifen, Mur., Cig., Jan., Met., nk.; kako ume le-ta to pismo? Trub.; bratje niso vedeli, da jih Jožef ume, Ravn.-Valj. (Rad); tega ne umejem, nk.; samo ob sebi se umeje, es versteht sich von selbst, Levst. (Nauk), nk.; — verstehen, können; da bi jaz umel prerokovati, Trub.; svoje delo umeje, Dalm.; tvoji hlapci umejo les sekati, Dalm.; če ne morem, pa zato umejem, jvzhŠt.

ústa, n. pl. der Mund; za ena usta kruha, ein Mundvoll, ein Bissen Brot; — kruh, dober na usta, ein schmackhaftes Brot, Polj.; — na usta, mündlich, Z.; na vsa usta (govoriti, povedati, hvaliti), frei heraus, ohne Zurückhaltung; voznikom brusim naravnost, na vsa usta, gospodom pa govorim bolj olikano, le na pol ust in po ovinkih, LjZv.; na prva u., in einem Athem, Zv.; medena usta, die Schmeichelzunge, Cig.; dokler prosi, zlata usta nosi, kadar pa vrača, hrbet obrača = er sucht es mit Schmeicheleien u. vergilt es mit Grobheiten, Mur.; učiti se iz ust (= na izust), memorieren, Cig. (T.), Svet. (Rok.); vedeti iz ust vse sv. pismo, Levst. (Zb. sp.).

utajíti, -ím, vb. pf. 1) verheimlichen, verhehlen, verschweigen; — ableugnen, verleugnen; — utajen, latent (phys.), Cig. (T.); utajena toplota, gebundene Wärme, h. t.-Cig. (T.); — 2) vorenthalten: u. komu dobroto, C.; naj me kara, le (li) olja balzama naj ne utaji glavi moji, ogr.-Valj. (Rad).

utę́gniti, -nem, vb. pf. 1) entziehen, M.; u. komu živež, Hal.-C.; Bogu le pol srca dajati je skoraj ravno tako hudo, kakor utegniti mu vsega, Ravn.; abziehen (z. B. am Lohne), vorenthalten, Cig., M.; — 2) ausstrecken: u. roko, ogr.-C.; — 3) Zeit, Muße haben; ne utegnem zdaj iti; če boš utegnil, pridi! (v tem pomenu tudi vb. impf.); — 4) utegne, es dürfte, es könnte; to ti utegne koristiti; drevi utegne biti marsikaj drugač, kakor je davi bilo, Ravn.-Valj. (Rad); tako bi utegnilo bolje biti; — 5) imstande sein: ne utegnem plačati dolga, Dol.-Levst. (Zb. sp.).

vbȃdati, -am, vb. impf. ad vbosti; 1) hineinstechen; = šivati: kdo bo na Martinji dan vbadal in krpucal! Levst. (Zb. sp.); — 2) v. se, sich abmühen, Cig., Jan., Kr.; Se vbada se vpera, Za smrt le skrbi, Preš.; — prim. vpikovati se.

vẹ̑ 2., adv. = saj, ja, C., vzhŠt.; ve je prišel, er ist ja gekommen, vzhŠt.-Mik.; ve je to le malo, ogr.-C.; — prim. rus. vêdь, Mik.

visẹ́ti, -ím, vb. impf. hangen; v. na čem; v. na vislicah; v. ob niti; ob bedru mu meč visi, Mik.; v jamo v., dem Grabe (Tode) nahe sein, Dict.; — schweben; v. v zraku; — geneigt, abhängig sein; svet visi; cesta je tu malo visela, Jurč.; — abhängen: na le-tem kratkem času visi ali večno živenje ali večna smrt, Kast.; v. o čem, Cig. (T.); (hs.); — tudi: vísẹti (nav. vísiti) vȋsim, Dol., Št., kajk.-Valj. (Rad).

volár, -rja, m. 1) der Ochsenhirt, der Ochsenknecht; za volarja služiti; — 2) der Ochsenbauer (kmet, ki le z voli kmetuje), V.-Cig.; — 3) der Ochsenhändler, Cig.

vzjáviti se, -jȃvim se, vb. pf. 1) zum Vorschein kommen, sich zeigen, ogr.-C.; — 2) geboren werden, das Lebenslicht erschauen (le o človeku), Hal.-C.

zadẹ́ti, -dẹ́nem, vb. pf. 1) aufladen (auf den Rücken, auf die Schulter); z. koga, kaj na hrbet, na ramo; z. komu kaj; križ z. na rame, das Kreuz auf sich nehmen, Vod. (Pes.); — 2) z. si = prizadeti si, sich bemühen, sich anstrengen, Mur., C.; dosti si je zadel, Mur.; mnogoteri si veliko zadene, Dalm.; — 3) anthun: kaj so mu vse zadeli, pa vendar nič ne reče, Mur.; vse zlo, kar so le vedeli in mogli, so jim zadeli, Krelj; oni so meni često veliko zlega zadeli, Dalm.; rane z. srcu, das Herz verwunden, Kast. (Rož.); Bog ne zadeni! Gott behüte! — tolikanj mu je zadela, sie drang so sehr in ihn, Dalm.; — 4) erklecken, Z.; povsod oči imeti, da vse ljudem zadene, Ravn.; to nam prav zadene, das wirkt, Blc.-C.; — 5) anstoßen; ob kamen z. z nogo; z vozom v zid z., an die Mauer anfahren; z. na koga, kaj, auf jemanden, etwas stoßen, Cig., Jan.; po poti je v tolovaje zadel, Ravn.; — (fig.) in Conflict gerathen: z. ob kaj, Cig. (T.); z. se, anstoßen: zadel sem se v vrata, ob mizni ogel; — 6) treffen; zadel je, kamor je meril; z. v tarčo; meriti v zajca in z. psa; dobro z. ptico; — vrsta, red zadene koga, es kommt an jemanden die Reihe; praznik zadene, es fällt ein Festtag ein, Cig.; — betreffen, ereilen: nesreča ga je zadela; vojska ni zadela te dežele, Cig.; — zadet biti, betroffen, interessiert sein, Cig., Jan.; — treffen, errathen; zadel si jo, du hast es getroffen, errathen; — 7) verthun, vergeuden, Z., Trub., Dalm.; čas z., Bas.; (prim. zadejati).

zádoł, -ǫ́la, adj. herbe (le o nezreli smokvi), Ip., Goriška ok.-Erj. (Torb.).

zahudíti se, -ím se, vb. pf. sich ereifern, Cig.; z. se nad kom, Cig.; schlimm werden: le časih se je zahudila in pregnala ptiče, Glas.

zaję́tən, -tna, adj. zajetno je sploh vse, kar ni tenko ali šibko in česar je mnogo zajeti ali prijeti, če tudi nema v sebi posebne moči (največ le o človeškem in živalskem telesu): z. človek, vol, konj, zajetna noga, roka, redkeje: to drevo je zajetno, ima zajetno deblo, zajetne veje, Lašče-Erj. (Torb.); zajetno telo, Vrt.; nekoliko zajetna ali pravilna vzrast, Jurč.; trot je nekaj daljši, a dosti zajetnejši od čebele, Levst. (Beč.).

zakǫ̑nik, m. 1) der Ehegenoss, der Ehemann, Meg., C.; z. in zakonica, Trub.; zakoniki, die Eheleute, Trub., Dalm.; le-ta dva zakonika, Trub.; — 2) das Gesetzbuch, Cig., Jan., Cig. (T.); državljanski z., das bürgerliche Gesetzbuch, Cig., Jan., DZ.; — das Gesetzblatt, Jan., Levst. (Nauk); državni z., das Reichsgesetzblatt, DZ.

zaoráti, -orȃm, -órjem, vb. pf. 1) durch das Pflügen verdecken, einackern, unterackern, Cig.; gnoj z., Cig.; durch Pflügen ausfüllen, zupflügen: jamič z., Cig.; — z. mejo, den Rand des Ackers abpflügen, Cig.; — 2) beim Ackern hineingerathen: z. v tujo njivo; — (fig.) auf einen Abweg gerathen, Jan.; = z. jo: tako daleč smo jo zaorali! Levst. (Zb. sp.); — 3) zu ackern anfangen: z. njivo, Cig.; — (fig.) le pridi! zaorala bova, da boš čutil (= tepen boš), jvzhŠt.; — 4) verackern: z. čas, Cig.

zasẹkováti, -ȗjem, vb. impf. ad zasekati; 1) Verhaue machen, verhauen; (pren.) le-to tebi pot zasekuje, da ne moreš naprej, Kast.; — 2) hineinhacken.

zaskóčiti, -skǫ̑čim, vb. pf. 1) durch einen Sprung versperren, verrennen: pot komu z., Cig.; z. beg, die Flucht abschneiden, Šol.; z. koga, vor jemanden springen und ihm so den Weg versperren, ihn überfallen, Jan.; zaskočile so ga pri tem le gabru, LjZv.; z. sovražnike, LjZv.; — 2) bespringen: žrebec kobilo zaskoči, DZ., Nov.; — 3) = zapasti, einspringen (von einem Schloss), V.-Cig.; — 4) z. si nogo, z. se, sich den Fuß verspringen, Cig.; — 5) sich verschnappen (v. einem Schloss), Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); = z. se: ključanica se je zaskočila, Cig., Prim.-Erj. (Torb.).

zasráti, -sę́rjem, vb. pf. eine Brut ansetzen, erzeugen (zaničlj.), Z.; najprvo je bila le ena mačka v vasi, in ta je zasrala vse te, kar jih je zdaj, Lašče-Levst. (Rok.); Balade od Čebelice zasrane (eingeführt), Preš.

zatǫ̑je, adv. = za toje, von dieser Größe, Stärke, soviel wert, Gor.; z. učen, beiläufig so gelehrt, Z., Gor.; fantič, z. kot ta-le, Polj.; dober gospod je bil, z. ne dobimo ga več, Polj.; to je z., das ist ein Äquivalent, Polj.

zavẹ́dẹti se, -vẹ́m se, vb. pf. zur Besinnung kommen, zu sich kommen, zu den Sinnen zurückkehren; dolgo se ni mogel z.; — z. se samega sebe, zum Selbstbewusstsein gelangen, Cig. (T.); — bewusst werden, zu einer Erkenntnis gelangen, Cig.; zdaj še le se je zavedel, jetzt erst gieng ihm ein Licht auf, Cig.; z. se česa, einer Sache bewusst werden, nk.

završíti, -ím, vb. pf. endigen, schließen, C.; svoje govorjenje je sklenil ali završil le-tako, Krelj; predno završim, Levst. (Nauk); z. sejo, Levst. (Močv.).

zblázniti, -im, vb. pf. 1) stören (z. B. das Einschlafen), C.; — 2) bethören, ein Ärgernis geben, ärgern, Meg., Cig., Trub., Dalm., Krelj; to nas nema pohujšati ali zblazniti, Trub.; z. nedolžno srce, Krelj; z. se, ein Ärgernis nehmen, C.; v le-ti noči se boste vi vsi zblaznili na meni, Trub., Dalm.; — z. se, sich bethören lassen, fehlen, C.; v veri z. se, Trub.; — zblažnjeni poti, die Irrwege, Krelj.

zdẹ́ti se, zdím se, vb. impf. scheinen, vorkommen, dünken; to se ti je le zdelo tako; zdelo se mi je, da je nekdo potrkal; znan se mi zdi, er kommt mir bekannt vor; to se mi je čudno zdelo, das ist mir aufgefallen; stori, kakor se ti zdi, handle nach deinem Gutdünken; Ne zdi se mu škoda zlata ne srebra, Preš.; kaj se ti zdi? was meinst du? če se vam zdi, wenn es euch beliebt; zdelo se mi je, da bo kaj tacega, ich ahnte so etwas; naredil vam bo nekaj tacega, da se vam ne zdi, er wird euch etwas anstellen, wovon ihr keine Ahnung habet; dobro se mi zdi, es freut mich; za malo se mi zdi, es verdrießt mich, es missfällt mir; tudi: zdi se mi do koga, do česa: do ozdravljenih se jim je dobro zdelo, Ravn.; dobro se mu je zdelo do vsega, kar je slišal, Levst. (Zb. sp.); Če se mu kaj do mene zdi (wenn er mit mir etwas zu schaffen zu haben glaubt), Naj pride k meni sam v gosti, Npes.-K.

zlóbnost, f. 1) die Bösartigkeit, die Bosheit, Cig., Jan., nk.; der Frevelmuth, Cig., Jan.; — 2) der Grimm, der Zorn, der Unwille, Mur., Cig., Jan.; moja zlobnost se bo črez le-to mesto vnela, Dalm., Krelj; — tudi: zlobnọ̑st, Dict., Valj. (Rad).

zlọ̑dẹj, m. der Böse, der Teufel (navadno le v kletvi); da te z.! dass dich der Kuckuck! Cig.; ta deček je od zlodeja, das ist ein Teufelsknabe! (nav. zlodi, gen. zlodja; toda: zlodej, Trub.-Mik.).

zmẹ́ziti, -im, vb. pf. aufrütteln, Cig.; erschüttern, C.; — regen: trepetal bo, če zmezi le nogo, Glas.; z. se, sich regen, zücken, Cig.; ne z. se, kein Glied rühren, Cig.; — (nam. vzm-).

znáti, znȃm, vb. impf. 1) kundig sein, können; zna pisati in brati; zna nemško, er kann deutsch; vse jezike evropske z.; na pamet (iz glave) z. kaj; nič ne ve in nič ne zna; — 2) = vedeti, na vzhodu; imate znati, ihr sollt wissen, Kast.; zdaj znamo, ka (= da) vse znaš, ogr.-Valj. (Rad); ne znam kdo, ne znam kaj = nekdo, nekaj, Dol.-Mik.; kadar vesta dva, ve pol sveta, kadar znajo trije, znajo vsi ljudje, Razdrto-Erj. (Torb.); kdor jezik ima, v Rim zna, = es lässt sich alles erfragen, Met.; — znan biti v čem, in einer Sache Bescheid wissen, Cig.; — 3) kennen, ogr.-C., Trub., Dalm., Krelj i. dr.; Gospod, ti mene znaš! Trub.; znata li Tobija, mojega brata? Dalm.; znam človeka, Schönl.; jaz vas ne znam, Krelj, Jsvkr., Bes.; znamo se! Erj. (Izb. sp.); — z. se s kom, mit jemandem bekannt sein, C.; — znan, bekannt; znano mi je; nisva nič znana; — merken, kennen, Cig.; z. se, kenntlich sein; zna se komu kaj, man sieht es jemandem an, Cig.; znalo se mu je na obrazu, da je vesel, Cig.; ni z., man merkt es nicht, Cig.; proga se še zna, C.; na le-tem suknu se vsaka kapljica zna, Mur.; znati je, es hat den Anschein, Cig., nk.

znerǫ́k, adv. abseits, entlegen: to mi je znerok, Vrsno-Erj. (Torb.), Prim.; vse toplice so znerok, Zv.; oddal sem mu le nekatere kose posestva, ki so mi bili znerok, Erj. (Izb. sp.); — ungelegen: ako vam ni znerok, pohodite me! Erj. (Izb. sp.).

zǫ̑b, zǫ̑ba, zobȃ, m. 1) der Zahn; ima redke zobe pa goste laže, Npreg.-jvzhŠt.; modrostni zobovi, die Weisheitszähne, Erj. (Som.); z. vrzeljak, der Lückenzahn, Cig. (T.); z. izdreti, einen Zahn reißen; zobe dreti, Zähne reißen; po zobeh počiti koga, jemandem eine Maulschelle geben, Cig.; zobe kazati, die Zähne blecken o. fletschen; (fig.) seine rauhe Seite hervorkehren, Cig.; dobiti kaj za zobe, etwas zum Beißen bekommen, Zv.; zobe v steno tiščati = Hunger leiden, Št.-Glas.; zobje mu poganjajo, grejo, bibajo iz čeljusti, zobe dobiva, er zahnt, Cig.; dolge zobe imam, die Zähne stehen mir auf, Cig.; dolge zobe imeti po čem, nach etwas lüstern sein, Cig.; jezik za zobe! das Maul gehalten! jezik za zobmi držati = schweigen; priti ljudem v (na) zobe, ins Gerede kommen; črez zobe vleči koga, jemanden ausrichten, Jurč., LjZv.; = po zobeh nositi, Vrt.; ljudem se v (med) zobe dati, Anlass zur Nachrede geben; kdor se ljudem pod zobe da, tega le čas iz ust reši, Npreg.-Jan. (Slovn.); v zobe komu kaj povedati, jemandem etwas ins Gesicht, offen sagen; = pod zobe povedati, C.; trdo resnico pod zobe povedati, Jap. (Prid.); — vsi so se mu v zobe režali, alle lachten ihm ins Gesicht, Erj. (Izb. sp.); na zobe se mu obeša = za malo se mu zdi, Št.; — 2) der Zahn am Rechen, an der Säge, an einem Zahnrad u. dgl.; der Dorn im Schloss, Cig.; — die Felszacke, Cig., Jan., Cig. (T.); — zobje (na vrhu kake stene), die Zinne, Cig.; — 3) babji z., der Storchschnabel (geranium sp.), SlGor.-Erj. (Torb.); — tudi: die Hagebuttenrose (rosa canina), Cig., Vrt., Medv. (Rok.); ali: der Leindotter (camelina dentata), C.; — pasji z., die Hundszahnwurz (erythronium dens canis), Cig., Medv. (Rok.).

zvòz, -vǫ́za, m. 1) die Zufahrt (z. B. zu einem Grundstück), C.; pl. zvozi, der Feldweg: po zvozih le lastniki polja vozijo, Gor.; — 2) = prostor pred skednjem, kamor z vozovi kaj privažajo, Notr.

žamǫ́riti, -ǫ̑rim, vb. impf. säuseln, Jan.; le še hlastni pošepeti so žamorili, Jurč.; — prim. hs. žamor, das Gelispel.

žélja, f. der Wunsch, das Verlangen; to je moja srčna ž., das ist mein Herzenswunsch; daj mi za željo kruha (= nur soviel, um das Verlangen zu stillen, ein wenig), Z.; črešenj bo le za željo (= malo), Prim.; v želji je kaj, es ist vielbegehrt (= selten), C.; želja mi pride, želja me obide, es ergreift mich das Verlangen; želja me je minila, die Lust ist mir vergangen; želja me je po čem, mich verlangt nach etwas, V.-Cig.; želje mi gredo, ich habe Verlangen, C.

žlahtíti, -ím, vb. impf. = žlahtniti: človeka le krepost in čednost žlahti, Ravn.-Valj. (Rad).

žlámbor, m. die Baumhöhlung, Cig., Valj. (Rad), Gor.; počeni tja-le v žlambor, tam ni burje, Jurč.; — trohljivi ž., drevesna bolezen, če namreč drevo v sredi zgnije in se izvotli, Pirc.

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar