legitímen -mna -o prid. (ȋ) 
  1. 1. osnovan na pravu, zlasti na zakonu, zakonit: legitimna vlada / legitimni predstavniki ljudstva / legitimni dedič; pren. fantastika je legitimni otrok fantazije
  2. 2. nav. ekspr. ki je v skladu s splošno veljavnimi pravicami, normami: ta odgovor je moja legitimna obramba
  3. 3. ki izvira iz veljavne zakonske zveze, zakonski: legitimni sin / legitimna žena

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

mréžniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

nèlegitímen -mna -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni legitimen: nelegitimna vlada / nelegitimni dedič / nelegitimni otroci

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

Število zadetkov: 3