Zanima me, katere skupine besed so nenaglasnice.
Zanima me tudi, ali je beseda najgloblji več naglasnica. Uporabljena je v kontekstu: V najglobljem delu so varovali Minotaura ... Gre namreč za t. i. lektoriranje besedila za govorni nastop, pa ne znam najti pravil za naglaševanje predpon oziroma kako s to zadevo sploh je.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Ponatisniti oziroma znova objaviti želimo knjigo, ki je izšla v začetku šestdesetih let (s publicistično-zgodovinsko vsebino). Glede na to, da je v njej jezik ponekod že malce zastarel, nas zanima, ali ga smemo posodobiti, spremeniti, torej opraviti »rahlo« lekturo, ali pa se besedila sploh ne smemo dotakniti.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Spoštovani,
to je en zadnjih in bolj podrobnih odgovorov (https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/3691/kako-pisati-okrajšavo-d-o-o-ali-zakaj-uzakonjati-napake-odziv-na-oddajo-jezikanja) na to temo, kar sem jih našel, še vedno pa nisem navdušen nad takim konsenzom (namesto da bi kot neka avtoriteta proti zakonodajalcu nastopili z zahtevo po ustrezni spremembi zakona, ste šli 'po liniji najmanjšega upora' in se pač prilagodili nelogičnemu, da ne rečem nesmiselnemu stanju. :-)
Vseeno pa sem sedaj še vedno malo zmeden glede uporabe dodatkov ob imenih družb: ali v vsakem primeru pisati registriran naziv ali lahko (oziroma je vseeno celo bolje) napišemo slovnično pravilno (torej ali lahko kljub temu da je npr. v registru družb naziv podjetja Mavrica, d.d., ali celo Mavrica d.d., napišemo Mavrica, d. d.). Govorim predvsem za primere, kjer ne gre za pravne posledice (npr. letna ali druga poročila, ...).
Hvala! :-)
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Zanima me, kako je z lektoriranjem bibliografij.
Pri vpisu posamezne bibliografske enote moramo namreč upoštevati pravila in ločila, ki so pri katalogizaciji natančno določena (ISBD).
Ali to pomeni, da zapisov (v bibliografiji, ki bo izšla v publikaciji), ki so kopirani iz COBISS-a, sploh ne popravljamo? Moramo pustiti stični vezaj, kjer bi po SP moral stati stični pomišljaj (npr. str. 32-37)? Verjetno tudi (pravopisno napačno napisanih) naslovov že izdanih del pri lektoriranju bibliografij ne spreminjamo (da bi med letnicama napisali stični pomišljaj).
Primer:
PRIIMEK, Ime. Knjižnica v zadnjem desetletju : iz kronike 1999 – 2008. V: Zbornik knjižnice ob njeni šestdesetletnici. - Str. 32-37
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Zanima me, kakšna je v Sloveniji politika glede jezikovne neoporečnosti knjig. Ali je lektura obvezna? Obstajajo kakšne sankcije ali je odločitev prepuščena kar odgovornosti založnikov?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Vem, da ste na to vprašanje že odgovarjali, a glede na spodnja navodila (niti ne vem, od kod so, povsem po najključju so prišla do mene) me zanima vaše mnenje.
Številka: 092-73/2020-5 Datum: 7. 5. 2020 Zadeva: Jezikovno pravilo glede zapisa vršilec dolžnosti - pojasnilo
Ministrstvo za javno upravo je pridobilo stališče Sektorja za prevajanje in lektoriranje pri Generalnem sekretariatu Vlade Republike Slovenije v zvezi z jezikovno pravilnim zapisom krajšave v. d., torej vršilec dolžnosti, če od sprožitve natečajnega postopka do imenovanja novega uradnika na položaj iz drugega odstavka 82. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 69/08 – ZTFI-A, 69/08 – ZZavar-E in 40/12 – ZUJF) naloge na položaju opravlja vršilec dolžnosti, ki je ženska. Stališče posredujemo v nadaljevanju:
Spol osebe, ki začasno opravlja naloge na položajnem delovnem mestu, je izražen že v prvem delu naziva, torej vršilka dolžnosti, čeprav iz okrajšave to ni očitno razvidno. Pri zapisu v. d. generalnega direktorja ni dvoma, da gre za vršilko dolžnosti položaja, ki se imenuje (in je tako sistemizirana) "generalni direktor". Če seveda ženska ni več vršilka dolžnosti in je imenovana na položaj, pa pri zapisu položaja uporabimo žensko obliko, torej "generalna direktorica". Pri zapisu torej uporabljamo pravilo, da gre za vršilca dolžnosti ali vršilko dolžnosti (v. d.) položaja, ki je navedena v moški slovnični obliki.
Enako velja za vse podobne primere, na primer v. d. generalnega sekretarja, v. d. direktorja organa v sestavi ministrstva, v. d. načelnika upravne enote …
Iz zapisa v. d. generalne direktorice namreč pomensko izhaja, da je ženska oseba vršilka dolžnosti druge ženske osebe, tj. generalne direktorice. Takšen zapis bi bil ustrezen le, če bi na primer vršilka dolžnosti opravljala to funkcijo v odsotnosti konkretne ženske osebe, ki je generalna direktorica.
Dodatno še pojasnjujemo, da je jezikovno pravilno tudi, da se krajšava v. d. zapiše nestično, torej s presledkom.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Logično je, da se vejico uporablja pri naštevanju, odvisnikih, ogovarjanju, ob medmetih in med nekaterimi prirednimi stavki. Zakaj se torej v člankih, knjigah, revijah, vodnikih ... pojavljajo napačne rabe vejice? Zakaj, če pravila obstajajo in se jih uči, se jih potem ne upošteva?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.