atenijenski prid. atenski: Themiſtocles Athenienſki im. ed. m Firsht je imel en taku dober ſpomin, de v' enem lejti ſe je bil navuzhil ta teski Perſianski jeſik (V, 326) ǀ Odgouorij ner poprej en Rimiski Goſpud, de v'Rimi je ta nar vekshi sapuvid, Spodobno zhast ijkasat nijh Boguvom, inu Tempelnom … Athenienshi im. ed. m paK je nar vezh hualu sapuvid suoie deshele, Katera tem bogatem prepovej ohernio, tem vbogom pak lenobo (I/2, 115) ǀ Pericles Athnienski im. ed. m Firsht, kateri 40. lejt je taisto deshelo regeral (I/1, 164) → atenijenzarski, → Atenes

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.

braniti -im (braniti, bramiti) nedovršni glagol
1. kdo/kaj; koga/kaj, zoper koga, (s kom/čim) prizadevati si, skrbeti, da se odvrne nevarnost od koga/česa; SODOBNA USTREZNICA: varovati, ščititi
1.1 kdo; koga/česa, koga/kaj (skozi koga), zoper koga/kaj, pred kom/čim, (s čim) delati, da kdo/kaj ni deležen/deležno česa neprijetnega, nezaželenega; SODOBNA USTREZNICA: varovati, ščititi
1.2 kdo; kogatož., pred kom pomagati komu, navadno do pravice
1.3 kdo; kaj, (s čim) prizadevati si, da se kaj ohrani
2. kaj; komu, kaj oteževati ali preprečevati gibanje, premikanje; SODOBNA USTREZNICA: ovirati
2.1 kdo/kaj; koga/česa, komu/čemu, (skozi koga, s čim) delati, povzročati, da se kako dejanje, stanje ali lastnost težje uresničuje ali ne uresniči; SODOBNA USTREZNICA: preprečevati
2.2 kdo; komu, kaj, (skozi koga, s čim) delati, povzročati, da kdo česa ne more narediti ali doseči; SODOBNA USTREZNICA: preprečevati
2.3 kdo; česa, komu/čemu delati, povzročati, da kdo/kaj česa ne more dobiti oz. biti deležen/deležno
2.4 kdo; komu/čemu, kaj, (s čim) praviti, sporočati, da se kaj ne sme narediti, zgoditi; SODOBNA USTREZNICA: prepovedovati
2.5 kdo; čemu, (s čim) biti, nastopati proti čemu; SODOBNA USTREZNICA: nasprotovati
3. kdo; kaj govoriti v korist koga/česa, ki se ga negativno ocenjuje; SODOBNA USTREZNICA: zagovarjati
FREKVENCA: približno 800 pojavitev v 42 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.

dobro4 (dobru, dobro) členek
1. izraža skladnost trditve z resničnostjo; SODOBNA USTREZNICA: res, zares
1.1 izraža podkrepitev trditve; SODOBNA USTREZNICA: res
2. poudarja prepričanost o čem; SODOBNA USTREZNICA: gotovo
2.1 poudarja nepreklicnost česa; SODOBNA USTREZNICA: zagotovo
3. v kalkirani zvezi tako dobro – kakor izraža odsotnost kakršne koli omejitve; SODOBNA USTREZNICA: prav
4. izraža soglasje, privolitev; SODOBNA USTREZNICA: prav
5. izraža omejitev, pridržek; SODOBNA USTREZNICA: sicer
6. v zvezi z več poudarja pomen besede, na katero se nanaša; SODOBNA USTREZNICA: še
7. izraža omejevanje na najmanjšo količino ali mero; SODOBNA USTREZNICA: vsaj
FREKVENCA: 105 pojavitev v 20 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.

drúžiti, drȗžim, vb. impf. gesellen, vereinigen, verbinden, Mur., Cig., Jan.; s seboj d., involvieren, Levst. (Pril.); — d. se s kom, mit jemandem Umgang haben; volk se z volkom druži, gleich u. gleich gesellt sich gern, Cig.; d. se telesno, sich begatten, Cig., Jan.; — d. se z lenobo = len biti, Vrt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.

fúks Frazemi s sestavino fúks:
lén kot fúks

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.

izbíti -bíjem dov., izbìl (í ȋ)
1. z udarjanjem spraviti kak predmet iz snovi, v kateri je, tiči: izbiti zagozdo; izbiti sekiro iz tnala
// s silo, z močnim udarcem odstraniti: izbiti sodu dno; izbiti nož, orožje iz roke / pri padcu si je izbil dva zoba; s kamnom mu je izbil oko
● ekspr. klin se s klinom izbije najučinkoviteje se obračuna z enakim sredstvom; publ. to sporočilo je izbilo sodu dno je sprožilo proces, ki se je dolgo pripravljal; ekspr. te besede so ji izbile orožje iz rok povzročile, da njeni razlogi, dokazi niso bili več učinkoviti
♦ fiz. izbiti iz kovine elektrone
2. ekspr. z vztrajnim prepričevanjem doseči, da kdo ne misli več na kaj: te misli mu je treba kar izbiti; izbiti si kaj iz spomina; to žensko si moraš kar iz glave izbiti pozabiti jo / zaradi revščine si je moral to izbiti iz glave se temu odpovedati
// s strogim ravnanjem doseči, da preneha pri kom obstajati kaka negativna lastnost: lenobo mu bom že izbil; izbiti otroku trmo / z bičem je hotel izbiti živali upornost
3. publ. dobiti, pridobiti: izbiti čim več dobička pri prodaji; če bo spreten, bo že izbil nekaj odškodnine; iz tega posestva bi se dal izbiti še kak milijon
4. publ., navadno s prislovnim določilom pojaviti se, izbruhniti: prva nesoglasja so že izbila; nezadovoljstvo je izbilo na dan; problem je izbil v vsej svoji ostrini prim. zbiti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.

kólikor vez. (ọ̑)
1. v primerjalnih odvisnih stavkih za izražanje sorazmernosti s količino ali mero, nakazano v nadrednem stavku: les, kolikor ga je treba, dobiš v zadrugi; plačaj toliko, kolikor je vredno; delam, kolikor morem; elipt. dohodkov je toliko, kolikor izdatkov / s primernikom kolikor več ima, toliko bolj skopari / s presežnikom kolikor najbolj mogoče izkorišča razmere
● preg. kolikor glav, toliko misli
// ekspr., z oslabljenim pomenom za izražanje visoke mere, stopnje: ves je malopriden, kolikor ga je; pridi k nam, kolikor se da hitro; elipt. naredi kolikor mogoče hitro / v prislovni rabi, piše se tudi brez vejice naj stane kolikor hoče / kolikor daleč sega pogled, je sama ravnina / očitali so mu nezmožnost, lenobo in kolikor je še takih napak
// nav. ekspr. za izražanje previdnega sklepanja, trditve: kolikor ga poznam, bo rad pomagal; v tem kraju še nisem bil, kolikor se spominjam; kolikor vem, za vse velja enaka pravica
2. ekspr., v dopustnih odvisnih stavkih, navadno okrepljen za izražanje dejstva, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči: kolikor si prizadeva, ne more se privaditi; ni se mu posrečilo, kolikor se je tudi trudil če se je še toliko
3. publ., v pogojnih odvisnih stavkih če: vlak prevozi progo v dveh urah, kolikor nima zamude / v kolikor ne poravnate računa pravočasno, vam zaračunamo zamudne obresti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.

komoditéta -e ž (ẹ̑)
knjiž. komodnost: preganja komoditeto in lenobo / zavladala je vsesplošna komoditeta

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.

Kristus -a m osebno lastno ime Kristus: Chriſtus im. ed. hitru, inu kratku ijm odgovori ǀ Christus im. ed. ijh k'ozhetu poshle ǀ Chriſtuſ im. ed. hitru mu ſlavu da ǀ Christvs im. ed. Iesus je bil sKrit ǀ Criſtus im. ed. pervoli rekozh ǀ kulikain je Ckriſtus im. ed. sa Isvelizeinie vaſhe dushe terpel ǀ Shiher moi Chriſte cit. zv. ed. pravish ǀ O Ozha Chriſte cit. zv. ed. Ieſus ǀ O Chriſte cit. zv. ed. JESVS! de jeſt skuſi mojo lenobo ſim urshoh ǀ Moj Chriſte: cit. zv. ed. kaj bodo tvoj vbogi Jogry jeidli, ony ſo tudi lazhni ǀ Kruh S. Rejshniga Teleſsa Christuſſa rod. ed. ſijnu Bosſijga ǀ skriunust Roijſtua Chriſtuſa rod. ed. Iesuſa ǀ oni govorè od Christuſa rod. ed. ǀ britko martro Odreshenika Chriſtusa rod. ed. Iesuſa premishluite ǀ shpot s' kriſtuſa rod. ed. dellaio ǀ Shpot velih ſo delali ti hudobni Iudij s'Christuſa rod. ed. ǀ Chriſtuſu daj. ed. v' ſvoj hishi ſo ſtregle, inu vezherio dale ǀ h'Christuſu daj. ed. pojte ǀ Taku polonash Chriſtusu daj. ed. ǀ je Criſtuſu daj. ed. nesveiſt ǀ ſi naprej vſame h'Chriſtuſu daj. ed. pojti ǀ je bil prishal k'Chriſtuſu daj. ed. ǀ Predash Chriſtuſa tož. ed. s'en denar ǀ zhes Chriſtusa tož. ed. ſe je toshil, inu marmral ǀ ſo bilij perſileni Christuſa tož. ed. sbuditi ǀ Chriſtusſa tož. ed. s' shelesnimy shebli na Chrish ſo perbili ǀ ſo bily sklenili de hozheo Christusa tož. ed. vumorit ǀ vſy njegovi otrozhi ſo v'Chriſtuſa tož. ed. verovali ǀ ſe je bil sgreval, inu taku mozhnu v'Christuſa tož. ed. ſalubil ǀ ſo v' Criſtuſa tož. ed. verovali ǀ je uprashal Ckriſtuſa tož. ed. ǀ prebivio v' Chriſtuſu mest. ed. Jeſuſu ǀ per Christuſu mest. ed. ijszhite ǀ v'Christuſu mest. ed. prebivajte ǀ s' Chriſtuſam or. ed. v' Nebeſſih ſe bomo veſſelili ǀ ſta sa Chriſtuſam or. ed. shla ǀ So raishali enkrat s'Chriſtuſam or. ed. ǀ oblubio, de dò ſmerti s' Chriſtusam or. ed. saveſſani, inu perbiti hozheo oſtati ǀ veliku folka je bilu shlu sa Chryſtuſam or. ed. ǀ ſamij ſo sa Christuſam tekli or. ed. Jézus Krístus, lat. Jesus Christus, gr. Ιεσῦς Χριστός; → Kristuš, → Jezus, → Mesija

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.

lén tudi lèn léna -o stil. -ó prid. (ẹ̑ ȅ ẹ́)
1. ki ne dela rad: len človek; učenec je len; ekspr. len, da smrdi; len kot fuks, gnoj zelo / kot psovka ali spet ležiš, lenoba lena
// navadno v povedni rabi, navadno v zvezi z za ki nima želje, volje za kako opravilo: ti si len za hojo, pisanje / knjiž. on je len pisati; ekspr. zelo sem lena, kar se pisanja tiče
// ki je v stanju, za katero je značilna velika želja vztrajati v mirovanju, nedejavnosti: sonce me je prevzelo, da sem čisto len / leni maček leži za pečjo / pretegovati lene ude; leno telo / ekspr. lena kri
// ki zaradi počasnosti izraža lenost, lenobo: lena hoja, kretnja / leno pohajkovanje
2. ekspr. ki se počasi premika: leni oblaki; lene megle se vlačijo po dolini; lena reka
// ki počasi, enolično poteka: len čas / utapljati se v lenem miru
3. ki ne dojema hitro, ne misli prodorno: njegov duh je len / leni možgani / leno mišljenje
● ekspr. fant, ne bodi len, skoči za tatom brez obotavljanja, urno
♦ agr. leno mleko mleko, ki se težko usiri; med. leno črevo črevo, ki hrano zelo počasi potiska naprej

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.

lenôba -e ž (ó)
1. lastnost, značilnost lenega človeka: njena glavna napaka je lenoba; boriti se proti lenobi / njihove revščine je kriva samo lenoba; od lenobe se mu še govoriti ne ljubi / duševna, miselna, umska lenoba
// lenarjenje: ves dan je ležal, sedaj pa si odpočiva od lenobe
● ekspr. lenobo pasti, prodajati lenariti; pog. komu podpirati lenobo z nepotrebno pomočjo omogočiti, da se mu ni treba (po)truditi, da mu ni treba delati; lenoba je vseh grdob grdoba najhujša napaka; lenoba je mati vseh pregreh iz lenobe izhajajo vse druge napake
// stanje, za katero je značilna velika želja vztrajati v mirovanju, nedejavnosti; lenobnost: prevzemala ga je mehka lenoba / biti moralen ne zavestno, ampak iz lenobe
2. ekspr. len človek: ta lenoba ves dan poseda; njegov sin je lenoba in klatež / kot psovka vstani, lenoba lena

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.

lẹnóba, f. die Trägheit, die Faulheit; lenobo pasti, faulenzen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.

lenoba -e ž lenoba: lenoba im. ed., ſanikornoſt,c samavolnoſtc ſturj pot tem vſakadainem greham (V, 128) ǀ je nar vezh hualu sapuvid suoie deshele, Katera tem bogatem prepovej ohernio, tem vbogom pak lenobo tož. ed. (I/2, 115) ǀ jeſt skuſi mojo lenobo tož. ed. ſim urshoh (IV, 489)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.

májiti, -im, vb. impf. schälen, abrinden, abbasten, Cig., Jan., Gor., Notr., Fr.-C.; piščali m., Schalmeien (durch Entrinden von Weidengerten) machen, M., Npes.-Schein.; koruzo m., den Mais ausziehen, den Kukuruz schälen, Polj.; krompir m. "kakor Gorenjci pravijo", Jurč.; — m. se, sich schelfen: koža (n. pr. na roki) se maji, die Haut schelft sich, Cig., Polj.; — vrbje se maji, von den Weidenruthen lässt sich die Rinde leicht abstreifen, M., Gor.; — prügeln: to so ga majili! M.; — lenobo, lenarta m., auf der faulen Haut liegen, Cig.; lačnega m., sehr hungrig sein, Cig.; tudi: majíti, Dol.; — iz nem. (dial.) maien, dem Baum die Rinde abschälen, Štrek. (Let., Arch.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.

očítati1 -am nedov. (ī)
1. opozarjati na storjeno uslugo, pričakujoč hvaležnost: najprej mu je dal, potem pa očital; pomagal mi je do zaposlitve, vendar mi je to že večkrat očital; ekspr. vsak kos kruha mu je očitala
2. z nezadovoljstvom, nejevoljo opozarjati na kaj negativnega pri kom: očitati komu lenobo, malomarnost; očitali so mu, da ne opravlja svojih dolžnosti; ni mu očitala, le prosila ga je; jokaje, s pogledom očitati
// dolžiti koga česa: očitali so mu krajo, nezvestobo, potvorbo; po nedolžnem očitati komu kaj
● ekspr. tej sliki ni kaj očitati je dobra; iron. prizadevnosti pri delu mu ni mogoče očitati ni prizadeven

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.

očítati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; očítanje (í; ȋ) komu/čemu koga/kaj ~ otroku lenobo; poud. Tej sliki ni kaj ~ |je dobra|
očítati si -am si (í; ȋ) kaj ~ ~ malomarnost

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.

očítati2 -am nedov. in dov.
1.
komu opozarjati, opozoriti na storjeno uslugo, pričakujoč hvaležnost
SINONIMI:
pog. delati očitke, ekspr. metati pod nos, ekspr. metati v zobe, pog. naprej vreči, publ. naslavljati očitke, zastar. očitovati2, knj.izroč. oponašati, knj.izroč. oponesti, star. opotikati, ekspr. pomoliti pod nos, star. sponašati
2.
komu kaj z nezadovoljstvom, nejevoljo opozarjati, opozoriti na kaj negativnega pri kom
SINONIMI:
zastar. očitovati2, knj.izroč. oponašati, knj.izroč. oponesti, zastar. predbacivati, knj.izroč. prigovarjati, zastar. prirekati, star. sponašati, star. sponesti, knj.izroč. zamerjati
GLEJ ŠE SINONIM: obtoževati

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024

opravíčiti -im dov. (í ȋ)
1. z navajanjem objektivnih vzrokov narediti, da je razumljivo, možno
a) neizpolnjevanje obveznosti, zahteve: prišel ga je opravičit, ker ni mogel na sestanek; opravičili so mu, ker se seje zaradi bolezni ni udeležil; opravičiti otrokov izostanek; kdor nima naloge, naj se opraviči pred učno uro
b) kako ravnanje, vedenje: opravičil ga je, da jih zaradi bolezni ne more sprejeti; moral se bo opravičiti, drugače mu bodo zamerili; ko je za trenutek odšel iz sobe, se jim je opravičil / opravičil mu je, da ga je spregledal oprostil; zastar. opravičiti žalitev odpustiti
2. z navajanjem vzrokov doseči, da preneha negativno mnenje o kom, čem: hotel ga je opravičiti pred nami, pa se mu ni posrečilo; rada bi opravičila njegovo lenobo; ni mogel opravičiti požiga / tudi pregost promet ne more opravičiti nesreče ne more biti zadosten razlog, da je ne bi obsojali
// publ. upravičiti: prizadeval si je opravičiti svoje potovanje / z delom je opravičil naše zaupanje / uspeh je opravičil stroške

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.

pásti2 pásem nedov. (á)
skrbeti za živali, ki trgajo travo, dele rastlin z namenom nahraniti se: sosedovi otroci že pasejo; vsako jutro mora pasti; pasti konje, koze, krave, ovce; pasti živino na planini / pasti prašiče v bukovih, hrastovih gozdovih; pren., pesn. luna pase srebrno čredo
● ekspr. pasti dolgčas dolgočasiti se; star. duše pasti opravljati duhovniški poklic; ekspr. ostaja doma in pase jezo in žalost se jezi in žalosti; ekspr. saj nisva skupaj krav pasla nisva enaka, iste starosti, izobrazbe; ekspr. če nisi za šolo, pa pojdi krave past loti se drugega, umsko nezahtevnega dela; ekspr. to se je zgodilo, ko sem še krave pasel ko sem bil še majhen; pog. dojenček že pase kravice lahko leži na trebuhu z dvignjeno glavo in oprt na roke; ekspr. lenobo pasti lenariti; pog. pasti mulo kazati jezo, nejevoljo, navadno z vztrajnim molkom; ekspr. pasti oči, poglede na kom radovedno, poželjivo ga gledati; ekspr. pasti radovednost, zijala zadrževati se kje in si radovedno ogledovati kaj; star. pri tej hiši so večkrat pasli uši imeli uši; ekspr. paznik jih je neprestano pasel (z očmi) opazoval, nadziral

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.

pásti, pásem, vb. impf. 1) p. koga (kaj), auszuspähen suchen, belauern, beobachten, Cig., Jan., Šol., C., Vrt.; tako dolgo ga je pasel, da ga je izpasel, so lange gab er auf ihn Obacht, bis er ihn ertappte, Guts.; kokoš p., (kam hodi jajca nest), tatvine sumnega človeka p., Otaleže (Tolm.)-Štrek. (Let.); zajca p., Cig.; p. na besedo, C.; — 2) Vieh hüten, weiden; ne more v šolo, ker mora p.; ovce, krave p.; p. se, weiden (intr.); živina se rada pase; — pren. megla se pase po tleh, megle se pasejo po hribih, po nebu, t. j. dolgočasno se vlačijo, Cig., Z., Tolm.-Štrek. (Let.); — p. koga, füttern, Cig.; da bi te pasla sama kisla repa! Jurč.; z želodom p., eicheln, Cig.; p. se, schmausen, Cig.; — oči p. po čem, eine Augenweide haben, Z.; — p. koga s čim, jemandem etwas vorrücken, Cig.; — glad pasti, am Hungertuche nagen, Jan. (H.); — lenobo p., auf der faulen Haut liegen, faulenzen; = vmanjuhe p., Mur., Cig., Jan.; norce p., Possen treiben, spassen, Cig., C.; bolezen se pase po meni, ich habe einen Krankheitsstoff in mir, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.

pès Frazemi s sestavino pès:
bíti kot pès in máčka, bíti na psù, glédati se kot pès in máčka, kot pès, kot pès na kóst, kot pès v cérkvi, kot psà, kot stékel pès, láčen kot pès, lagáti kot pès [têče], lén kot pès, nagnáti kóga kot psà, pásti na psà, pès poméri kómu hláče, pretêpsti kóga kot psà, príti na psà, sestrádan kot pès, správiti kóga/kàj na psà, ták, kot bi si pès jájca oprál v njêm, ubíti kóga kot psà, védeti, kám pès táco molí, zébsti kot psà, zvést kot pès, živéti kot pès in máčka

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.

péstovati -ujem in pestováti -újem nedov.(ẹ́; á ȗ)
1. držati, imeti koga v naročju: pestovati bratca; dedek je pestoval vnuka; otrok pestuje medvedka, punčko; pestovati in ujčkati / pestovati koga na kolenih
// držati, imeti v naročju sploh: nežno je pestovala fantovo glavo / ekspr. pestovati puško, torbico
2. ekspr. ohranjati kaj v določenem položaju, na določenem mestu sploh; držati: nekaj časa je pestoval skodelico kave, potem je odgovoril / v rokah je pestoval kozarec / pestovati glavo med rokami
// skrbno, previdno držati: pestovati zlomljeno roko; z dlanjo pestovati komolec
3. ekspr. zelo, pretirano skrbeti za koga: doma so ga pestovali, zato je tako razvajen / novi šef nikogar ne pestuje; pren. življenje ga ni pestovalo
4. knjiž. ohranjati, negovati: pestovati stare navade, običaje / pestovati domačnost kuhinje
5. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: pestovati bolečino, jezo, lenobo; dolgo je pestoval misel na drugo službo; v sebi je pestoval občutek krivice / to željo sem pestoval le v mislih
● ekspr. zelo pestuje svoj prehlad zelo, pretirano skrbno (si) ga zdravi; knjiž. v koči so eno uro pestovali svojo utrujenost so utrujeni eno uro počivali, se oddihovali; evfem. pri sosedovih bodo pestovali soseda bo rodila

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.

podpírati -am nedov. (ī ȋ)
1. delati, da kdo je, ostane v pokončnem položaju: bil je tako slab, da sta ga morala podpirati; podpirati omagujočega tovariša / blazina mu podpira hrbet / strop podpirata stebra
// dajati, postavljati kaj v tak položaj, da se z dotikajočim se delom nekaj teže prenaša na kaj: z dlanmi podpirati brado; sedel je in si z obema rokama podpiral glavo
2. postavljati opore: podpirati drevje / v rudniku podpirajo nov rov
3. nav. ekspr. z dajanjem gmotne pomoči
a) lajšati komu življenjske razmere: podpirati brezposelne, invalide / finančno podpirati
b) omogočati komu določeno dejavnost: med študijem so ga starši le s težavo podpirali; nadarjenega pianista je izdatno podpiral / podpirati revijo, ustanovo; podpirati umetnosti
// z dajanjem pomoči omogočati kaj sploh: podpiramo njegovo kandidaturo za predsednika / podpirati predlog, prošnjo / podpirati trditev z dokazi dokazovati, utemeljevati
4. omogočati delovanje določenih funkcij programske, strojne opreme: program podpira samodejno snemanje; nekateri starejši zasloni podpirajo le ločljivosti do 1280 × 1024 slikovnih točk; podpirati različne programe, tehnologije
● pog. komu podpirati lenobo z nepotrebno pomočjo omogočiti, da se komu ni treba (po)truditi, da mu ni treba delati; preg. žena podpira tri vogle hiše, mož pa enega glavno skrb za dom, družino ima žena

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.

polovíca Frazemi s sestavino polovíca:
bóljša polovíca, slábša polovíca

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.

poočítati -am dov. (ī)
1. opozoriti na storjeno uslugo, pričakujoč hvaležnost: najprej mu je dal, potem pa poočital; če ga kaj prosijo, takoj poočita, kaj je že storil zanje
2. z nezadovoljstvom, nejevoljo opozoriti na kaj negativnega pri kom: poočitala mu je lenobo; poočitala mu je, da je zamudil; kod si tako dolgo hodil, mu je poočitala

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.

potúha-esamostalnik ženskega spola
  1. neupravičena popustljivost
    • potuha koga/česa
    • , potuha komu/čemu
    • , potuha za koga/kaj

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.

prodájati -am nedov. (ȃ)
1. dajati komu kaj v last tako, da plača dogovorjeno ceno: prodajati knjige, obleko, zelenjavo; prodajati na trgu, po hišah; drago, poceni prodajati / danes se dobro prodaja / prodajati pod ceno, v izgubo; prodajati po znižanih cenah / prodajati na meter, po kosih / prodajati na debelo, na drobno, na kredit / drago prodajati svoje usluge
2. ekspr. odpovedovati se čemu zaradi koristi: prodajati svojo čast
3. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža stanje ali dejanje, kot ga določa dopolnilo: prodajati dolgčas dolgočasiti se; prodajati lenobo lenariti; pog. ne prodajaj sitnosti ne sitnari; prodajati slabo voljo biti slabe volje, kazati slabo voljo
4. ekspr. praviti, pripovedovati, kar izraža dopolnilo: prodajaj svojo modrost, učenost kje drugje / prodajati laži lagati
● ekspr. prodajati meglo nejasno, neutemeljeno, brez logičnih povezav razlagati kaj, zavajati koga; ekspr. prodajati zijala zadrževati se kje in si radovedno ogledovati; ne prodajaj kože, dokler je medved še v brlogu ne razpolagaj s stvarjo, ki je še nimaš
♦ etn. blago prodajati otroška igra, pri kateri udeleženec v vlogi kupca ugiblje, katero blago predstavljajo drugi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.

prodájati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj dajati koga/kaj v last za denar
(Tujcem) /brez pravega povoda/ prodaja okoliške parcele.
2.
knjižno pogovorno, čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj kazati kaj 'stanje'
/Brez pravega povoda/ (povsod) prodaja dolgčas in slabo voljo.
3.
čustvenostno kdo praviti, pripovedovati kaj težko sprejemljivega
(Povsod) je (ljudem) prodajal zelo sumljive novice.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024

rúhọ, n. 1) = ruha 1), das Leintuch, das Bettuch, C.; — das Tischtuch, C.; — ubrano r., die Draperie, Cig. (T.); — (pren.) der Deckmantel: lenobo pokrivati z ruhom svetosti, LjZv.; — 2) das Linnenzeug, kajk.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.

ubog -a prid. ubog, reven: Pride k'tebi uni vbogi im. ed. m dol. delauz ǀ ena vboga im. ed. ž Vduva ga je proſsila ǀ Meni ſe ſmila taista uboga im. ed. ž Mati ǀ obeniga ſe neshonai, ni vboſiga rod. ed. m, ni bogatiga ǀ kadar bi en mogozhen krajl, ali Ceſar sa suojo Nevesto isvolil eno dekilzo niskiga, inu vbogiga rod. ed. m ſtanu ǀ ne ſpumnite na isvelizheine vashe vboge rod. ed. ž dushe ǀ je bil neuſmilen prutu timu vbogimu daj. ed. m Lazaruſu ǀ ona shenka to semlo eni vbogi daj. ed. ž zerkvi ǀ sa volo taiſtih rezhy, katere ſe bodo godile tej ubogi daj. ed. ž dushi ob taiſti posledni uri ǀ Gdu bi mogal vervat, de prevelika obilnoſt zhloveka ubogiga tož. ed. m ži. ſturj ǀ proſſi, inu moli sa mene vbogia tož. ed. m ži. greshnika ǀ je proſsila sa suojo vbogo tož. ed. ž slahto ǀ de bi ſe zhes nje ubogo tož. ed. ž, inu potrebno shlahto vſmilil ǀ to ubogo tož. ed. ž dusho po ſili poshreiti hozheo ǀ ozha Nebeshki je bil oshenil suojga Ediniga ſijnu s'to vbogo or. ed. ž, inu nisko Navesto zhloveske nature ǀ Se meni ſmilio ty vbogi im. mn. m ludje ǀ ti ubogi im. mn. m ſtarishi sò perſileni ſa tiga urshoha volo perpuſtit ǀ ty vboſi im. mn. m ludje, ſo milu klagovali, inu zagovali ǀ nej ſo bogate, ampak uboge im. mn. ž ǀ Kateru skuſio te vboge im. mn. ž, inu sapushene vuduve ǀ en odertnik teh vboſih rod. mn. ſirotiz ǀ on je hotel vſeti blagu teh vbosih rod. mn. vudoviz, inu ſirotiz ǀ je vidil ohernike, odertnike teh vboſyh rod. mn. ludy ǀ teh vbosyh rod. mn. ludy pravizo nej ſo hoteli poshlushat ǀ Kar imajo je put, in Kry teh vbogih rod. mn. ſirotiz ǀ pijesh Krij teh vbogijh rod. mn. ſirotiz ǀ vus zhaſs kateri ima oberne k'shkodi nashih vbogoh rod. mn. dush ǀ lete restala tem vboſem daj. mn. Jetnikom ǀ zhe sa Boshio volo vbosim daj. mn. petlerjom yh daste ǀ pomagaite tedaj taiſtem vbogem daj. mn. dusham vun is viz ǀ velike almoshne je poshilal vbogim daj. mn. Duhounim ǀ tem ubogem daj. mn. dusham pomaga is viz ǀ bo sa te vboge tož. mn. m greshnike proſsila ǀ ſe zhes taistu usdigne ta neuſmilena lakota, inu hozhe uboge tož. mn. m, inu bogate sadavit ǀ te vboge tož. mn. ž vduve, inu ſirote je darl presež.> de bi ta prelepa Ariadna v' mej vſimy, tiga ner vbogiga tož. ed. m ži. sa Shenina isvolila ubogi m ubožec, siromak: ta vbogi im. ed. bo rekal, jeſt nepremorim almoshno dati ǀ bo en ſam glaſh frishne vuode enimu ubogimu daj. ed. shejnimu dal ǀ timu vboſimu daj. ed. drofftine je bil odpovedal ǀ en bogat Mosh je temu vbogimu daj. ed. eno ouzo vſel ǀ Kadar vidish tiga vboſiga tož. ed. ǀ Ty vbogi im. mn. tudi nemorio ſe sgovorit, aku Bogu neshlushio ǀ taku tij vboſi im. mn., kakor tij bogati, taku tij vuzheni kakor tij preprosti ſo mogli ſe obilnu oskarbèti ǀ samerkajte vy bogati, inu vbosi im. mn. ǀ enij na ſvetu ſo vboſy im. mn., drugi bogati ǀ dolge teh vboſih rod. mn. je naſe vſela ǀ Polnuzh pomeni ta reuni ſtan teh vbogih rod. mn. ǀ s'vbogih rod. mn. v'duhu, bogati s'shazhmy Nebeſhkimy imamo postati ǀ ony pak uſe ſo tem vboſim daj. mn. reſtalali ǀ kar ſe tem vboſem daj. mn. dà, v' Nebeſſih skrajnenu ſe najde ǀ radi tem uboſym daj. mn. almosno podelite ǀ aku bodò tem vbosym daj. mn. almoshno dali ǀ Daite almoshno vy bogati tem uboſim daj. mn. ǀ skuſi mirakel je bil celle spet ſturil, inu tem vboſym daj. mn. resdelil ǀ Gospojska bi pravizo tardila taku tem bogatem, kakor tem vbosim daj. mn. ǀ miloſt pruti tem vbſem daj. mn. ǀ je ſapovedal laſtnu blagu predati, inu v'boſem daj. mn. dati ǀ Kadar Bug bi tebi bil sapovedal vſe tuoje blagu v'ubosim daj. mn. dati ǀ je terbej de tem vbogim daj. mn. almoshno dash ǀ je bil vſmilen pruti tem vbogem daj. mn. ǀ de glih edn veliku almoſsne da vbogijm daj. mn. ǀ tem bogatem prepovej ohernio, tem vbogom daj. mn. pak lenobo ǀ ſmeram nepuſtj vboge tož. mn., inu bogate ǀ ble shelish s'krajly, inu Firshti ſpati, inu pozhivat, kakor pak s'temy ubogimy or. mn. → bog2

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.

vŕbovica, f. das Weidenreis, die Weidenruthe, Cig., C.; v. po hrbtu ozdravlja lenobo, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.

Število zadetkov: 31