Tiskanje

FRAZEOLOGIJA: presti mreže (okrog koga, okrog česa, okoli koga, okoli česa), presti čas, presti kot mačka, trda prede komu, čemu
ETIMOLOGIJA: = stcslov. pręsti, hrv., srb. prȅsti, rus. prjástь, češ. příst < pslov. *pręsti, sorodno litov. sprę́sti ‛razpenjati, napenjati’, latv. spriêst ‛razprostirati, raztegovati, napenjati’, ags. sprindel ‛zanka za ptiče’, vse iz ide. *(s)pren(H)d(h)- ‛vleči, napenjati’ - več ...

očíščen očíščena očíščeno pridevnik [očíščen]

1.

ki nima več umazanije, odpadkov, neželenih snovi; SINONIMI: počiščen

1.1.

1.2.

1.3.

;

SINONIMI:

počiščen

ETIMOLOGIJA: ↑očistiti

žvrgoléti žvrgolím nedovršni glagol [žvərgoléti]

1.

oglašati se z glasovi različnih višin, ki tvorijo glasovne vzorce, značilnimi za ptice

1.1.

ekspresivno

1.2.

ekspresivno

2.

ekspresivno vztrajno govoriti, pripovedovati, ponavljati kaj

3.

ekspresivno biti zelo vesel, zadovoljen

ETIMOLOGIJA: sorodno s hrv., srb. žvrgòljiti, polj. świergolić iz pslov. *svьrgolěti - več ...

obrásti obrástem tudi obrásem dovršni glagol [obrásti]

1.

s svojo rastjo priti vse naokoli, po površini česa

2.

v obliki obrasti se postati prekrit s širjenjem rastlinja vse naokoli, po svoji površini

3.

v obliki obrasti se narediti si nove poganjke

ETIMOLOGIJA: ↑rasti

medíti medím nedovršni glagol [medíti]

1.

izločati snov, iz katere čebele delajo med

2.

v obliki mediti se z zorenjem dosegati želeno mehkost, sladkost

3.

ekspresivno delati, da kaj s počasno, postopno dodelavo, izboljšavami postane bolj kakovostno

4.

v obliki mediti se, ekspresivno s počasno, postopno dodelavo, izboljšavami postajati bolj kakovosten

4.1.

v obliki mediti se

ekspresivno

5.

v obliki mediti se, ekspresivno izražati pozitivno občutje, naklonjenost do koga, česa v veliki, pretirani meri; SINONIMI: ekspresivno cediti

FRAZEOLOGIJA: Naj medi!
ETIMOLOGIJA: ↑med

kóntrabasíst kóntrabasísta samostalnik moškega spola [kóntrabasíst]

kdor igra kontrabas, navadno kot poklicni glasbenik

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Kontrabassist, it. contrabbassista, glej ↑kontrabas

obráščen obráščena obráščeno pridevnik [obráščen]

1.

ki ima vse naokoli sebe, po svoji površini kaj, kar raste; SINONIMI: obrasel

2.

ki si naredi nove poganjke; SINONIMI: obrasel

ETIMOLOGIJA: ↑obrasti

cedíti cedím nedovršni glagol [cedíti]

1.

ločevati trdno snov od tekoče s pretakanjem skozi kaj luknjičastega, mrežastega; SINONIMI: precejati

2.

v obliki cediti se teči počasi in v manjših količinah; SINONIMI: precejati

3.

v obliki cediti se, ekspresivno biti prisoten, zlasti v večjih količinah

3.1.

v obliki cediti se

ekspresivno

;

SINONIMI:

ekspresivno mediti

FRAZEOLOGIJA: cediti sline (komu), cediti sline (ob kom, ob čem, po kom, po čem), med in mleko se cedita (komu) (kje), sline se cedijo komu (po kom, po čem, ob kom, ob čem)
ETIMOLOGIJA: = cslov. cěditi (sę), hrv. cijéditi, rus. cedítь, češ. cedit < pslov. *cěditi, prvotno *‛čistiti, ločevati (tekočino od usedline)’, iz ide. *sḱhei̯d‑ ‛rezati, ločevati, cepiti’, iz česar je še latv. skaidît, litov. skíesti, gr. skhídzō, lat. scindere, stvnem. skeidan, nem. scheiden - več ...

čísto prislov [čísto] tudi [čistó]

1.

brez umazanije, odpadkov, neželenih snovi

2.

z upoštevanjem etičnih in moralnih načel, kot jih določajo verske zapovedi, zlasti glede spolne vzdržnosti

3.

takó, da je izražena najvišja možna mera, stopnja česa

4.

kot členek poudarja bistveno lastnost, bistvo povedanega sploh

5.

kot členek poudarja zadostno, sprejemljivo mero, stopnjo kljub možnemu dvomu, pridržku

FRAZEOLOGIJA: biti čisto mimo, biti čisto na psu, biti čisto iz sebe
ETIMOLOGIJA: ↑čist

talènt talênta samostalnik moškega spola [talènt]

1.

prirojena sposobnost, da se kaj dela zelo dobro, nadpovprečno

1.1.

2.

merska enota za izražanje mase, okoli 26 kg, ali denarna enota v stari Grčiji, Rimskem cesarstvu

FRAZEOLOGIJA: zakopati talent
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Talent in frc. talent iz lat. talentum, prvotno ‛utežna in denarna enota’ - več ...

cvetlíca cvetlíce samostalnik ženskega spola [cvetlíca]

1.

rastlina, pri kateri izstopajo zlasti cvetovi; SINONIMI: cvetica, cvetnica, ekspresivno cvetka

1.1.

2.

ironično neresna, nepremišljena, neumna izjava ali dejanje, ki vzbuja dvome, pomisleke; SINONIMI: ironično cvetka

ETIMOLOGIJA: iz cvesti, glej ↑cvet

drózg drózga samostalnik moškega spola [drósk drózga]

1.

večja ptica pevka z rjavkastim perjem po hrbtu in manjšimi temnejšimi lisami po belkastem trebuhu; primerjaj lat. Turdus philomelos; SINONIMI: iz zoologije cikovt

2.

iz zoologije manjša ali srednje velika ptica pevka, ki se oglaša s kompleksnimi glasovnimi vzorci; primerjaj lat. Turdidae

STALNE ZVEZE: vinski drozg
ETIMOLOGIJA: = cslov. drozgъ < pslov. *drozgъ < ide. *(s)trozdo- tako kot gr. strouthós ‛vrabec’, lat. turdus ‛kos’, stvnem. drōsca(la) ‛drozg’, angl. thrush, verjetno iz *(s)ter- ‛trava, bilka’ + *sed- ‛sedeti’, v prvotnem pomenu *‛na travi sedeč’ - več ...

ênovrstíčni ênovrstíčna ênovrstíčno pridevnik [ênovərstíčni]

1.

ki obsega eno vrstico

2.

ki je velik za eno vrstico

3.

v obliki enovrstičen, ekspresivno ki je razmeroma preprost, banalen, kratek

ETIMOLOGIJA: iz ena vrstica

nalakíran nalakírana nalakírano pridevnik [nalakíran]

na katerega je nanesen lak za nohte; SINONIMI: lakiran, manj formalno polakiran

ETIMOLOGIJA: ↑nalakirati

očístiti očístim dovršni glagol [očístiti]

1.

narediti, povzročiti, da kje ni več umazanije, odpadkov, neželenih snovi; SINONIMI: počistiti

v obliki očistiti se

;

SINONIMI:

počistiti

1.5.

v obliki očistiti se

FRAZEOLOGIJA: očistiti se grehov, očistiti Avgijev hlev
ETIMOLOGIJA: ↑čistiti

počíščen počíščena počíščeno pridevnik [počíščen]

1.

ki nima več umazanije, odpadkov, neželenih snovi; SINONIMI: očiščen

1.1.

;

SINONIMI:

očiščen

ETIMOLOGIJA: ↑počistiti

razkáčiti razkáčim dovršni glagol [raskáčiti]

1.

ekspresivno zelo razjeziti, razburiti

2.

v obliki razkačiti se, ekspresivno zelo se razjeziti, razburiti

ETIMOLOGIJA: iz *kačiti ‛dvigati se, skakati’ (sorodno s ↑skakati), glej ↑kača

zlóščen zlóščna zlóščno pridevnik [zlóščen]

1.

ki ima zaradi enakomernega nanašanja navadno mastne snovi in drgnjenja lesk

2.

ekspresivno ki je prikazan tako, da bi bil videti sprejemljivejši, kot je v resnici; SINONIMI: ekspresivno lakiran, ekspresivno polakiran

ETIMOLOGIJA: ↑zloščiti

jòj in jôj in jój medmet

1.

izraža, da je govorec vznemirjen, zaskrbljen, ima pomisleke, negoduje

1.1.

navadno podvojeno

2.

izraža, da govorec občuti žalost, obžaluje kaj

3.

izraža, da se govorec prestraši

4.

izraža, da se govorec nenadoma česa spomni, spozna kaj

5.

izraža, da govorec čuti telesno bolečino

6.

izraža močno čustveno podkrepitev izjave

FRAZEOLOGIJA: da je joj, sicer bo joj, Joj prejoj!
ETIMOLOGIJA: kakor hrv., srb. jȏj, češ. joj verjetno iz (ponovljenega) medmeta jo j(o), ki posnema jokanje

korúza korúze samostalnik ženskega spola [korúza]

1.

kulturna rastlina z okroglim kolenčastim steblom, podolgovatimi zašiljenimi listi in velikimi storži z navadno rumenimi zrni; primerjaj lat. Zea mays; SINONIMI: neformalno, zahodno sirek

1.1.

STALNE ZVEZE: sladka koruza
FRAZEOLOGIJA: vreči puško v koruzo, živeti na koruzi, življenje na koruzi, Sanja svinja o koruzi.
ETIMOLOGIJA: < kukuruza, prevzeto prek hrv. kukùruz iz tur. kokoroz - več ...

sìr síra samostalnik moškega spola [sìr]

1.

mlečni izdelek, ki se dobi s strjevanjem mleka, odstranitvijo sirotke, navadno z zorenjem

1.1.

STALNE ZVEZE: bohinjski sir, bovški sir, edamski sir, ementalski sir, feta sir, kutinov sir, limburški sir, liptovski sir, mastni sir, mehki sir, mesni sir, mladi sir, nacho sir, načo sir, paški sir, polmastni sir, polnomastni sir, poltrdi sir, pusti sir, sveži sir, tolminski sir, topljeni sir, trdi sir
FRAZEOLOGIJA: luknjast kot švicarski sir
ETIMOLOGIJA: = stcslov. syrъ, hrv., srb. sȉr, rus., češ. sýr < pslov. *syrъ iz *syrъ ‛kisel, surov, vlažen’ - več ...

bíserni bíserna bíserno pridevnik [bíserni]

1.

ki je v zvezi z biseri

1.1.

1.2.

;

SINONIMI:

bisernat

2.

ekspresivno ki je v zvezi s šestdeseto obletnico česa

STALNE ZVEZE: biserna matica
ETIMOLOGIJA: ↑biser

bréstovolístni bréstovolístna bréstovolístno pridevnik [bréstovolístni]
STALNE ZVEZE: brestovolistni oslad
ETIMOLOGIJA: iz brestov list

chardonnay chardonnayja; tudi šardoné samostalnik moškega spola [šardoné]

1.

vinska trta s kompaktnejšimi rumeno zelenimi grozdi, po izvoru iz Francije

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz frc. chardonnay, po francoskem mestu Chardonnay

crkávati crkávam nedovršni glagol [cərkávati]

1.

neformalno, slabšalno prihajati v stanje, ko osnovni življenjski procesi ne potekajo več; SINONIMI: neformalno, slabšalno crkovati

1.1.

neformalno

slabšalno

;

SINONIMI:

neformalno, slabšalno crkovati

2.

neformalno prihajati v stanje neodzivnosti, nedelovanja, nedosegljivosti; SINONIMI: neformalno crkovati

3.

neformalno, navadno slabšalno živeti v pomanjkanju zlasti materialnih dobrin; SINONIMI: neformalno, navadno slabšalno crkovati

3.1.

neformalno

;

SINONIMI:

neformalno crkovati

FRAZEOLOGIJA: crkavati na obroke, crkavati od smeha
ETIMOLOGIJA: iz crkati, iz onomatopeje *cr, ki posnema visoke glasove - več ...

crkováti crkújem nedovršni glagol [cərkováti]

1.

neformalno, slabšalno prihajati v stanje, ko osnovni življenjski procesi ne potekajo več; SINONIMI: neformalno, slabšalno crkavati

1.1.

neformalno

slabšalno

;

SINONIMI:

neformalno, slabšalno crkavati

2.

neformalno prihajati v stanje neodzivnosti, nedelovanja, nedosegljivosti; SINONIMI: neformalno crkavati

3.

neformalno, navadno slabšalno živeti v pomanjkanju zlasti materialnih dobrin; SINONIMI: neformalno, navadno slabšalno crkavati

3.1.

neformalno

;

SINONIMI:

neformalno crkavati

FRAZEOLOGIJA: crkovati na obroke, crkovati od smeha
ETIMOLOGIJA: iz crkati, glej ↑crkavati

číst čísta čísto pridevnik [číst čísta čísto]

1.

ki je brez umazanije, odpadkov, neželenih snovi

v obliki čisti

v nekaterih zvezah v obliki čisti

1.7.

2.

v nekaterih zvezah v obliki čisti ki je brez tujih prvin, dodatkov, primesi

2.1.

2.2.

3.

v nekaterih zvezah v obliki čisti ki je brez česa drugega

3.1.

v nekaterih zvezah v obliki čisti

ekspresivno

3.2.

3.3.

4.

ki je dovršene kakovosti, brez motenj, šumov

5.

ki je v etičnem, moralnem smislu brez izrazitejših pomanjkljivosti

5.1.

5.2.

6.

v obliki čisti ki predstavlja končno vrednost, od katere so odšteti zlasti stroški, dajatve

6.1.

v obliki čisti

7.

manj formalno ki ne uživa nedovoljenih substanc, poživil ali je ozdravljen odvisnosti od mamil

8.

v obliki čisti pri katerem med igralcem z žogo in nasprotnikovim košem ali golom, ki ga brani le vratar, ni večje ovire

9.

v obliki čisti ki je v zvezi z gojenjem le ene vrste rastline na določeni kmetijski površini

STALNE ZVEZE: čista kmetija, čista krma, čisti oddelek, čisti um
FRAZEOLOGIJA: biti čista desetka, biti na čisti nuli, biti čista nula, biti si na čistem (s kom, s čim, glede česa), čista desetka, čist kot kristal, čist kot ribje oko, čist kot solza, čist kot studenčnica, imeti čiste račune (s kom, s čim), imeti čiste roke, iz čistega miru, kaj biti čista matematika, kaj biti čista tema (za koga, komu), kaj biti čista formalnost, kdo nima treh čistih (o čem), čiste vesti, naliti komu čistega vina, priti na čisto (s čim), priti si na čisto (s kom, s čim, o kom, o čem, glede koga, glede česa), prodajati kaj kot čisto zlato, čisto zlato, vreden čistega zlata, jemati kaj za čisto zlato, Čista desetka!, Čisti računi, dobri prijatelji., Čisti računi, dolga ljubezen., Zrak je čist.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. čistъ, hrv., srb. čȉst, rus. čístyj, češ. čistý < pslov. *čistъ iz ide. korena *sk'hei̯d- *‛čistiti tekočino, cediti’, iz česar je še stprus. skīstan, litov. skýstas ‛redek, tekoč’, latv. šk'īsts ‛redek, čist (o tekočini), precejen’ - več ...

da1 veznik
I. v podredno zloženi povedi

1.

v predmetnih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot predmet

1.1.

v predmetnih odvisnikih

1.2.

v poročanem govoru

2.

v osebkovih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot osebek

2.1.

3.

v prilastkovih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot prilastek

4.

v namernih odvisnikih izraža namen dejanja v nadrejenem stavku

4.1.

v namernih odvisnikih

5.

v načinovnih odvisnikih izraža način, kako (naj) poteka, se (lahko) uresničuje dejanje v nadrejenem stavku

5.1.

v načinovnih odvisnikih

v zvezi ne da

5.2.

v načinovnih odvisnikih

v zvezah kot da, kakor da

6.

v posledičnih odvisnikih izraža posledico dejanja, stanja v nadrejenem stavku

6.1.

v zvezi tako da

7.

v vzročnih odvisnikih izraža vzrok za dejanje, stanje v nadrejenem stavku

8.

v zvezah le da, samo da izraža omejevanje, izvzemanje glede na običajno, pričakovano

9.

v zvezi samo da izraža, poudarja pogojevanje, nujno prisotnost česa za obstoj dejanja, stanja v nadrejenem stavku

v zvezi samo da

v zvezi samo da

v zvezi samo da

v zvezi češ da ob uvajanju povedanega izraža, poudarja, da gre za besede, mnenje drugega, do katerih je mogoče imeti zadržke

11.

v zvezi namesto da izraža, poudarja nasprotje med dejanjema, navadno večjo primernost, zaželenost enega od njiju

II.

1.

kot členek izraža (grozeč) ukaz, zahtevo, opozorilo

1.1.

kot členek

2.

kot členek izraža začudenje, nejevero

3.

kot členek izraža podkrepitev trditve

ETIMOLOGIJA: = stcslov., hrv., srb., rus. da < pslov. *da < ide. *doh2- iz ide. *de-, *do- ‛ta’, iz česar je še lat. dōnec ‛dokler’, nem. zu ‛k, pri, do’, angl. to - več ...

duét duéta samostalnik moškega spola [duét]

1.

glasbena zasedba, sestavljena iz dveh glasbenikov, navadno pevcev

1.1.

2.

koreografija za dva plesalca

3.

skupina dveh oseb, ki pri čem sodelujeta, imata skupno vlogo, cilj; SINONIMI: duo

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Duett) iz it. duetto, manjšalnice od ↑duo - več ...

dvój dvója dvóje množilni števnik [dvój]

1.

izraža količino, vrednost dve ali dve vrsti česa

1.1.

pri množinskih samostalnikih

1.2.

pri snovnih, skupnih in pojmovnih samostalnikih

1.3.

pri števnih samostalnikih

2.

kot samostalnik v obliki dvoje kar je iz dveh enot, dveh vrst, ponuja dve možnosti česa

2.1.

kot samostalnik

v predložni prislovni zvezi

FRAZEOLOGIJA: iti na dvoje, v dvoje, življenje v dvoje, V dvoje je lepše.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. dъvoi, hrv., srb. dvȏj, rus. dvóe, češ. dvojí < pslov. *dъvojь < ide. *du̯oi̯o-, iz česar je še gr. doiós ‛dvojen’, got. twaddjē ‛dva’ - več ...

enakopráven enakoprávna enakoprávno pridevnik [enakoprávən]

1.

ki ima enake pravice in dolžnosti; SINONIMI: enakovreden

1.1.

2.

ki je po vrednosti, kakovosti, hierarhiji enak, podoben drugemu; SINONIMI: enakovreden

2.1.

;

SINONIMI:

enakovreden

FRAZEOLOGIJA: Vsi drugačni, vsi enakopravni.
ETIMOLOGIJA: iz star. enako pravo ‛enaka pravica’

fùj in fúj medmet

1.

izraža, da se govorcu kaj gnusi

1.1.

tudi s ponovljeno črko u

1.2.

tudi s ponovljeno črko u

2.

uporablja se, kadar govorec želi koga, zlasti žival ali majhnega otroka, opozoriti, naj se česa ne dotika, česa ne dela

3.

kot samostalnik, manj formalno, ekspresivno kar vzbuja gnus, odpor, je vredno prezira

FRAZEOLOGIJA: Fuj fuj fuj!, Fuj in fej!, Fuj te bodi!
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema pljuvanje, tako kot hrv., srb. fȕj, nem. pfui, lat. phui, fū - več ...

glavínec glavínca samostalnik moškega spola [glavínəc]

iz botanike rastlina z razvejanim steblom, mesnatimi listi in modrimi, rožnatimi, rumenimi cvetovi; primerjaj lat. Centaurea

STALNE ZVEZE: modri glavinec, navadni glavinec, skalni glavinec
ETIMOLOGIJA: iz glavina ‛velika glava’ iz ↑glava

gobán gobána in gobàn gobána samostalnik moškega spola [gobán] in [gobàn]

1.

goba, navadno z rjavim klobukom, svetlejšim betom in trosovnico iz cevk, ki z zorenjem rumeni in pozeleni; primerjaj lat. Boletus

1.1.

STALNE ZVEZE: borov goban, črni goban, jesenski goban, kraljevi goban, lepi goban, leponogi goban, poletni goban, rumeni goban, vražji goban, žametasti goban
ETIMOLOGIJA: ↑goba

jegúlja jegúlje samostalnik ženskega spola [jegúlja]

1.

kači podobna sladkovodna riba z zraslimi plavutmi, ki se drsti v morju; primerjaj lat. Anguillidae

1.1.

2.

slabšalno kdor je neodkrit, se izmika ali se mu to pripisuje

STALNE ZVEZE: električna jegulja
FRAZEOLOGIJA: spolzek kot jegulja, zvijati se kot jegulja
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz neke dalmat. roman. predloge, sorodne z it. anguilla < lat. anguilla, prvotno ‛kačica’, iz anguis ‛kača’ - več ...

kápa kápe samostalnik ženskega spola [kápa]

1.

pokrivalo brez krajcev, navadno mehko; SINONIMI: čepica

1.1.

1.2.

ekspresivno

;

SINONIMI:

ekspresivno pokrivalo

2.

ekspresivno kar se uporablja za pokrivanje sploh; SINONIMI: pokrivalo

STALNE ZVEZE: baseballska kapa, bejzbolska kapa, ledena kapa, polarna kapa, razdelilna kapa, škofovska kapa
FRAZEOLOGIJA: dati kapo dol pred kom, imeti ga pod kapo, imeti polno kapo koga, česa, kapo dol (pred kom, pred čim)
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Kappe) iz srlat. cappa ‛kapuca’ in ‛plašč s kapuco’, nejasnega izvora - več ...

kobíla kobíle samostalnik ženskega spola [kobíla]

odrasla samica konja

STALNE ZVEZE: arabska kobila, hladnokrvna kobila, kraška kobila, lipicanska kobila, toplokrvna kobila
FRAZEOLOGIJA: bosa kovačeva kobila, Kovačeva kobila je vedno bosa.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. kobyla, hrv., srb. kòbila, rus. kobýla, češ. kobyla < pslov. *kobyla iz *koby < *kabōn ‛konj’ - več ...

lakíran lakírana lakírano pridevnik [lakíran]

1.

v nekaterih zvezah v obliki lakirani na katerega je nanesen lak, je obdelan z lakom; SINONIMI: polakiran

1.1.

;

SINONIMI:

nalakiran, manj formalno polakiran

2.

ekspresivno ki je prikazan tako, da bi bil videti sprejemljivejši, kot je v resnici; SINONIMI: ekspresivno polakiran, ekspresivno zloščen

ETIMOLOGIJA: ↑lakirati

máček máčka samostalnik moškega spola [máčək]

1.

domača žival z ostrimi zobmi in kremplji ter daljšim repom, ki mijavka in lovi miši, ptiče; primerjaj lat. Felis catus; SINONIMI: mačka

1.1.

2.

ekspresivno kdor je v čem izkušen, spreten; SINONIMI: ekspresivno gad

3.

manj formalno priprava za nanašanje barve v obliki manjšega valja z ročajem

4.

manj formalno slabo počutje, glavobol, slabost kot posledica prekomernega uživanja alkohola

STALNE ZVEZE: divji maček, mišični maček, perzijski maček, siamski maček
FRAZEOLOGIJA: hoditi kot maček okrog vrele kaše, imeti moralnega mačka, kupiti mačka v žaklju, kupovanje mačka v žaklju, maček v žaklju, moralni maček, prodati mačka v žaklju (komu), režati se kot pečen maček, Če mačku stopiš na rep, zacvili.
ETIMOLOGIJA: ↑mačka - več ...; v četrtem pomenu dobesedni prevod nem. Kater ‛žival maček’ in ‛slabo počutje po prepiti noči’, pri čemer je drugo iz Katarrh ‛hud prehlad’, glej ↑katar - več ...

merlót merlóta samostalnik moškega spola [merlót]

1.

vinska trta s temno modrimi grozdi, ki se goji v toplih in suhih krajih in iz katere pridelujejo več vrst vin, po izvoru iz Francije

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz furl. merlot, it. merlòt ali frc. merlot, iz furl., it. merlo, frc. merle ‛ptica kos’ < lat. merula, prvotno torej ‛pijača takšne barve kot kos’

oslàd osláda in oslád osláda samostalnik moškega spola [oslàt osláda] in [oslát osláda]

1.

iz botanike travniška ali močvirska rastlina s pernato deljenimi listi in drobnimi belkastimi cvetovi v razvejanih socvetjih ali del te rastline; primerjaj lat. Filipendula

1.1.

STALNE ZVEZE: brestovolistni oslad, močvirski oslad
ETIMOLOGIJA: = hrv. oslad, iz ↑osladiti, zaradi sladkega okusa rastline

pínč pínča samostalnik moškega spola [pínč]

kratkodlak pes z vitkim telesom in pokončnimi ali privihanimi uhlji

STALNE ZVEZE: pritlikavi pinč, srnin pinč
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Pintsch, nejasnega izvora - več ...

pokákati pokákam dovršni glagol [pokákati]

1.

evfemistično umazati z iztrebki

2.

v obliki pokakati se, evfemistično po prebavljanju izločiti odvečne snovi iz črevesja

3.

v obliki pokakati se, neformalno, slabšalno imeti do koga, česa negativen, brezbrižen odnos

4.

v obliki pokakati se, neformalno, slabšalno ustrašiti se in zato popustiti, ne opraviti naloge

FRAZEOLOGIJA: pokakati se v hlače
ETIMOLOGIJA: ↑kakati

požréšno prislov [požréšno]

1.

navadno slabšalno takó, da se veliko jé

1.1.

ekspresivno

2.

ekspresivno takó, da pri svoji dejavnosti, delovanju porabi veliko energije, sredstev

3.

slabšalno tako, da si kdo brez zadržkov skuša prisvojiti čim več materialnih dobrin ali se mu to pripisuje

ETIMOLOGIJA: ↑požrešen

psíca psíce samostalnik ženskega spola [psíca]

1.

samica psa

2.

slabšalno ženska, ki ima negativne, nesprejemljive moralne lastnosti ali se ji to pripisuje

3.

kot medmet, neformalno, slabšalno uporablja se, ko govorec psuje žensko, tako da ji pripisuje negativne lastnosti, navadno v jezi

ETIMOLOGIJA: ↑pes

résast résasta résasto pridevnik [résast]

1.

ki ima rese2 1.

1.1.

v nekaterih zvezah v obliki resasti

rese2 1.

STALNE ZVEZE: resasti istrski gonič, resasti jazbečar
ETIMOLOGIJA: ↑resa

zadétek zadétka samostalnik moškega spola [zadétək]

1.

sunkovit trk s čim

2.

dejstvo, da kak predmet prileti, trči na določeno mesto, v določeno stvar

2.1.

2.2.

3.

rezultat iskanja po internetu, bazi podatkov, zlasti kot element seznama

3.1.

4.

izbira dobitne kombinacije številk, rezultatov pri igrah na srečo

4.1.

5.

ekspresivno zaželen, ugoden izid, razplet

6.

ekspresivno komur se pripisuje izrazito pozitivne lastnosti

7.

neformalno kdor je pod vplivom mamil

STALNE ZVEZE: častni zadetek, organski zadetek, zlati zadetek
FRAZEOLOGIJA: zadetek v polno
ETIMOLOGIJA: ↑zadeti

žábji žábja žábje pridevnik [žábji]

1.

ki je v zvezi z žabami 1.

STALNE ZVEZE: žabja perspektiva, žabji šejek
FRAZEOLOGIJA: žabja perspektiva, žabja volna
ETIMOLOGIJA: ↑žaba

žámetast žámetasta žámetasto pridevnik [žámetast]

1.

ki je iz žameta 1. ali vsebuje žamet 1.; SINONIMI: žameten, privzdignjeno baržunast

2.

ki spominja na žamet 1. ali je tak kot pri žametu 1.; SINONIMI: žameten, privzdignjeno baržunast

3.

ki je prijetnega, bogatega okusa; SINONIMI: žameten

STALNE ZVEZE: žametasti goban
ETIMOLOGIJA: ↑žamet

alpáka1 alpáke samostalnik ženskega spola [alpáka]

1.

lami podobna južnoameriška domača žival z dolgim vratom in daljšo volnato dlako; primerjaj lat. Vicugna pacos

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (nem. Alpaka in) špan. alpaca iz kečuan. (al)paco iz paco ‛(rdeče)rjav’

amarílis amarílisa samostalnik moškega spola [amarílis]

iz botanike rastlina z več večjimi trobentastimi, navadno rdečimi ali belimi cvetovi na enem steblu; primerjaj lat. Hippeastrum

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. amaryllis, po imenu pastirice gr. Amaryllís iz Vergilijevih pastirskih pesmi

arábec arábca samostalnik moškega spola [arábəc]

manj formalno konj z manjšo glavo z izbočeno linijo nosu, večjimi očmi in manjšimi uhlji; SINONIMI: arabski konj

ETIMOLOGIJA: poenobesedeno iz arabski konj, po Arabskem polotoku, ker je pradomovina te pasme

bábica bábice samostalnik ženskega spola [bábica]

1.

mamina ali očetova mama v razmerju do njunih otrok; SINONIMI: ljubkovalno babi, neformalno, koroško bica, neformalno, primorsko nona, neformalno, štajersko oma

ekspresivno

ekspresivno

ekspresivno

navadno v množini

ekspresivno

;

SINONIMI:

neformalno, primorsko, ekspresivno nona

2.

ženska, ki se poklicno ukvarja z vodenjem porodov

3.

manjša morska riba brez lusk, z močnimi čeljustmi in plosko glavo; primerjaj lat. Blennioidei

FRAZEOLOGIJA: Veliko babic, kilavo dete.
ETIMOLOGIJA: ↑baba

baháti se bahám se tudi báhati se báham se nedovršni glagol [baháti se] tudi [báhati se]

1.

pretirano se hvaliti, izpostavljati s svojimi dejanji, dosežki, premoženjem

2.

ekspresivno imeti kaj, kar vzbuja ponos, občudovanje, zadovoljstvo; SINONIMI: ekspresivno pobahati se

2.1.

ekspresivno

ETIMOLOGIJA: = dluž. bachaś < pslov. *bahati iz ide. *bhah2- ‛govoriti’ - več ...

barikíran barikírana barikírano pridevnik [barikíran]

ki je zorjen, staran v sodu, navadno hrastovem, da pridobi poseben okus

ETIMOLOGIJA: iz barikirati iz ↑barik

biotín biotína samostalnik moškega spola [bijotín]

iz biologije, iz farmacije vitamin skupine B, topen v vodi, ki se pojavlja zlasti v rumenjaku, jetrih, arašidih in pozitivno vpliva na celično rast, tvorbo, presnovo maščobnih kislin in aminokislin; SINONIMI: iz biologije, iz farmacije vitamin H

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek angl. biotin, nem. Biotin) iz nlat. biotinum, kar je tvorjeno iz gr. biotḗ ‛življenje’

čebéla čebéle samostalnik ženskega spola [čebéla] in [čəbéla]

žuželka s sivim in rjavim ali rumenim progastim zadkom, ki daje med in vosek; primerjaj lat. Apidae

STALNE ZVEZE: afriška čebela, čebela ubijalka, italijanska čebela, kranjska čebela, medonosna čebela, samotarska čebela, zimska čebela
FRAZEOLOGIJA: kot bi koga pičila čebela, lepiti se na koga, na kaj kot čebele na med, priden kot čebela
ETIMOLOGIJA: = stcslov. bъčela, bьčela, hrv., srb. pčèla, rus. pčelá, češ. včela < pslov. *bъčela ali *bьčela; morda sorodno z ↑bučati ali iz ide. korena *bhei̯- ‛čebela’ - več ...

čebelár1 čebelárja samostalnik moškega spola [čebelár] in [čəbelár]

kdor se ukvarja z gojenjem čebel

ETIMOLOGIJA: ↑čebela

čépica čépice samostalnik ženskega spola [čépica]

1.

pokrivalo brez krajcev, navadno mehko; SINONIMI: kapa

2.

večja lisa na vrhu glave živali, zlasti ptice; SINONIMI: kapica

STALNE ZVEZE: baseballska čepica, bejzbolska čepica, frigijska čepica
ETIMOLOGIJA: verjetno tako kot srb. čèpac, rus. čepéc, češ. čepec ‛žensko ali otroško pokrivalo’ iz pslov. *čepica, *čepa, *čepьcь, iz ide. korena *(s)kep- ‛pokriti’, tako kot gr. sképas, sképē ‛pokrivalo, odeja’ - več ...

čéveljc čéveljca samostalnik moškega spola [čévəlc]

1.

navadno v množini, ekspresivno čevelj

1.1.

navadno v množini

;

SINONIMI:

čeveljček

STALNE ZVEZE: lepi čeveljc
ETIMOLOGIJA: ↑čevelj

duhovít duhovíta duhovíto pridevnik [duhovít]

1.

ki se zna izražati, ravnati domiselno in šaljivo

1.1.

2.

ki je zasnovan, izveden domiselno, kreativno

ETIMOLOGIJA: ↑duh

èh in êh medmet

1.

tudi s ponovljeno črko e, tudi s ponovljeno črko h izraža, da je govorec nejevoljen, nezadovoljen s kom ali čim, zlasti ker meni, da vzroka za nejevoljo, nezadovoljstvo ne more, ni mogoče odpraviti

1.1.

1.2.

tudi s ponovljeno črko e

izgovarja se z nižjim tonom

2.

izraža, da govorec občuti nostalgijo

3.

tudi s ponovljeno črko e izraža, da govorec razmišlja, se obotavlja spregovoriti

4.

kot členek uporablja se, ko govorec poudarja svojo izjavo

5.

kot členek, s ponovljeno črko e, ekspresivno uporablja se, ko govorec takoj popravi svojo namerno napako z namenom pritegovanja pozornosti, izražanja posmeha, kritike

ETIMOLOGIJA: ↑e

enológ enológa samostalnik moškega spola [enolók enológa]

strokovnjak za enologijo

STALNE ZVEZE: leteči enolog
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Önologe, angl. oenologist, enologist, glej ↑enologija

épos éposa samostalnik moškega spola [épos]

1.

privzdignjeno dolga pripovedna pesnitev, navadno o pomembnem dogodku, v kateri nastopajo junaki, bogovi; SINONIMI: ep

2.

ekspresivno filmsko, dramsko, literarno delo o pomembnem dogodku, ki poveličuje junaštvo in vključuje slikovite, množične prizore; SINONIMI: ep, ekspresivno epika, ekspresivno epopeja

ETIMOLOGIJA: ↑ep

floríst florísta samostalnik moškega spola [floríst]

kdor se poklicno ukvarja z vzgojo okrasnih rastlin in njihovo uporabo v šopkih, okrasitvah, zasaditvah

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Florist iz frc. fleuriste, glej ↑floristika

hà2 medmet

1.

izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da je govorec nejevoljen, jezen

1.1.

izgovarja se z večjo jakostjo

2.

izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec občuti zadovoljstvo, ko se izkaže, da je imel, deloval prav

2.1.

izgovarja se z večjo jakostjo

3.

izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da si govorec vliva pogum

3.1.

izgovarja se z večjo jakostjo

3.2.

izgovarja se z večjo jakostjo

4.

kot členek, izgovarja se z večjo jakostjo uporablja se, ko govorec poudarja svojo izjavo

4.1.

kot členek

izgovarja se z večjo jakostjo

ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, tako kot npr. stind., gr., stvnem. ha, lat. hā, hrv., srb. hȁ, stčeš., polj., nem., frc., angl. ha

híšnica híšnice samostalnik ženskega spola [híšnica]

ženska, ki se poklicno ukvarja z manjšimi vzdrževalnimi deli, opravili in skrbi za urejenost stavbe in njene okolice

ETIMOLOGIJA: ↑hišnik

hù2 in hú medmet

1.

izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec česa ne odobrava, je nejevoljen, nezadovoljen s čim

1.1.

tudi s ponovljeno črko u

tudi podvojeno

izgovarja se z večjo jakostjo

2.

izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da je govorec presenečen

3.

izraža, da je govorec v zadregi, se obotavlja odgovoriti, spregovoriti

4.

kot členek uporablja se, ko govorec poudarja svojo izjavo

4.1.

kot členek

ETIMOLOGIJA: verjetno iz ↑hu s podobnimi pomenskimi razvoji kot nem. hu, huh za izražanje groze, gnusa, mraza, za ustrahovanje, draženje, ščuvanje, angl. huh za izražanje presenečenja, dvoma, zmedenosti, hoo za izražanje čustvenega odziva, najpogosteje presenečenja

kobilárna kobilárne samostalnik ženskega spola [kobilárna]

kraj, prostor za vzrejo in dresuro konj ali ustanova za tako dejavnost

ETIMOLOGIJA: ↑kobilar

kódrati kódram nedovršni glagol [kódrati]

1.

delati, oblikovati kodre

1.1.

navadno ekspresivno

2.

v obliki kodrati se dobivati obliko kodrov, postajati kodrast

2.1.

v obliki kodrati se

navadno ekspresivno

FRAZEOLOGIJA: kodrati možgane (komu), kodrati živce komu
ETIMOLOGIJA: ↑koder

konjár konjárja samostalnik moškega spola [konjár]

kdor se ukvarja z oskrbovanjem, urjenjem konj, navadno poklicno

ETIMOLOGIJA: ↑konj

ledénka ledénke samostalnik ženskega spola [ledénka]

1.

glavnata solata s krhkimi, navadno valovitimi listi, ki raste zlasti pozno pomladi in poleti

1.1.

STALNE ZVEZE: ljubljanska ledenka
ETIMOLOGIJA: ↑leden

manšétni manšétna manšétno pridevnik [manšétni]

1.

ki je v zvezi z manšeto 1.

2.

ki je v zvezi z manšeto 2.

ETIMOLOGIJA: ↑manšeta

markíran markírana markírano pridevnik [markíran]

1.

ki je označen z markacijami

2.

ki je označen s čipom ali drugim znamenjem z namenom sledenja, razpoznave

3.

ekspresivno ki je predstavljen, nakazan v glavnih, osnovnih potezah

ETIMOLOGIJA: ↑markirati

nóna nóne samostalnik ženskega spola [nóna]

1.

neformalno, primorsko babica; SINONIMI: ljubkovalno babi, neformalno, koroško bica, neformalno, štajersko oma

1.1.

navadno v množini

neformalno

primorsko

ekspresivno

;

SINONIMI:

ekspresivno babica

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. nonna, furl. none < poznolat. nonna ‛dojilja, vzgojiteljica’ - več ...

obráščati obráščam nedovršni glagol [obráščati]

1.

s svojo rastjo prihajati ali biti vse naokoli, po površini česa

2.

v obliki obraščati se delati si nove poganjke

ETIMOLOGIJA: ↑obrasti

ognjìč ognjíča samostalnik moškega spola [ognjìč]

1.

zdravilna rastlina z oranžnimi ali rumenimi cvetovi, suličastimi listi in dlakavim steblom; primerjaj lat. Calendula officinalis; SINONIMI: iz botanike vrtni ognjič

1.1.

;

SINONIMI:

vrtni ognjič

1.2.

STALNE ZVEZE: vrtni ognjič
ETIMOLOGIJA: ↑ogenj

ôvnov ôvnova ôvnovo pridevnik [ôu̯nou̯ ôu̯nova ôu̯novo]

1.

ki je v zvezi z ovnom 1., ovni 1.

ki je v zvezi z ovnom 2., 2.1.

ETIMOLOGIJA: ↑oven

páv páva samostalnik moškega spola [páu̯ páva]

1.

večja domača ptica, katere samec ima dolg pisan rep, ki se pahljačasto razpre; primerjaj lat. Pavo cristatus

2.

podoba, ki predstavlja domačo ptico, katere samec ima dolg pisan rep, ki se pahljačasto razpre

FRAZEOLOGIJA: hoditi kot pav, ponosen kot pav, šopiriti se kot pav
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nekega roman. jezika iz lat. pāvus, pāvō, domnevno iz nekega antičnega vzhodnega jezika - več ...

pésniti pésnim nedovršni glagol [pésniti]

1.

pisati pesmi; SINONIMI: pesnikovati

1.1.

2.

slabšalno govoriti, pisati, zlasti kaj nepremišljenega, vsebinsko praznega, nesmiselnega; SINONIMI: slabšalno pesnikovati

ETIMOLOGIJA: iz pesen ‛pesem’ < pslov. *pěsnь iz ↑peti

prežgánka prežgánke samostalnik ženskega spola [prežgánka]

juha iz na maščobi prepražene moke, vode, navadno z dodatkom žvrkljanih jajc

FRAZEOLOGIJA: kdo je po prežganki priplaval
ETIMOLOGIJA: ↑prežgati

rastlinják rastlinjáka samostalnik moškega spola [rastlinják]

1.

zaprt, navadno zastekljen ali s prosojno folijo pokrit prostor za gojenje rastlin

1.1.

ekspresivno

2.

ekspresivno kar omogoča, da se kaj razvija, povečuje

ETIMOLOGIJA: ↑rastlina

résa2 rése samostalnik ženskega spola [résa]

1.

navadno v množini nit, trak kot okras na robovih oblačila, obuvala, tekstilnega izdelka; SINONIMI: resica

1.1.

navadno v množini

;

SINONIMI:

resica

ETIMOLOGIJA: = cslov. ręsa, hrv., srb. résa ‛resa, vrsta, niz’, nar. rus. rjasá ‛vrvica, vrsta, resa’, polj. rzęsa ‛trepalnica’, češ. řasa ‛trepalnica, resa’ < pslov. *ręsa, nejasnega izvora - več ...

salónar salónarja samostalnik moškega spola [salónar]

1.

navadno v množini eleganten nizek ženski čevelj s srednje visoko ali visoko peto

1.1.

navadno v množini

ETIMOLOGIJA: ↑salon

sívka sívke samostalnik ženskega spola [síu̯ka]

1.

gojena ali divje rastoča zimzelena grmičasta rastlina s sivo vijoličastimi cvetovi v socvetjih in intenzivnim vonjem ali del te rastline; primerjaj lat. Lavandula; SINONIMI: manj formalno lavanda

1.1.

;

SINONIMI:

manj formalno lavanda

2.

žival sive barve, navadno krava

3.

užitna lističasta goba z belimi trosi, lepljivim sivim klobukom in bledo rumenim betom; primerjaj lat. Tricholoma portentosum; SINONIMI: neformalno snežka, iz biologije zimska kolobarnica

4.

medonosna čebela s sivim in rjavim progastim zadkom, razširjena v delu Balkana in srednje Evrope; SINONIMI: kranjska sivka, iz čebelarstva kranjska čebela

STALNE ZVEZE: čopasta sivka, kranjska sivka, prava sivka
ETIMOLOGIJA: ↑siv

strojíti strojím nedovršni glagol [strojíti]

1.

predelovati surovo živalsko kožo v usnje

2.

ekspresivno povzročati, da koža postane trša, skorjasta

ETIMOLOGIJA: = stcslov. stroiti ‛pripravljati, urejati, oboroževati, upravljati’, nar. srb. stròjiti ‛delati, kastrirati, strojiti’, rus. stróitь ‛graditi, sestavljati, organizirati, delati’, češ. strojit ‛pripravljati, snovati, oblačiti’ < pslov. *strojiti ‛pripravljati’ iz *strojь, verjetno iz ide. korena *sterh3- ‛razprostreti’, v sloven. specializirano v ‛pripravljati živalske kože’ - več ...

supêrga supêrge samostalnik ženskega spola [supêrga]

navadno v množini, manj formalno nizko ali srednje visoko športno obuvalo, navadno iz sintetičnih materialov; SINONIMI: manj formalno adidaska, manj formalno teniska

ETIMOLOGIJA: po imenu it. tovarne Superga, ustanovljene 1911, poimenovane po istoimenskem hribu v okolici Torina - več ...

škarpéna škarpéne samostalnik ženskega spola [škarpéna]

1.

morska riba navadno rdečkasto oranžne barve z velikimi usti ter strupenimi bodicami po hrbtu in v škrgah, ki živi zlasti na morskem dnu; primerjaj lat. Scorpaena scrofa; SINONIMI: škarpina

1.1.

;

SINONIMI:

škarpina

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek it. scorpèna in lat. scorpaena iz gr. skórpaina, iz ↑škorpijon po strupenih bodicah te ribe - več ...

šofêrski šofêrska šofêrsko pridevnik [šofêrski]

manj formalno ki je v zvezi s šoferji ali šofiranjem

ETIMOLOGIJA: ↑šofer

tášča tášče samostalnik ženskega spola [tášča]

mama zakonske ali zunajzakonske partnerke ali partnerja

ETIMOLOGIJA: ↑tast

ùh medmet

1.

izraža, da govorec občuti nezadovoljstvo s stanjem, ravnanjem koga

1.1.

2.

izraža, da govorec občuti zadrego, se obotavlja odgovoriti

3.

izraža, da govorec občuti veselje, zadovoljstvo

kot členek uporablja se, ko govorec poudarja svojo izjavo

4.1.

kot členek

4.2.

kot členek

ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, tako kot nem. uh, angl. ooh

večérja večérje samostalnik ženskega spola [večérja]

obrok, ki se jé zvečer, ali uživanje tega obroka

STALNE ZVEZE: zadnja večerja
ETIMOLOGIJA: = cslov. večerja, hrv., srb. vèčera, rus. večérja, češ. večeře < pslov. *večer̕a iz ↑večer

vêrz vêrza samostalnik moškega spola [vêrs vêrza]

1.

ritmično urejena, navadno skladenjsko in pomensko zaključena enota kitice, ki obsega eno vrstico; SINONIMI: stih

1.1.

v množini

;

SINONIMI:

stih

2.

posamezna, navadno oštevilčena enota besedila v verskih knjigah; SINONIMI: stih

STALNE ZVEZE: prosti verz, svobodni verz
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Vers iz lat. versus, prvotneje ‛vrsta, vrstica’, prvotno ‛obrat’, iz vertere ‛vrteti, sukati, obračati’ - več ...

zaškrípati zaškrípam tudi zaškripáti zaškrípljem dovršni glagol [zaškrípati] tudi [zaškripáti]

1.

oddati ali začeti oddajati predirljiv, visok zvok zaradi trenja, drgnjenja

2.

slabšalno zaigrati na godalo, zlasti na violino

3.

ekspresivno prenehati potekati, delovati gladko, brez težav, navadno za krajši čas, imeti očitne pomanjkljivosti; SINONIMI: ekspresivno škripniti

FRAZEOLOGIJA: zaškripati z zobmi
ETIMOLOGIJA: ↑škripati

zažvrgoléti zažvrgolím dovršni glagol [zažvərgoléti]

1.

oglasiti se ali začeti se oglašati z glasovi različnih višin, ki tvorijo glasovne vzorce, značilnimi za ptice

1.1.

ekspresivno

1.2.

ekspresivno

ETIMOLOGIJA: ↑žvrgoleti

žámet žámeta samostalnik moškega spola [žámet]

1.

tkano blago z mehkimi dlačicami na eni strani; SINONIMI: privzdignjeno baržun

1.1.

1.2.

ekspresivno

STALNE ZVEZE: svileni žamet
FRAZEOLOGIJA: mehek kot žamet, Pamet je boljša kot žamet.
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek srvnem. samīt (današnje nem. Samt, starejše Sammet) in stfrc. samit iz srlat. samitum < examitum, to prevzeto iz srgr. (h)eksámiton, iz héks ‛šest’ + mítos ‛nit’, prvotno ‛(tkanina) iz šestih niti’ - več ...

žámeten žámetna žámetno pridevnik [žámetən]

1.

v nekaterih zvezah v obliki žametni ki je iz žameta 1. ali vsebuje žamet 1.; SINONIMI: žametast, privzdignjeno baržunast

2.

v nekaterih zvezah v obliki žametni ki spominja na žamet 1. ali je tak kot pri žametu 1.; SINONIMI: žametast, privzdignjeno baržunast

3.

ki je prijetnega, bogatega okusa; SINONIMI: žametast

4.

ekspresivno ki ima nizek, mehek in prijeten zven; SINONIMI: privzdignjeno baržunast

5.

ekspresivno ki je prijazen, nežen

STALNE ZVEZE: žametna črnina
ETIMOLOGIJA: ↑žamet

žámetnica žámetnice samostalnik ženskega spola [žámetnica]

okrasna rastlina z rumenkastimi, rdečkastimi ali oranžnimi cvetovi v bujnem socvetju, pernatimi listi in izrazitim vonjem; primerjaj lat. Tagetes; SINONIMI: tagetes

ETIMOLOGIJA: ↑žamet

žlíkrof žlíkrofa; tudi žlínkrof samostalnik moškega spola [žlíkrof]

navadno v množini jed iz nekvašenega testa iz moke in jajc v obliki žepka, polnjenega z različnimi nadevi

STALNE ZVEZE: idrijski žlikrof
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz kor. nem. Schlickkrapfen, Schlittkrapfen, verjetno iz nem. schlitten v pomenu ‛drseti, polzeti’ in Krapfen v pomenu ‛žličnik, v testo zavit cmok’, prvotno torej ‛spolzka jed iz kuhanega testa’ - več ...

àj medmet

1.

izraža, da se govorec spomni česa neprijetnega

1.1.

2.

izraža, da je govorec prijetno presenečen

3.

tudi ponovljeno uporablja se, ko govorec želi pritegniti pozornost

4.

izraža, da govorec občuti vznesenost, radost

5.

zlasti v ljudskih pesmih uporablja se za nadomeščanje zlogov besedila v refrenu

5.1.

ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, tako kot hrv., srb. ȃj, rus. áj, češ., stčeš. aj, litov. aĩ, nem. ei; v romanskih jezikih predvsem za izražanje bolečine: it. àhi, frc. aie, špan. ay

àjd in ájd; in àjdi; in hàjd; in hàjdi; tudi àjde; tudi hàjde medmet

1.

neformalno uporablja se, ko govorec želi koga spodbuditi, pozvati k dejanju, zlasti k premiku z mesta

1.1.

neformalno

2.

neformalno izraža, da opisanemu dejanju neposredno sledi drugo dejanje, navadno odhod

3.

neformalno uporablja se, ko govorec ob slovesu koga pozdravi, zlasti znanca

4.

kot členek, neformalno izraža dopuščanje, načelno strinjanje

4.1.

kot členek

neformalno

ETIMOLOGIJA: ↑hajd

babúra babúre samostalnik ženskega spola [babúra]

1.

neformalno, slabšalno ženska, zlasti starejša

2.

paprika s krajšimi in širšimi mesnatimi plodovi

2.1.

ETIMOLOGIJA: ↑baba, v drugem pomenu pod vplivom srb. bàbura in mak. babura

baržún baržúna samostalnik moškega spola [baržún]

1.

privzdignjeno tkano blago z mehkimi dlačicami na eni strani; SINONIMI: žamet

1.1.

privzdignjeno

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek madž. bársony iz neke tur. predloge - več ...

brokát brokáta samostalnik moškega spola [brokát]

1.

težko tkano blago iz svile ali dolgih viskoznih vlaken z vzorcem, navadno pretkano z zlatimi ali srebrnimi nitmi

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Brokat iz it. broccato, iz broccare ‛z zlatom ali srebrom pretkati’ - več ...

dežník dežníka samostalnik moškega spola [dežník] in [dəžník]

1.

priprava z zložljivim nepremočljivim platnom in ročajem za zaščito pred padavinami; SINONIMI: neformalno marela

2.

užitna goba z večjim klobukom z rebrasto trosovnico in obročkom na tankem betu; primerjaj lat. Macrolepiota procera; SINONIMI: dežnikarica, neformalno marela, iz biologije orjaški dežnik

2.1.

3.

vojaški obrambni sistem, ki ščiti pred napadi iz zraka

4.

kar združuje deležnike, dejavnosti, vsebine s skupnimi cilji, zlasti zaradi težnje po večji usklajenosti, učinkovitosti; SINONIMI: neformalno marela

5.

ekspresivno kdor deluje kot zaščitnik

STALNE ZVEZE: orjaški dežnik
ETIMOLOGIJA: ↑dež

gŕr medmet

1.

tudi podvojeno, tudi z večkrat ponovljeno črko r posnema nizek, grozeč glas živalskega renčanja, rjovenja, grčanja

1.1.

tudi podvojeno

z večkrat ponovljeno črko r

2.

tudi z večkrat ponovljeno črko r izraža, da je govorec nejevoljen, jezen, da mu kaj ni všeč

3.

z večkrat ponovljeno črko r izraža, da se kdo zdi govorcu telesno privlačen

ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema grozeče živalsko renčanje

hrúšica hrúšice samostalnik ženskega spola [hrúšica]

nizka okrasna rastlina z modrim grozdastim socvetjem; primerjaj lat. Muscari; SINONIMI: iz botanike modra hrušica

STALNE ZVEZE: modra hrušica, šmarna hrušica
ETIMOLOGIJA: iz *hruša < pslov. *kruša, glej ↑hruška

kódrček kódrčka samostalnik moškega spola [kódərčək]

1.

navadno ekspresivno zvit šop las ali dolge dlake, zlasti manjši

1.1.

ekspresivno

;

SINONIMI:

navadno ekspresivno koder

2.

navadno ekspresivno vitek pes z dolgo drobno skodrano dlako in daljšimi povešenimi uhlji, zlasti manjši

ETIMOLOGIJA: ↑koder

kresníca kresníce samostalnik ženskega spola [kresníca]

1.

majhna žuželka z organom za proizvajanje utripajoče svetlobe na spodnji strani zadka; primerjaj lat. Lampyridae; SINONIMI: ekspresivno kresnička

2.

iz etnologije dekle v beli obleki, ki v kresni noči z obhodi in obrednim petjem ljudem izraža dobre želje, prosi za dobro letino

3.

rastlina višje rasti z belkastimi cvetovi v sestavljenih grozdih, ki raste v vlažnih gozdovih; primerjaj lat. Aruncus dioicus

4.

rastlina višje rasti z navadno rožnatimi cvetovi v sestavljenih grozdih, ki raste v šopih; SINONIMI: iz botanike vrtna kresnica

STALNE ZVEZE: vrtna kresnica
ETIMOLOGIJA: ↑kres

lájanje lájanja samostalnik srednjega spola [lájanje]

1.

oglašanje s kratkimi, odsekanimi glasovi, značilnimi zlasti za psa; SINONIMI: lajež

1.1.

ekspresivno

;

SINONIMI:

ekspresivno lajež

2.

slabšalno glasno, zadirčno govorjenje; SINONIMI: slabšalno lajež

3.

slabšalno zavzeto kritiziranje, izražanje svojih stališč, navadno neutemeljeno; SINONIMI: slabšalno lajež

FRAZEOLOGIJA: lajanje v luno
ETIMOLOGIJA: ↑lajati

lán lanú in lána samostalnik moškega spola [lán]

1.

kulturna rastlina z manjšimi cvetovi na vlaknatih steblih in semeni z visoko vsebnostjo maščob; primerjaj lat. Linum

1.1.

1.2.

STALNE ZVEZE: francoski lan, navadni lan, novozelandski lan
ETIMOLOGIJA: = cslov. lьnъ, hrv., srb. lȁn, rus. lën, češ. len < pslov. *lьnъ = gr. línon, litov. lìnas ‛lanovo steblo’ iz ide. *líno-, sorodno stir. lín ‛mreža’, lat. līnum ‛lan’ - več ...

látvica látvice samostalnik ženskega spola [látvica]

1.

skleda z dulcem, navadno za mleko

1.1.

2.

morski polž z nezavito hišico, ki se trdno pritrdi na skalo; primerjaj lat. Patella vulgata, Patellogastropod

ETIMOLOGIJA: iz latva = cslov. laty ‛lonec’, dluž. łacywa ‛steklenica’ < pslov. *laty, sorodno z litov. luõtas ‛iz izdolbenega debla narejen čoln, drevak’ - več ...

leporéčenje leporéčenja samostalnik srednjega spola [leporéčenje]

ekspresivno lepo, izbrano govorjenje, navadno vsebinsko prazno

ETIMOLOGIJA: ↑leporečiti

leporéčiti leporéčim nedovršni glagol [leporéčiti]

ekspresivno lepo, izbrano govoriti, navadno vsebinsko prazno

ETIMOLOGIJA: iz leporek iz ↑lep + ↑reči

pešákinja pešákinje samostalnik ženskega spola [pešákinja]

ženska, ki se premika brez prevoznega sredstva, s hojo; SINONIMI: peška

ETIMOLOGIJA: ↑pešak

podlések podléska in podlêsek podlêska samostalnik moškega spola [podlésək] in [podlêsək]

1.

strupena rastlina s suličastimi listi in svetlo vijoličastimi zvezdastimi cvetovi, ki jeseni poženejo iz gomolja; primerjaj lat. Colchicum autumnale; SINONIMI: iz botanike jesenski podlesek

2.

rastlina z ozkimi listi z belo črto in vijoličastimi cvetovi, ki spomladi poženejo iz gomolja; primerjaj lat. Crocus vernus

3.

iz zoologije manjši glodalec z rdečkasto rumenim trupom, belim trebuhom in tacami ter košatim repom; primerjaj lat. Muscardinus avellanarius

STALNE ZVEZE: jesenski podlesek
ETIMOLOGIJA: iz *podles ‛podrast’ iz ↑pod + ↑les v pomenu ‛gozd’, torej ‛tak, ki raste pod grmovjem’ - več ...

rólkar rólkarja samostalnik moškega spola [rólkar]

kdor rolka, se ukvarja z rolkanjem

ETIMOLOGIJA: ↑rolkati

slavolók slavolóka samostalnik moškega spola [slavolók]

1.

velik kamnit spomenik v obliki loka na stebrih, z enim ali več prehodi, okrašen z reliefi, napisi

2.

dva manjša mlaja, ki ju prečno povezuje napis, postavljena v čast koga

3.

iz arhitekture lok, ki v cerkvi ločuje prezbiterij od ladje

ETIMOLOGIJA: po zgledu nem. Triumphbogen iz ↑slava + ↑lok

ùf medmet

1.

tudi s ponovljeno črko f izraža, da se zdi govorcu kaj težko

1.1.

tudi s ponovljeno črko f

2.

tudi s ponovljeno črko f izraža, da govorec občuti zadovoljstvo, olajšanje po naporu, čustveni napetosti

3.

tudi s ponovljeno črko f izraža, da govorec komu ali čemu občudujoče priznava kaj dobrega, težko dosegljivega

4.

kot členek, tudi s ponovljeno črko f uporablja se, ko govorec poudarja svojo izjavo, ji pripisuje pomembnost

ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, verjetno prevzeta iz nem. uff

vzpenjávka vzpenjávke; tudi vzpenjálka samostalnik ženskega spola [ʍspenjáu̯ka]

rastlina, ki se pri rasti, zlasti v višino, oprijema opore

ETIMOLOGIJA: ↑vzpenjav

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika