Sinonimni slovar slovenskega jezika
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024
lés -á
m snov, iz katere so deblo, veje, korenine dreves in grmov
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: stoječi lesGLEJ ŠE SINONIM: gozdGLEJ ŠE: prirastek,
prirastek,
prirastek,
palica,
palica,
palica,
destilacija,
destilacija,
palica,
neumen1,
kvasija,
krhlika,
kosteličevje,
kosteličevje,
klimatizirati,
klimatizirati,
jedrovina,
drevje,
drevje,
brogovita,
drevje
žága -e
ž1.
orodje ali stroj z nazobčanim listom za žaganje 2.
obrat za žaganje hlodov, lesa
defibrírati -am
nedov.kaj les. drobiti les v vlakna
dléto -a
s orodje za dolbenje s kratkim prečnim rezilom
gŕča -e
ž trda tvorba v lesu
jedrovína -e
ž les. les iz jedra v sredini debla
luščílka -e
ž les. stroj za izdelovanje furnirjaSINONIMI:
les. furnirski nož, les. lupilni stroj, les. luščilni stroj
očêliti -im
dov.kaj les. prižagati les pravokotno na vzdolžno os
spolírati -am
dov.1.
kaj les. z glajenjem in nanašanjem zaščitnih sredstev narediti površino gladko, bleščečo, z izrazito teksturo 2.
kaj teh. s finim brušenjem, glajenjem narediti površino zelo gladko
beljáva -e
ž les. svetlejši les na obodu debla
čelílnik -a
m les. krožna žaga za prižagovanje lesa pravokotno na vzdolžno osSINONIMI:
les. čelilna žaga
defibrátor -ja
m les. stroj za drobljenje lesa v vlakna
izrezoválka -e
ž les. žaga za izrezovanje
jármovka -e
ž les. ročna žaga z oglatim okvirjem
klimatizírati -am
nedov. in dov. uravnavati, uravnati temperaturo, vlažnost in menjavanje zraka v zaprtem prostoru
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: klimatizirati les
koreníčnik -a
m les. hlod iz spodnjega, najdebelejšega dela debla
morál -a
m les. žagani les s kvadratnim prerezom
pošévnik -a
m les. orodje, s katerim se les prižaguje, žaga poševno na vzdolžno os
robílnik -a
m1.
les. krožna žaga za robljenje lesa 2.
teh. stroj ali priprava za robljenje pločevineSINONIMI:
teh. robilni stroj
slepíca -e
ž les. grča, prekrita s prirastkom lesaSINONIMI:
les. slepa grča, les. zarasla grča
venecijánka -e
ž les. žaga z enim listom in lesenim ogrodjem za žaganje hlodov v deskeSINONIMI:
les. beneški jarmenik,
les. samica
blazína -e
ž1.
s perjem, volno, penasto gumo napolnjena podloga za ležanje ali sedenje 2.
sprednji del voza pod oplenom, ki se pri spreminjanju smeri premika
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: zračna blazina lesena blazina
brázda -e
ž1.
pri oranju nastali jarek ali obrnjena zemlja 2.
les. pravokotna izdolbina ob robu deske, podboja za dobro, tesno prekrivanje, vezavo konstrukcijskih delov
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: vodna brazda
dáščenje -a
s les. cepljenje lesa v skodle
dèščica -e
ž
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: parketna deščica
jármenik -a
m les. stroj za žaganje hlodov v deske
létev -tve
ž podolgovat kos lesa ali kovine, navadno pravokotnega prereza
letvíti -ím
nedov.kaj les. pritrjevati letve zaradi povezave, zavarovanja česa
matírati2 -am
nedov.kaj delati, da je kaj brez močnega sijaja, leska
méter -tra
m enota za merjenje dolžine
obrezlína -e
ž les. kar odpade pri obrezovanju lesa
obróbek -bka
m2.
les. končni del hloda, ki je polkrožno obsekan
parkét -a
m tla iz ploščic iz trdega lesaSINONIMI:
parketni pod, redk. deščičasti pod, redk. deščični pod
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: lamelni parket
plôskev -kve
ž kar v eni smeri omejuje predmet
rafinátor -ja
m les. stroj za fino drobljenje lesa v vlakna
razpóka -e
ž kar nastane na mestu, kjer se snov zaradi sile, pritiska prelomi, ni več strnjena
razvlaknjeváti -újem
nedov.kaj teh. drobiti v vlakna
robíti in róbiti -im
nedov.1.
kaj obdelovati skrajni zunanji del česa, zlasti tkanine, da se ta del zaključi, utrdiSINONIMI:
delati rob čemu/na čem/pri čem,
knj.izroč. obrobljati 2.
kaj les. delati, da imajo kosi lesa ostre robove med ploskvami
sékanci -ev
m mn.,
mn. v sin. nizu les. enakomerno nasekani koščki lesa za pridobivanje celuloze, lesovine
sekíra -e
ž orodje za sekanje iz držaja in na njem nasajenega rezila
bálza -e
ž lahki les južnoameriškega drevesa
bárvati -am
nedov.kaj prepajati, pokrivati z barvo
bráda -e
ž1.
spodnji del obraza 2.
dlakava rast na obrazu 3.
teh. del ključa, ki prijemlje v ključavnico 4.
čeb. deščica pred žrelom panja 5.
les. zatrgani del pri štoru, pri tramu
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: judovska brada
bražíljka -e
ž listnato drevo, ki raste v Braziliji in daje dragocen les
brék -a
m bot. gozdno drevo z belimi cveti in drobnimi rjavimi plodovi
cepíti in cépiti -im
nedov.1.
kaj po dolgem razsekovati 2.
kaj nedov. in dov.,
s prislovnim določilom vstavljati, vstaviti cepič žlahtne sorte v divjak z namenom požlahtnjenja 3.
koga nedov. in dov. vnašati v telo cepivo
cépljenje1 -a
s1.
vstavljanje cepiča žlahtne sorte v divjak z namenom požlahtnjenja 2.
razsekavanje po dolgem 3.
postopek, pri katerem se vnaša cepivo v telo; dejavnost v zvezi s tem postopkom
debeljád -i
ž gozd. nad sedem centimetrov debel les
dôlbsti dôlbem
nedov.kaj izrezavati snov z ozkim rezilom, navadno s tolčenjem nanj
dŕgnjenje -a
s premikanje česa sem in tja po površini z močnim pritiskanjem nanjo
dŕva dŕv
s mn. razžagani in navadno naklani les za kurjavo
ébenovec -vca
m tropsko drevo, ki daje dragocen trd, temen les
furnír -ja
m v tanke plasti, liste zrezani les
gúmar -ja
m neknj. pog. voz z gumijastimi kolesi
hrápav -a -o
prid. ki ima na površini izbokline, vbokline
izvlačíti in izvláčiti -im
dov.kaj z vlačenjem spraviti iz česa
izvozíti -vózim
dov.kaj prodati blago v drugo državo
izvŕtati -am
dov.kaj z vrtanjem narediti, izoblikovati
kólikor vez. v primerjalnih odvisnih stavkih za izražanje sorazmernosti s količino ali mero, nakazano v nadrednem stavku
kôpa -e
ž1.
velik kup, zložen navadno zaradi sušenja snopov žita, desk, lesa 2.
v obliki polkrogle zloženi, z zemljo obdani les, določen za delanje oglja
kôza -e
ž1.
manjša domača žival s srpastimi rogovi 2.
lesena priprava, navadno s štirimi nogami, na kateri se žaga, teše, oblikuje 3.
agr. kozolec brez strehe za sušenje detelje in traveSINONIMI:
agr. kozel,
agr. sušilna piramida
kŕčiti se -im se
nedov. postajati po obsegu, prostornini manjši
kvásija -e
ž bot. tropsko drevo, katerega les vsebuje posebno grenko snov
lesnína -e
ž izdelki iz lesa kot celota
licitírati -am
nedov.kaj s ponujanjem večje vsote potegovati se za blago, ki se prodaja na licitaciji
lúbje -a
s plast živega in odmrlega tkiva, ki obdaja les rastlin
mahagónijevec -vca
m tropsko drevo, ki daje plemeniti rdečerjavi les
naplávljati -am
nedov.kaj s tokom prinašati, spravljati kam, zlasti na breg, obalo
natovárjati -am
nedov.kaj spravljati tovor, blago na prevozno sredstvo
navzéti se -vzámem se
dov.česa priti v stanje, ko osebek dobi kako lastnost
ohránjati se -am se
nedov. izraža, da kaj ne izgubi, spremeni svojih (bistvenih) lastnosti
okróglica -e
ž okroglo, nerazcepljeno poleno
okvír -a
m1.
priprava iz lesa ali drugega materiala, ki obdaja sliko, druge predmete; tej pripravi podobno ogrodje, na katero se kaj pritrjuje, vanj vpenja 2.
voj. priprava, navadno v obliki škatlice, za vlaganje nabojev v strelno orožje
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: fabulativni okvir
olesenélost -i
ž stanje rastlinskega tkiva, ki se spremeni v les
ožgán -a -o
prid.1.
ki je deloma poškodovan od ognja 2.
v zvezi z rastlinami ki je poškodovan, uničen na občutljivejših delih podobno, kot je kaj poškodovano od ognja, vročine
píla -e
ž orodje z vzporednimi grebeni po površini za obdelovanje kovinskih predmetov
plôvec -vca
m petr. luknjičasta svetlosiva predornina, ki plava na vodi
podóba -e
ž predstavitev česa resničnega ali domišljijskega z likovnimi sredstvi GLEJ ŠE SINONIM: figura,
hudoben,
metafora,
oblika,
podoben2,
postava1,
predstava,
slika,
videz,
zunanjostGLEJ ŠE: lik1,
avtoportret,
podoben2,
podoben2,
slika,
videz,
videz,
najbrž
pokatrániti -im
dov.kaj teh. prepojiti, premazati s katranom
preperél -a -o
prid. ki ima nezaželeno spremenjene prvotne lastnosti zaradi delovanja vlage, mraza, toplote
prodírati -am
nedov.1.
s prislovnim določilom prihajati kam, premagujoč ovire 2.
iz česa/v kaj zaradi delovanja določene sile prihajati v kako snov ali iz nje 3.
skozi kaj prihajati skozi kaj ovirajočega 4.
s prislovnim določilom,
ekspr. pojavljati se na drugem mestu, področju, premagujoč ovire 5.
s prislovnim določilom,
ekspr. spoznavati po postopnem, težavnem odkrivanju
próžen -žna -o
prid. ki začasno, dokler deluje sila, spremeni svojo obliko
rášpa -e
ž orodje z drobnimi zobci po površini za obdelovanje nekovinskih predmetov
razcepljív -a -o
prid. ki se da razcepiti, razklati
razjédati -am
nedov.1.
kaj z grizenjem uničevati 2.
kaj s kemičnim delovanjem povzročati, da je kaj poškodovano
razvlaknjeválnik -a
m teh. stroj za drobljenje v vlakna
razžagovánje -a
s delanje kosov, delov z žaganjem
rézkati -am
nedov.kaj strojn. z rezkarjem obdelovati kovino ali les
rezljáča -e
ž les. ročna žaga s tankim listom za rezljanje, izrezovanje intarzij, okraskovSINONIMI:
žagica za rezljanje,
prakt. sp. lok1,
neknj. pog. šnicžaga,
prakt. sp. žagica,
pog. žagica na lok
réža -e
ž daljša, ozka odprtina, v trdni snovi; daljša, ozka odprtina sploh
rítina -e
ž1.
les. odebeljeni del debla nad panjem 2.
agr. debelejši spodnji del snopa
saní -í
ž mn. vozilo navadno z dvema ozkima drsnima ploskvama za premikanje, prevažanje po snegu
splavár -ja
m kdor vozi, vodi les v obliki splavov
strohnéti -ím
dov. razpasti, razkrojiti se zlasti zaradi delovanja vlage
šájka -e
ž nekdaj majhna tovorna ladja pravokotne oblike, v rabi na Dravi
tavoléta -e
ž les. zelo tanka bukova ali jelova deska za izdelovanje zabojev zlasti za južno sadje
temnéti -ím
nedov.2.
knj.izroč. temno se odražati, kazati
trám -a
m štirikotno obtesano ali obžagano deblo, zlasti v gradbenih konstrukcijah
trohljív -a -o
prid. ki se (rad) razkraja, razpada zlasti zaradi delovanja vlage
trohnéti -ím
nedov. razkrajati se, razpadati zlasti zaradi delovanja vlage
vlačíti in vláčiti -im
nedov.kaj spravljati les v gozdu do poti tako, da drsi po tleh
vrézati vréžem
dov.kaj v kaj z rezanjem narediti, izoblikovati kaj v kaj
vŕtati -am
nedov.kaj v kaj delati luknjo v kaj z orodjem, ki se pri delu vrti
vsestránski -a -o
prid. ki obsega različna področja, ustreza različnim zahtevam; ki je primeren, uporaben za različne namene
zaríti se -ríjem se
dov.1.
v kaj z ritjem priti v kaj 2.
v kaj spraviti se v kako snov, kaj tesno obdajajočega
zavrtáč -a
m zool. podolgovata morska školjka z lupinama brez sklepov, ki si zvrta rov v kamen ali les
zavŕtati -am
dov. z vrtanjem prodreti v kaj
zvíjati se -am se
nedov.1.
izraža, da kaj prihaja v stanje, ko se krivi okrog namišljene osi 2.
izraža, da kaj prihaja v stanje, ko deli nimajo več pravilne oblike, položaja 3.
premikati telo lokasto od namišljene vzdolžne osi
Število zadetkov: 126