amarelica ž, F
4,
armeniacum, armenica malus, amarellize, ſád inu drivú;
ceraſa apruniana, amaréliza;
hermelinus, Amarélize, bréṡquize;
mygale, hermelinus, Amarelize, bréṡquize. Lev:11.v.30
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
belzor [belzọ̑r]
samostalnik moškega spolaneko bajeslovno bitje, krilati lev
PRIMERJAJ: kvajs
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
breskvica ž, F
2,
hermelinus, Amarélize,
bréṡquize;
mygale, hermelinus, Amarelize,
bréṡquize. Lev:11.v.30
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
brlòg, -ǫ́ga, m. das Lager eines Wildes, die Wildhöhle; lev v svojem brlogu sedi, Dalm.; — die Höhle, der Schlupfwinkel; tolovaji so v svojem brlogu, Št.; — ein schlechter Wohnraum, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
butora2 ž, F
5,
imponere onus in aliquem, enimu eno
butoro, ali teṡhavo naloṡhiti;
onus, butora, tovor, teṡhava;
sagina, ſedlu, na katerim tá
butora leṡhy;
sagma, -tis, tá
butora tega oſla. Lev:15;
sarcina, -ae, tovor, ali
butora, en punkil, ali zula teh popotnih
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
cesta -e ž cesta, pot:
Leta je ta prava zeſta im. ed. po katiri terbei hodit ǀ nijh ſerza ſo raunu kakor ena velika gmajn zhèſta im. ed., po Kateri te negnuſne shivali hudih miſly, inu greshnih shejl hodio ǀ moshno is zeſte rod. ed. saulezhe veno mejo ǀ je en slepez ſedil polek ceſte rod. ed. ǀ S. Lukesh pishe: De je ſedil polek ceſtè rod. ed., inu je v' Bugajme proſſil ǀ Plinius vener pishe de ſe boj Lev na gmain zeſto tož. ed. priti ǀ na fraj ceſto tož. ed. ſede, kir nje Taſt je imel pojti ǀ na zeſti mest. ed. pustili leshati ǀ naide eniga petleria na zejſti mest. ed. leshat ǀ kadar ima raishat po tej gmain zeiſti mest. ed. te ſmerti ǀ veni shtalizi katera na fraj zheſti mest. ed. ie ſtala ǀ uſe zèſte im. mn., poty, inu gaſſe ludy ſo polne ǀ sadoſti nam morio sprizhat zeiſte im. mn. polne petleriou ǀ zeiſte im. mn. ſo shiher bres Rasbojnikou ǀ s'mladiga je bil sazhel kraſti, potle je bil sazhel po zestah mest. mn. rasbivat, inu rupat ǀ ludje po ceſtah mest. mn. martui ſo oculi padali ǀ nejſta hodila po mejſti, ali pak po zestoh mest. mn.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
crkniti dov., F
4,
crepare, pokati, ṡhkripati, ṡhkerniti,
zerkniti, poginiti, reſpozhiti;
foris huius foris, ena ṡvér,
ut foris vestra crepuit, vaſha ṡvèr je
zarknila;
interire, poginiti, vmréti,
zerkniti;
leontophonon, en maihin zhervizhik, li ſamu raſte kadar ſe en lev ṡleṡhe, ali porody, kadar ga tá Lev poshre, taku ṡdaici
zerkne
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
črviček m, leontophonon, en maihin
zhervizhik, li ſamu raſte kadar ſe en lev ṡleṡhe, ali porody, kadar ga tá Lev poṡhre, taku ṡdaici zerkne
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
dolipoklekniti -em (dolipoklekniti, dolipoklegniti°) dovršni glagol1. kdo postaviti telo v položaj, ko se eno ali obe upognjeni koleni dotikata tal, podlage; SODOBNA USTREZNICA: poklekniti
1.1 kdo; (na kaj) postaviti telo v tak položaj v znamenje čaščenja, ponižnosti; SODOBNA USTREZNICA: poklekniti
FREKVENCA: 42 pojavitev v 16 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
drob m, F
7,
exta, -orum, drúb, zhreva;
interanea, -orum, drúb ali oſſerzhje;
intestinum, -ni, zhrivú,
drúb, zrivú;
piscem exenterare, drúb is ribe uṡèti;
viscera, drúb, oſerzhja, s'notarnîa zhéva, drubovina;
vitalia, drob v'ṡhivali;
vitalia, Lev:3.v.3.
ac viscera, oſſerzhje: tú ṡnotranîe,
drob
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
gobec m, F
13,
bucculentus, kir ima velika uſta, velik
gobez kakòr lev;
camus, tudi korba na
gobzu konskim;
faux, fauces, golt, gerlu,
gobez, goltanez;
inorus, -a, -um, pres uſt, pres
gobza;
mus araneus, myṡh s'ṡhpizaſtim
gobzam;
postonis, koynṡkiga
gobza ṡheleiṡu;
postpomis, -dis, zaina, ali korba ṡa koinski
gobez;
rictus, -us, divje ṡvirine
gobez;
rostrum canum, paſji
gobiz;
rostrum cervorum, jelenou
gobiz, jelenṡki
gobiz;
rumen, -nis, góltaniz, ali tú jabolzhize na garli, ṡgurni deil
gobza, s'katerim ṡupet kermo ṡvezhy nekatera ṡhivina;
trifaux, -cis, kateri ima try garla, ali goltanze, ali
gobze
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
gòri popàdnoti ~ -pádnem dov. 1. zgrabiti: [lev] kravo z-tácov zlehka buje, goripopádne i vneszé KAJ 1870, 93 2. privzeti: dokoncsek gori popádnejo KOJ 1833, 30
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
jelen -a m jelen:
En jelen im. ed. je vahtal kadar krajl Mitridates je spal ǀ kokush je per leſizi ſtala, auzhiza per volku, ielen im. ed. per medvedu ǀ Od jelena rod. ed. pishe Plinius ǀ pſsij vidio taiſtiga jelena tož. ed. ǀ Lev je leshal per jelenu mest. ed. ǀ s'enim jelenam or. ed. je derjal ǀ kateriga nepelejo jeleni im. mn., kakor ſo pelali Aureliana ǀ Ieleni im. mn. pak kadar zhes morje plavaio ǀ oſmiru jelenu rod. mn. vèni slati Kozhij v'Rim ſo pelali Ceſsarja Aureliana ǀ Angelom je dal Nebeſſa, jelenom daj. mn., inu drugi sverjazhini borshte, inu puszhave ǀ bodo po hribah, inu gosdah hodili sajze, inu jelene tož. mn. lovili ǀ ſo nashli leve, medvede, ielene tož. mn. ǀ vaſhi Boguvi ſo preobernili ſolse v'shlahtne kamene … Iagre v'Ielene tož. mn.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
jež m, F
9,
choerogryllus, erinaceus, jeṡh, Lev:11;
cyrogriullus, ena derèzha ſtrupovita, inu bodèzha ṡvyr, manſha kakòr
jèṡh;
echinatus, -a, -um, tú kar je s'ſhpizami nataknîenu kakòr
yesh;
echinus, -ni, jeshiza od koſtanîa, ali en
yesh;
ehinus, yeṡh ṡheniza;
ericius, jesh;
erinacius, vel herinacius, yeṡh, vel jeṡh;
herinaceus, en
yeṡh
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
kačji prid., F
13,
anguis senecta, kazhji leu, liu;
characias, kazhje mleiku, jma perje kakòr mandelnovu drivú;
dracunculus, -li, tá mali kazhjek, ali
kazhji korèn;
exuviae angvis, kazhji lev;
genimina viperarum, kazhji ṡarod;
lemonium, sive limonium, kazhji korèn, ṡeliṡzhe s'ardezhim ſhirokim korenom;
ophiogloſson, kazhji jeṡizhek, ṡeliṡzhe;
oreon, enu ṡeliṡzhe
kazhji preſlizi podobnu, raſte na gorrah;
peplion, enu mleizhnu ṡeliṡzhe kakòr
kazhji mleizhik, kateru purgiera;
tithy maleus, kazhje mleiku;
tjeriaca, -ae, triák, arznia is
kazhyga meſſá;
tripalium, -lÿ, ſladki
kazhji mleizhik, ṡeliṡzhe, kateriga korèn ſe turbith imenuje;
tythy maleus, kazhje mléku
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
kvajs [kvājs]
samostalnik moškega spolaneko bajeslovno bitje, krilati lev
PRIMERJAJ: belzor
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
lav -a
samostalnik moškega spola
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
lẹnílọ, n. = kačji lev, Z.; — prim. leniti se.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
lẹ̑v, -ȋ, f. = 1. lev m. 1), die Mause, Erj. (Izb. sp.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
lẹ̑v, lẹ́va, adj. link; leva roka, leva stran, na levi, linkerseits; na levo, linkshin, links; v levo, linkshin, Cig.; — levi brat, der Stiefbruder, ogr.-C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
lẹ̑v 1., m. 1) die Mause (bei Krebsen, Schlangen), Cig.; rak gre v l., der Krebs mietert, Dol.; — 2) die beim Mausen abgestreifte Haut, Mur.; kačji l., der Schlangenbalg, Dict., Mur., LjZv.; gosenični l., die Raupenhülse, Cig.; — tudi lẹ̀v, lẹ́va, Dol.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
lẹ̑v 2., m. das Gießschaff = lakomnica, Mariborska ok.-C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
lèv 3., lę́va, m. der Löwe; amerikanski l. = kuguar, puma, Erj. (Ž.); morski l., der Seelöwe (otaria jubata), Erj. (Ž.); — tudi lèv, léva, Valj. (Rad).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
lev [lȅv]
samostalnik moškega spolažival lev, LATINSKO: Panthera leo
PRIMERJAJ: levinja
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
lev samostalnik moškega spola
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
lev pridevnik
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
lev1 m, F
8,
alcaba, en
Lev;
ariel, en Boſhji
Leu;
bucculentus, kir ima velika uſta, velik gobez, kakòr
lev;
irrugire, ṡatuliti, ṡaruliti, kakòr en
lev;
leo, lev;
leoninus, -a, -um, od eniga
léva;
leontophonon, en maihin zhervizhik, li ſamu raſte kadar ſe en
lev ṡleṡhe, ali porody, kadar ga tá
Lev poshre, taku ṡdaici zerkne
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
lev2 m, F
3,
anguis senecta, kazhji
leu, liu;
exuviae angvis, kazhji
lev
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
lev -a m lev, tj.
1. žival lev:
na potu mu pruti pride en grosovitni levu im. ed. ǀ Lev im. ed. je leshal per jelenu, metved per volu ǀ raishi je shal skuſi en borsht, kir en leu im. ed. je prebival ǀ polovizo shiuota spredniga je imel Kakor en vuol, polovizo pak sadniga Kakor en leuu im. ed. ǀ shkushnave tega paklenskiga leva rod. ed. ſerzhnu premagaio ǀ sdaj v'podobi eniga leua rod. ed., sdaj eniga medveda, sdaj eniga lintvorna ſe je njemu perKasal ǀ sakaj ta Prerok ga pergliha temu levu daj. ed. ǀ drugu oblizhe je bilu podobnu enimu leou daj. ed. ǀ Florentius ſapove enimu leuvo daj. ed., de ima njegove auzhize paſti ǀ per S. Marcu vſelej Leva tož. ed. malaio ǀ skusha Indianer reshit leua tož. ed. od pſsa ǀ ſe hualio … Polaki s' nyh bellem levam or. ed. ǀ s' levam or. ed. ſe skuſſit ǀ strashni levi im. mn., kateri grosavitnu ſo erjuli ǀ ty levy im. mn. paklenski nebodo mogli s'ſobmy ſvoyh skushnau vashi dushi shkodit ǀ kazhe, levij im. mn., inu pſy s'enu maihinu kruha, ali s'eno kust, hualeshni ſe iskasheio ǀ s'vſt tyh levou rod. mn., inu medvedou ǀ v'jezho teh levu rod. mn. ſo vrejzhi sturili ǀ taistim levom daj. mn. sobi ſo bilij polomneni, inu parkle odſekane ǀ sakaj yh je imenoval vole, inu leve tož. mn. ǀ leue tož. mn. Kadar bi ti shlishala bi omedlela ǀ noge mu sazhne lisat, inu pred temy drugimi levamy or. mn. ga branit ǀ shiher bosh prebival v'mej levuami or. mn. ǀ v'mej poshreshnimi levomij or. mn. je bil en Moister tiga posta ratal ǀ s'levomi or. mn. ſe sazhno ijgrati ǀ v'mej levomy or. mn., inu kazhamy 2. nebesno znamenje lev:
ſonze ſe najde v' tem Nebeſkem ſnaminu tiga leva rod. ed. < slovan. *lьvъ̏ ← germ. (prim. stvnem. lewo) ← lat. leō ← gr. λέων ‛lev’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
lev -a
samostalnik moškega spola
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
lev sam. m ♦ P: 27 (TC 1555, TT 1557, TR 1558, TO 1564, TPs 1566, TL 1567, KPo 1567, TP 1575, TC 1575, DJ 1575, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, BH 1584, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
lę́vče, -eta, n. junger Löwe, C.; Prišel je lev z levčeti, Npes.-K.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
lę̑včək, -čka, m. dem. lev(ec); 1) junger Löwe, Cig., Jan., C.; — 2) das Löwenhündchen, das Bologneserhündchen, Cig., Jan., Erj. (Ž.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
lę́vəc 3., -vca, m. der Luchs, C., Z.; (dem. 3. lev?).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
levij [im. mn.] gl. lev ♦ P: 1 (JPo 1578)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
lẹvȋłnica, f. = 1. lev 2), die bei der Häutung abgestreifte Haut, Mur.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
levinja [lẹ́vinja]
samostalnik ženskega spolalevinja
PRIMERJAJ: lev
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
levji -a prid. levji:
v'kateri ſe kuhaio te shivinske shelje, te kazhje jese, ta leuvia im. ed. ž offert, inu preusetnoſt (II, 453) ǀ ſo njega malali s' Leuvio or. ed. ž kosho (III, 102) → lev
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
levov -a prid. levov:
ſte kejkadaj vidili eno shival de bi glavo, inu te druge glide levave tož. mn. m imela (I/1, 193) → lev
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
liu gl. lev
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
liv gl. lev ♦ P: 4 (TT 1557, TR 1558, TT 1577, TT 1581-82)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
lonec m, F
13,
authepsa, -ae, ena kuffraſta pèzh ali
lonz, v'katerim s'maihinim ognîam ſe more kuhati, ali pezhi;
chitropedes, poſſoda, ali
lonzi s'nogami: Lev:11;
chytra, eniga kuharja ẛa pezhi koẛa, ali en
loniz;
chytrapus, -dis, tryfos, ali
lonez na tréh nogah;
creagra, -ae, vilize, s'katerimi ſe meſſú
s'lonza jemle, kuharṡke vilize;
figulina, vel figlina, kir ſe
lonzi délajo, lonzharniza;
lebes, -tis, kotel, ali velik
loniz;
olla, lonez, piṡker;
olla fictilis, vel testacea, parſtèni
lonez;
ollares uvae, groṡdje
v'lonzi darṡhanu;
olla succensa, en
lonez, kateri vre;
pultarius, -rÿ, en
lonez ṡa kaſho, ali mozhnik;
sinum, -ni, mleizhni
loniz
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
medved -a m medved:
Medved im. ed. taku dolgu ſvoj porod lishe, dokler pravo medvedavo podobo vudobi ǀ Ta Medvèd im. ed., kakor samerka de glava teshka, inu bolna mu rata sa volo te hude krijvi ǀ levu sazhne pruti nijm erioviti, vuok tulit, Kazha shvishgat, pſs lajat, medvid im. ed. marmrat, inu sobe Kasat ǀ Lev je leshal per jelenu, metved im. ed. per volu ǀ sdaj v'podobi eniga leua, sdaj eniga medveda rod. ed., sdaj eniga lintvorna ſe je njemu perKasal ǀ Kazhi je dall ſtrup. Medvedu daj. ed. je dall zate. Levu krample ǀ kokush je per leſizi ſtala, auzhiza per volku, ielen per medvedu mest. ed. ǀ ſta bila pertekla dua Medveda im. dv. ǀ je bil zhes lete otroke poslal dua medveda tož. dv., katera ſta bila reſtergala te otrozhizhe ǀ meduedy im. mn. ſo yh bili reſtargali ǀ ty paklenski Medvedi im. mn. vaſs nebodo reſtargali ǀ levi, inu medvedij im. mn. ǀ de bi tebe hodile poshlushat ribe, kakor S. Antona … Jeleni, inu medveti im. mn., kakor S. Blaſſa ǀ s'vſt tyh levou, inu medvedou rod. mn. ǀ Angelom je dal Nebeſſa … medvedom daj. mn., jelenom, inu drugi sverjazhini borshte, inu puszhave ǀ vezhkrat ſim leve, inu medvede tož. mn. premagal
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
mìla -e ž milja: Grozoviten glás ma [lev] i ga na pol mile začüti AI 1878, 11; I kikoli te bode primárjao ne edno milo zemlé KŠ 1771, 17; szo meli velke na pét sészt mil dúge oploute KOJ 1848, 6; On je na 14 mio dúgi 'slejb vcsino szkopati KOJ 1848, 121; Ti tvoj dr'zis grob na ſztou mio BKM 1789, 408; od Rima na tri mile KM 1796, 131; Dalecsino dve etaksi vör, ali stiri jezero kláftrov, milo zemlé zovéjo KAJ 1870, 66
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
milostiv prid., F
5,
clemens, miloſtiu, dobrutliu, priaṡniu;
misericors, -dis, miloſtivu;
pacificus, -a, -um, ẛmyrni, tyh, myrán, gnadliu,
miloſtiu;
propitiari, miloſtju biti. Lev:23;
propitius, -a, -um, gnadliu, vſmilen,
miloſtiu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
mladica ž, F
47,
bigemmis, mladiza, ali terta s'dvéma ozheſma;
focaneus palmes, taiſti verſhizhek v'mei dvéma
mladizama na vinṡki tarti;
inoculare, mladize ṡaſajati,
mladize notar polagati, pogrubati;
orbi palmites, mladize pres ozhes, ſleipe
mladize vinṡke terte;
palmes, -tis, mladiza na vinṡki terti;
planta, -ae, mladiza, odraſtek, saſajeniza;
spatula, mladiza, ali veya palmoviga driveſſa. Lev:23.v.4;
surculus, -li, zeip, zeipika, odraſelk,
mladiza
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
moški prid., F
18,
aedepol, ẛa gviſhnu, per moji veri, ena ſtara perſega,
moshka inu ẛhenska;
andronitis, -dis, moṡhka hiſha, kir ẛami moẛhè prebivajo. cloſhter;
cremasteres, moſhnize
moṡhkiga ſrama, ali te ṡhilize na katerih tá jaiza viſſè;
genitale, -lis, moṡhki ſrám;
hydrocele, tá voda katera ſe je v'kúp ṡbrala v'mihúr ali moſhnizo
moṡhkiga ſrama;
masculescere, moṡhko naturo na ſe vṡèti;
masculini sexus, moṡhkiga ſpollú;
masculinus, -a, -um, moṡhki;
nullus virorum, obeden od
moṡhke glavè;
praeputium, -tÿ, tá preidnîa koṡhiza, na
moṡhkim meſſei: tudi tá pervi ſád. Lev:19;
puberes, -rum, vṡhè per
moṡhkih pervih leitih;
pubertas, -tis, perva
moṡhka ſtaroſt, na moṡhtvú, k'ṡhenitvi;
sexus virilis, moṡhki spol;
sodomia, -ae, lotria
s'moṡhkim ſpolam;
stadium, -dÿ, moṡhki tèk, ſtú, pèt inu dvaiſſeti ſtopyn, ali korakou;
virago, ena viteṡhka ṡhena, ena
moṡhka ṡhena: moṡhiza;
virilis, -le, moṡhki;
virilitas, moṡhki ſtán
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
mrtev -tva prid. mrtev:
v'Nebu pogleda, inu prezei mertu im. ed. m doli pade ǀ Iulianus mertou im. ed. m doli pade ǀ sdrau, ali bolan, shivu ali martou im. ed. m ǀ ta vbogi Mashnik od ſtraha pu martu im. ed. m je bil oſtal ǀ taisti mertvi im. ed. m dol. nijma v'ſvoim trupli ſerza ǀ odgovori ta mertui im. ed. m dol. ǀ ti ſi mertua im. ed. ž dusha, inu s'truplam bosh v' paku pokopana ǀ zherna kakor tinta rata, dol martua im. ed. ž pade ǀ voda v'shternah martua im. ed. ž ſtoy, ſe negane ǀ bi prezej od velika ſtraha okuli mertva im. ed. ž padla ǀ leta grob je bil nouu, v' katerem she obenu mertvu im. ed. s truplu nej bilu ǀ martvu im. ed. s truplu par nagu venem kotu je leshalu ǀ mi purmanom glave ſeizhemo, kakor ſaurashnikom, po kuhini vſe mertvu im. ed. s, odertu, inu kryvavu leshy ǀ en Beſednik h' zhaſtu tiga mertviga rod. ed. m je pred folkam govuril ǀ ſo dobre vole, inu na dusho tiga mertuiga rod. ed. m nihdar nespolnio ǀ Letu ſo bili sheni tiga matviga rod. ed. m povedali ǀ G. Bug s'mertue rod. ed. ž shivine Koshiz mu je bil guant ſturil ǀ ga je v' uſta tlazhil timu mertvimu daj. ed. m Goſpudu ǀ k' temu martvimu daj. ed. m ſo dua velika hleba kruha pokopali ǀ velika zherna pſsa planio k'temu martvimu daj. ed. s truplu ǀ per timu mertvimu daj. ed. s truplu je vahtal ǀ vprasha tiga mertviga tož. ed. m ži., saKaj tu sheli vejdit ǀ ſmerti je vſel v'Bethani tiga mertuiga tož. ed. m ži. lazeruſa ǀ ti hozhesh martviga tož. ed. m ži. imejti Eliseuſsa ǀ najde vſo respraskano, inu odarto na poſteli mertvo tož. ed. ž leſhezho ǀ Ie proſsu S. Peter sa to martvo tož. ed. ž sheno Tabitho ǀ S. Ioannes to mortvo tož. ed. ž Druſillo je bil oſhivil ǀ en lazhen lev je varval mertvu tož. ed. s truplu eniga Preroka ǀ meih … s'ſvojo ſapo tu mertuu tož. ed. s vogle oshivj h'nuzu tiga kovazha ǀ kaker sgonovi ſo bili nehali sgonit po tem mertvem or./mest. ed. m Mosham ǀ ſe je milu jokala po ſuojm martvom or./mest. ed. m ſijnom ǀ je bil shal v' tu meſtu Arbee ſe jokat nad ſvojo mertvo or. ed. ž sheno Saro ǀ vſaj mertua im. dv. m bomò vkuppaj leshala ǀ kateri ſo mertvi im. mn. m leshali, ſo gori vſtali ǀ Vſtanite gori mertui im. mn. m, inu pridite h'ſodbi ǀ ti parvu roijeni martui im. mn. m postaneio ǀ oſhivij taiste, kateri ſo polovizo martvi im. mn. m ǀ sledni bi bil menil de ſo martuij im. mn. m ǀ nikar li shivi temuzh tudi martvij im. mn. m ſo tej nepametni shivini perglihani ǀ ſe naideio taku hudobni, de yh preklinaio martue im. mn. m v' grobi ǀ tize mertve im. mn. ž ſo na semlo padale ǀ sa tigo volo is lufta mertue im. mn. ž na semlo padaio ǀ teh mertvih rod. mn. jame ſe ſo odperle ǀ Bug pak n'hozhe pol mertveh rod. mn. offru imeti ǀ veliku martvih rod. mn. je bil oshivil ǀ je k'nam prishal en Arzat, kateri imà to pravo arznio Elixier vitæ, katera s'ſtarih ſtury mlade, s'slabeh ſtury mozhne, s'martveh rod. mn. shive ǀ per vſyh folkah ſo imeli leto sapuvid tem mertvem daj. mn. pomagat ǀ Pravizhnishi je tem mertuem daj. mn., kakor pak tem shivim pomagat ǀ Te mertve tož. mn. m ſo skuſi ukna na gaſſo metali ǀ Jeſt ſim ta pravizhni Rihter poſtaulen ſodit shive, inu mertue tož. mn. m ǀ kateri s'ſvoio S. gnado te ſtare inu polovizo martve tož. mn. m greshnike, inu greshinze supet oshivy ǀ kateri ſo te martue tož. mn. m kakor eni golufne leſize ogolufali ǀ taiſte mertua tož. mn. s trupla ima na ſuhu vun vrezhi ǀ v'grobah per teh mertvih mest. mn. prebiva ǀ v'mej mertuimi or. mn. naſhe shivejne
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
noga2 ž, F
7,
basis, grúſt, ſtalu, ali
noga pod enim ſtebrom;
chitropedes, poſſoda, ali lonzi
s'nogami. Lev:11;
chytrapus, -dis, tryfos, ali lonez na tréh
nogah;
mensa delphica, ta treih
nogah okrogla miṡa;
monopodium, miṡa na eni
nogi;
stylobata, -ae, ta ṡhkryl, na kateri ſtoji
noga eniga ſtebra;
syntrops, ena poſſoda na tréh
nogah, ali ſtalih
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
ob predl., F
75, I. s tožilnikom
caecare, eniga oſlipéti,
ob pogléd perpraviti, ſlipiti;
efflere oculos, od joka
ob ozhy priti;
elisus, -a, -um, iṡbyen,
ob tla verṡhen;
externare, ob pamet perpraviti; II. z mestnikom
breviter, ob kratkim;
foenisecium, -ji, ob koſhnî, koſhnîa;
orto sole, ob ſonzhnim is'hodu;
pane vivere, ob kruhu ṡhivéti;
parra, -ae, ena tyza, katera ſe vſelei
ob paſjih dnèvih ṡkrye;
sabbatizare, ob ſabbotah praṡnovati. Lev:25;
sementium pyra, hruṡhke
ob ṡhetvi ṡréle;
vernare, kakòr
ob ſpomladi raſti;
prim. poldne
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
odpusten prid., jubilaeum, odpuſtnu leitu: leitu tega odpuṡzhanîa tú 50. Lev:15
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
odpustiti1 dov., F
10,
condonare, ſhenkati,
odpuſtiti;
dimittere, odpuſtiti, ſpuſtiti, odpuṡzhati;
ignoscens, kateri
odpuſty;
ignoscere, odpuſtiti, ẛaneſti, perṡaneſti, pregledati;
ignoturus, -a, -um, kateri
bó odpuſtil;
indulgere, odpuſtiti, pregledati, ṡaneſti, ſe ſhonati;
inexpiabilis, -le, kar ſe ne more
odpuſtiti, nevtolaṡhliu, kateriga madeṡh vſelei oſtane;
parcere, ſe ſhonati,
odpuſtiti, ṡaneſti, ṡhparati;
piabilis, -le, kar ſe lahku more
odpuſtiti;
repropitiari, odpuſtiti. Lev:19.
[v.22.]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
odpuščanje s, F
15,
deprecari, doli proſſiti, ẛa
odpuṡzhanie proſſiti;
deprecatio, proſhnîa ẛa
odpuṡzhanîe;
ignoscentia, gnada,
odpuṡzhanîe;
ignoscibilis, -le, vréden
odpuṡzhanîa;
impunitas, neſhtraffanîe,
odpuṡzhanîe;
jubilaeum, odpuſtnu leitu: leitu tega
odpuṡzhanîa tú 50. Lev:15;
piacularis, -re, kar ſe da
k'odpuṡzhanîu;
piaculúm, -li, vel piamen, offer ṡa
odpuṡzhanîe teh grehou, ṡa ṡmyrjenîe;
piatio, odpuṡzhanîe, pokura;
remiſsio, odpuṡzhanîe, odvienîe;
salva venia, s'proſhenîem,
s'odpuṡzhanîam;
venia, -ae, odpuṡzhanîe, dopuṡzhanîe, ali dopuṡzhenîe;
veniâ carere, nevréden
odpuṡzhanîa;
venia obsecranda est, je potréba ṡa
odpuṡzhanîe proſſiti;
veniam pettere, ṡa
odpuṡzhanîe proſſiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
oroslȃn, m. = lev, Guts., Mur., Cig., Jan.; — prim. tur. arslan, madž. oroszlány, Mik.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
oroslán tudi oroslánj -a m lev: kako te erjüjoucſi Oroſzlány TF 1715, 43; kako te erjüocſi oroſzlány SM 1747, 42; kak divji oroſzlán SM 1747, 76; liki erjüjoucsi oroſzlány okouli hodi KŠ 1771, 713; Zaszedjáva liki oroszlán TA 1848, 8; Oroslan AI 1878, 11; I tak ſzam vo ftrgnyeni zvüſzt oroſzlánya KŠ 1771, 652; zateknoli ſzo oroſzlányom vüſzta KŠ 1771, 693; Zapouvid Bo'so one zdr'sávajo .. I divji oroſzlányi SŠ 1796, 169; ki iscsejo, kak hrjávajoucsi oroszlánje KOJ 1845, 8; Ti mládi oroszlánye bodo sztrádali TA 1848, 26
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
oroslan -a
samostalnik moškega spola
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
oroslanica -e
samostalnik ženskega spola
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
osel m, F
4,
hinnus, -ni, en maṡg, od
oſla inu kobile;
lalisio, -onis, en mlad hoſtni
oſſel;
onager, -gri, divji
oſſel;
onocrotalus, -li, je ena tyza labudu podobna, kadar vrát v'vodo vtakne, inu ſe odahne, taku ṡahrupy, kakòr de bi en
oſſel ṡatrobil;
rudo, rudere, trobiti kakòr en
oſſel, ſhrajati;
sagma, -tis, tá butora tega
oſla. Lev:15;
veterinus, -a, -um, tovorniṡhki koyn,
oſſel, Camela
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
osrčje s, F
14,
albegnina, en deil
oſſerzhja;
chordapson, griṡenîe
v'oſſerzhju, v'teh ṡgurnih zhrevah terganîe;
eviscerare, oſſerzhje vunkai vṡèti;
exta, extorum, extatorium, ṡnotarnîe
oſſerzhje;
extipex, -cis, en bogoviz, kateri
oſſerzhjé ogleduje;
haruspex, -cis, en Bogoviz, kateri je mèrkel na
oſſerzhje ṡhivinsku per nékadanîh offrih;
interanea, -orum, drúb ali
oſſerzhje;
intestina, zhréva,
oſſerzhje;
jecusculum, jetrize,
oſſerzhje;
ozymum, -mi, jeid is ſvinṡkiga
oſſerzhja;
praecordia, -orum, ṡlizhiza na perſih, ſarzhna jamiza,
oſſerzhje;
viscera, drúb,
oſerzhja, s'notarnîa zhéva, drubovina;
viscus, visceris, oſerzhje;
vitalia, Lev:3.v.3.
ac viscera, oſſerzhje: tú ṡnotranîe, drob
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
ovčica -e ž ovčica:
ie bil kakor ena oderta auzhiza im. ed. ǀ ouzhiza im. ed. kakor vidi volka ſe prestrashi ǀ Slonu je ſapovedal, de nyma nihder obene auzhize rod. ed. vmorit ǀ Ob zhaſsu pak njega terplejna, inu martre je bil perglihan eni nedolshni ouzhizi daj. ed. ǀ Kakor volk Kateri ouzhizo tož. ed. prezej sa urat popade ǀ On je taisti dobrutlivi Paſter, kateri to sgubleno auzhizo tož. ed. je prishal s'Nebeſs yskati ǀ vouk nasai shivo uozhizo tož. ed. perneſe ǀ Lev je leshal per jelenu, metved per volu, voulk per auzhizi mest. ed., leſsiza per Sajzu ǀ nezh ſe nemate bati, de ſi lih ſte krotke, inu ſlabe ouzhize im. mn. ǀ Polek tiga ſte tudi dolshni vashimu duhounimu Paſteriu pokorni biti, kakor ene krotke, inu pohleune auzhize im. mn. ǀ Ali kakor ſo bily gnado S: Duha preieli s'strashnih ouzhiz rod. mn. ſerzni Paſtery ſo bily ratali ǀ Chriſtus yh je bil ouzhizam daj. mn. perglihal ǀ ta dobri Paſter hitreshi ſvoie ouzhize tož. mn. v'hleuh ſpravi s'shibo, KaKor paK s'pishauKo ǀ sa nyh podvershene auzhize tož. mn. malu marajo ǀ Florentius ſapove enimu leuvo, de ima njegove auzhize tož. mn. paſti, kar prezej kakor en dober ſveſt paſter yh je paſſel ǀ Ne bo prishal, kakor ta parvi krat yſkati te sgublene ovzhize tož. mn. ǀ sa nyh podvershene vuzhize tož. mn. malu ſta marala
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
palmov prid., F
9,
cariota, -ae, vel caryota, ẛerna od
palmoviga ſadú;
dactylus, -li, tudi ſad
palmoviga driveſſa;
elata, -ae, palmovu liſtje. Cant:6;
elate, -es, ena ſorta
palmoviga driveſſa;
margaris, -dis, ena ſorta ṡernîa, od
palmoviga driveſſa ſad;
palma, palmovu drivú;
palmeus, -a, -um, od
palmoviga driveſſa;
palmosus, -a, -um, od
palmoviga driveſſa;
palmosus, -a, -um, polhen
palmovih drivès;
spatula, mladiza, ali veya
palmoviga driveſſa. Lev:23.v.4
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
poroditi se dov., F
3,
effoetus, -a, -um, kar
ſe je pomladilu, ali
porodilu, ſlabú, cilú mladú, kúſt inu koṡha;
leontophonon, en maihin zhervizhik, li ſamu raſte kadar
ſe en lev ṡleṡhe, ali
porody;
quidquid concipitur, et nascitur, kar
ſe ſpozhnè, inu
porody
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
požreti dov., F
12,
absorbêre, poſerkati,
poshréti;
catapotia, -tiorum, et catapotium, ſléherna arznîa, katera ſe pye, ali
poṡhre;
consumere, ṡadjati, ṡazerati, ferzerati, pozerati,
poṡhréti;
cyathus, -thi, ena pytna poſſoda, kar more enkrat
poṡhreti;
deglutire, poṡhreti, poṡhirati;
degultare, poṡhreti;
devorare, poṡhréti;
heluari, poṡhréti, lebati, ṡhlemati;
leontophonon, en maihin zhervizhik, li ſamu raſte kadar ſe en lev ṡleṡhe, ali porody, kadar ga tá Lev
poshre, taku ṡdaici zerkne;
omnivorus, -a, -um, poṡhréſhen, kateri hozhe vſe
poṡhréti;
praeconsumare, poprei pozerati, vṡhiti,
poṡhreti, ṡadjati;
resorbere, ṡupèt poſerkati, ali
poṡhréti;
prim. požren
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
praznovati nedov., F
6,
celebrare, praṡnovati, zhaſtiti, obhajati, viſſoku hvaliti;
concelebrare, praṡnovati, praṡnik derṡhati;
feriari, praṡnovati;
sabbatha poluere, ſaboto preſtopiti, ali oṡkruniti, ne
praṡnovati, praṡnika ne darṡhati;
sabbatizare, ob Sabbotah
praṡnovati. Lev:25;
vacare, praṡnovati, poſtavati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
presvlȃk, m. = lev, die abgestreifte Hülle: rakov p., Erj. (Izb. sp.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
rjúti, rjóvem, rjújem, vb. impf. brüllen; rjove kakor lev; krave in voli mukajo, bik rjove, Ravn. (Abc.)-Valj. (Rad); Ezav rjove in joka na glas, Ravn.-Valj. (Rad); (praes. rę̑vem, Ponikve [Tolm.]-Valj. [Rad]).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
rjuti rjovem nedov. rjuti:
sazhne taku ſtrashnu tulit, inu erjuti nedol. ǀ sdaj drusiga neshlishim, ampak hudizhe erjuti nedol. ǀ on sazhne ariuti nedol. kakor ena shivina ǀ eriove 3. ed. kakor lev, lejta kakor Poſtojna ǀ je erjul del. ed. m, kakor en lev ǀ je na Nebu garmelu, bliskalu, shumelu, inu erjulu del. ed. s ǀ grosavitnu ſo erjuli del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
sabota ž, F
6,
dies Saturni, ſabbota;
sabbatha poluere, ſaboto preſtopiti, ali oṡkruniti, ne praṡnovati, praṡnika ne darṡhati;
sabathi iter, ena laṡhka mila, ṡakai nei bilu dopuṡzhenu ob
ſabbotah daile hoditi;
sabbathum, -thi, pokoi, pozhivanîa dán,
ſabota: pozhivanîe;
sabbatizare, ob
ſabbotah praṡnovati. Lev:25;
violare sabbatum, ſabbote, ali praṡnika ne derṡhati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
samo prisl., F
10,
duntaxat, ſamu, ſuſebnu, vſai;
leontophonon, en maihin zhervizhik, li
ſamu raſte kadar ſe en lev ṡleṡhe, ali porody;
nedum, ne
ſamu;
non modo, ne
ſamu, nikár ṡdai;
non solum, ne
ſamu, nikár li;
peninsula, -ae, ena deṡhela, ali enu meiſtu okuli kateriga voda ṡkorai okuli, inu okuli voda ſtoji,
ẛamu per enim kraju ſe druge deṡhele darṡhy;
sollùm, ſamu;
synochus, sive contines, kadar li
ſamu v'zhlovéku kry od vrozhuſti kipy;
tantum, toliku,
ſamu, li, deli;
tantummodo, ſamu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
sfīnga, f. staroegiptovska kamenita podoba, na pol ženska, na pol lev, die Sphinx, nk.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
slon -a m slon:
kadar Slon im. ed. pade nemore ſam od ſebe gori vſtati ǀ piſhe Elianus od Slona rod. ed. ǀ Slonu daj. ed. je ſapovedal, de nyma nihder obene auzhize vmorit ǀ Fabritius sauſede eniga ſilnu velikiga slona tož. ed. ǀ taisti ſloni im. mn. ſo pobili njega lastne sholnerje ǀ nei ſo hoteli ty Sloni im. mn., ali Elofanti pojti ǀ ſlonij im. mn. kateri celle turne noſsio ǀ shtirideſset Slonu rod. mn. ǀ je bil ukrotil Elefante, ali Slone tož. mn. < slovan. *slonъ̏, verjetno prevzeto z vzhoda, prim. turš. arslan ‛lev’; → elefant
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
škrlat m, F
11,
baphia, ena farba ẛa
ẛhkerlát farbati;
coccum, -ci, vel coccus, -ci, carmeṡhyn, ẛernîe s'kateriga ſe farba
ẛhkerlát;
conchilium, tá riba v'kateri kryi ſe
ſhkarlat namaka;
murex, -cis, en ſuſebni morṡki pouṡh, kateri ſe tudi
ṡhkarlát imenuje, od kateriga kryi ṡhkarlatova farba ſe prime;
porphyra, porphyrae, carmeṡhyn, ardèzh
ṡhkarlát, ṡhkarlat;
porphyrion, onis, ena neṡnana tiza, ardezha kakòr
ṡhkarlat. est Pelicanus. Lev:11;
purpura, -ae, carmeṡyn,
ṡhkarlát;
purpurare, rumenu, ali ardezhe kakòr
ṡhkarlát farbati, ali ſturiti;
purpuratus, -a, -um, v'ṡhkarlát oblézhen, ali ogvantan;
tincta murice vestis, en gvánt na
ſhkarlat farban
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
šȗj, šúja, adj. = lev, link, Cig., Jan., C., Rez.-C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
velik prid., F
291,
ardor, vrozhúſt, ẛhganîe,
velika vrozhina;
augustus mansis, veliki ſerpán;
betonica, erdezha
velika rosha;
blepharo, s'velikimi obervi;
bucculentus, kir ima
velika uſta,
velik gobez, kakòr lev;
consiligo, -nis, tá
veliki telok, enu ẛeliṡzhe;
festum Aſsumptionis, veliki ſhimaren;
festum Pashcatis, velika núzh, vuẛam;
funus solenne, pogreb
s'veliko zhaſtjó;
grandevitas, velika ſtaroſt;
grandis, -de, velik;
majus, veliki travna méſſez,
veliki travn;
parasceve, perpravlanîe,
veliki petek;
porsiculum, tá mala vratiza na teh
velikih;
umbella, -ae, ena ſeinzhiza, ali taiſta ſtreiſhiza, katero te
velike goſpè v'rokah pred ſabo noſſio, de yh ſonze ne opezhe;
prim. vekši
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: velik prid., F
2,
Dat veniam corvis vexat censura columbas. [D. J. Juvenalis, Sat.II., 63]. Ta male tat na gavgah visy Ta
velik pak, se ſa miſo posady. Truber, fol. 127.; glej opombo pri geslu gavga;
pteridium, -dii, velike praprat. Scopoli
[169, 170: Pteridium. Incolis Velka praprat, parbret; v seznamu Nom. Carn. Welka parbret]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
vol -a m vol:
Levu hitru tezhe, vuol im. ed. pozhaſſu hodi ǀ dellat, kakor en uol im. ed. ǀ s'Boga je bil en vol im. ed. ratal ǀ zhe edn eno jamo na zejſti skoppa, inu jo spet nesaſſuie, ter v' taiſto en vol im. ed., ali oſsil pade, ima vola tož. ed., ali osla plazhat ǀ drugu oblizhe je bilu podobnu enimu leou, tu tryetie enimu Vollu daj. ed., inu zheteru en Poſtojni ǀ vſakdan vezhkrat gresh pogledat tuoijga koijna, inu vola tož. ed. ǀ moshje, inu shene glihi vishi ſo pleſſali, inu ſe verteli, kakor ſo vuola tož. ed., (katiri je bil ta rogoti hudizh) vidili pleſſat ǀ Lev je leshal per jelenu, metved per volu mest. ed., voulk per auzhizi ǀ kakor de bi otrozy ſe jokali, pſy laiali, mazhke maukale, ouze beukale, voli im. mn. mukali ǀ de bi tebe hodile poshlushat ribe, kakor S. Antona: tize kakor S. Franciſca: koini, inu vuoli im. mn., kakor S. Adalberta ǀ je vſdignil skalo, katero dvajſiti parav volou rod. mn. jo nej ſo mogli is mejſta ganiti ǀ oſſem parou vuolou rod. mn. ſo pelali ǀ Ceſar Otto je tulikajn ludy redil, de vſak teden taushent preshizhu, stu volu rod. mn., taushent ſtariu phſenize, inu duajſeti Sodu vina je gori shlu ǀ ſim shla travo pukat, inu ſim jo daiala volam daj. mn. ǀ so G: Bogu offruali, vole tož. mn., telleta, kashtrune, inu jagneta ǀ Elias je G. Bogu offroval vuole tož. mn. ǀ onij ſo vezh lubili nijh volle tož. mn., nijh nijve, nijh pristave, kakor pak to shlahtno vezherjo ǀ En drugi na mejſti Paſterja je paſil vuole tož. mn. Iſidoru ǀ G. Bug neshelij od naſs de bi mij niemu offrali s'Cainam shitu, s'Abelnam Koshlizhe, s'Noieſsam uvole tož. mn. ǀ Volar je hotel vuoly tož. mn. vſtanovit, ali nej bilu megozhe ǀ ſo vuoli tož. mn., teletta, inu golobe predajali ǀ zhe vſamem kmeta bo vezh sherbil ſa voli tož. mn., inu kraue, kakor ſa sheno ǀ je bil sapovedal, de imajo njemu kakor ſtuarniku offrovati te shgane offre, inu de lete offre imaio vseti s'elementa te semle vvoli tož. mn., telleta, koshtrune, koshlizhe, inu jagnizha
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
volk -a m volk:
vouk im. ed. je njemu ouzhizo vſel ǀ levu sazhne pruti nijm erioviti, vuok im. ed. tulit, Kazha shvishgat ǀ vuouk im. ed. vam reſtarga shivino ǀ nebodite kakor uni uouk im. ed., od katiriga pishe Cardinal Bellarminus ǀ sturij Kakor volk im. ed. Kateri ouzhizo prezej sa urat popade ǀ Lev je leshal per jelenu, metved per volu, voulk im. ed. per auzhizi ǀ Paſter to veliko shkodo, inu golufio tiga vouka rod. ed. samerka ǀ v'oblast tega paklenskiga volka rod. ed. ſi padla ǀ vuprasha vouka tož. ed., kaj ſe njemu sdi ǀ ouzhiza kakor vidi volka tož. ed. ſe prestrashi ǀ poklizhe taiſtiga voukà tož. ed., ter mozhnu ga krega ǀ kokush je per leſizi ſtala, auzhiza per volku mest. ed. ǀ je bil reshil taiſtu nedolshnu Jagnizhe pred tem poshreshnem voukam or. ed. ǀ jeſt ſim vſelej ſe pofliſſal, kakor en duhouni Paſtir moje podvarshene ouzhize vishat na pot Nebeskiga Krajleſtva, inu yh varvat pred tem paklenskem vonkam or. ed. ǀ dua vuouKa im. dv. perpudè eniga jelena ǀ kadar bi taiſto vouzhje im. mn. neshli bi jo reſtargali ǀ ſò na Chriſtuſa planili, kakor vſtekli vouzhie im. mn. na tu nedolshnu jagnizhe ǀ de ti poshreshni volzhje im. mn. jo nereſtargaio ǀ najde to sgubleno ouzhizo, katiro ſo bily poshreshni vouzije im. mn. obſuli ǀ kakor de bi otrozy ſe jokali, pſy laiali, mazhke maukale, ouze beukale, voli mukali, vuzhje im. mn. tulili ǀ de bi ty paklensky volky im. mn. reſtargali te greshne dushe ǀ v' kardeli teh poshreshnih voukou rod. mn. ǀ sdaj ſi pershlu v' peſtje tem vſteklem uoukom daj. mn. ǀ Vniga reuniga Mosha, inu sheno od Katerih pishe Baronius je bil oſkerbel s'Kusi te poshreshne vuoukè tož. mn.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
zajec -jca m zajec:
kokush je per leſizi ſtala, auzhiza per volku, ielen per medvedu, ſajz im. ed. per pſsu ǀ ti hozhesh dat sastopit, de je en sajz im. ed. ǀ nej saiz im. ed., temuzh en domazhi Koshlizh ǀ bom ſturil kakor slednik, katiri po ſledi tezhe, dokler saiza tož. ed. najde ǀ pſs neſaurashi tulikajn ſaiza tož. ed., ni Liſiza kokush ǀ Lev je leshal per jelenu, metved per volu, voulk per auzhizi, leſsiza per Sajzu mest. ed. ǀ nej ſo Koslizhi, temuzh sajzi im. mn., Kateri hitru pretekò ǀ slabij ſo kakor grilli, strashnij kakor saizij im. mn. ǀ celli teden bodo po hribah, inu gosdah hodili sajze tož. mn., inu jelene lovili ǀ s'suojmij pſij saize tož. mn., inu jelene je lovil ǀ Imate odpuſtike yskati, inu nikar ſaize tož. mn. lovit ǀ sturi hitru pernesti en par Koshlizhu, lete hitru perpravi skuha, inu spezhe v'taki vishi, de Isak ijh je iejdil sa sajzhe tož. mn., ali serne
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
zarjúti, -rjóvem, vb. pf. zu brüllen anfangen; aufbrüllen; lev, bik je zarjul; z. nad koga, jemanden anbrüllen; z. v koga, jemanden andonnern, Fr.-C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
zarúliti, -im, vb. pf. zu brüllen anfangen, aufbrüllen: z. kakor lev, Dict.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
zaruliti dov., irrugire, ṡatuliti,
ṡaruliti, kakòr en lev
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
zatuliti dov., irrugire, ṡatuliti, ṡaruliti, kakòr en lev
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
zleči se dov., leontophonon, en maihin zhervizhik, li ſamu raſte kadar
ſe en lev
ṡleṡhe, ali porody, kadar ga tá Lev poṡhre, taku ṡdaici zerkne
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
znotranje sam., vitalia, Lev:3.v.3.
ac viscera, oſſerzhje: tú
ṡnotranîe, drob
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
žiten prid., F
14,
arista, -ae, rèſſe na
ṡhitnim klaſju;
cerealis, ẛhitin;
cumera, -ae, ẛhitna kaṡzha, korba, ẛhkrinîa kamer ſe ṡhitu ſpravla;
curculio, -onis, ṡhitni mol, ſhitek;
cyanos, -ani, tudi ena plava
ṡhitna roṡha;
ephi, ena
ṡhitna tripolizhna mèra. Lev:5;
frumentator, kateri s'ṡhitom kupzhuje,
ṡhitni kupez;
geniculum, -li, kolénze, maihinu kolénu, kolenza na
ṡhitnim ſtabli;
granarium, ṡhitna kaṡzha;
horreum, ṡkedeîn, pod,
ṡhitna hiſha;
lex frumentaria, ṡhitna, ali zhes ṡhitu poſtava;
merga, -ae, ṡhitne, ali ṡa ſinú vile;
satum, ena
ṡhitna mèra. Luc:13.v.21;
spica, -ae, ṡhitni klaṡ, klaſſovje
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.