levít -a m (ȋ) 

1. 1. rel. naslov za duhovnika, diakona, kadar streže pri bogoslužju, zlasti pri slovesni maši: k oltarju je pristopil škof z leviti / maša z leviti asistirana maša
2. 2. pri starih Judih pomočnik duhovnika pri daritvi v templju: veliki duhovnik v spremstvu levitov
3. 3. mn., šalj., redko opominjanje, oštevanje: kdaj bo konec teh levitov
   ● šalj. brati, peti komu levite oštevati ga

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.